Solian 200 mg tablete

Amisulprid je namenjen zdravljenju bolnikov z akutnimi in kroničnimi shizofrenskimi motnjami, z izraženimi pozitivnimi simptomi (blodnje, halucinacije, motnje mišljenja) in negativnimi simptomi (čustvena otopelost, socialna in emocionalna odmaknjenost), kot tudi bolnikov, pri katerih so izraženi pretežno negativni simptomi.

Priporočeni peroralni odmerek za zdravljenje akutnih psihotičnih epizod znaša od 400 do 800 mg dnevno. V posameznih primerih lahko odmerek povečamo do 1200 mg dnevno. Varnost uporabe

odmerkov večjih od 1200 mg ni ugotovljena. V odmerkih večjih od 1200 mg zato zdravila ne dajemo. Specifično titriranje odmerka na začetku zdravljenja z amisulpridom ni potrebno; odmerek prilagodimo individualnemu odzivu bolnikov na zdravljenje.

Pri bolnikih, ki imajo izražene mešane (tako pozitivne kot negativne) simptome odmerek prilagodimo tako, da zagotovimo optimalno kontrolo pozitivnih simptomov.

Vzdrževalno zdravljenje individualno prilagodimo; bolniku dajemo najmanjši še učinkovit odmerek.

Priporočeni peroralni odmerek za bolnike s pretežno negativno simptomatiko je od 50 do 300 mg na dan. Odmerek individualno prilagodimo.

Dnevne odmerke amisulprida, ki so večji kot 400 mg, dajemo v dveh obrokih.

Starejši bolniki: Varnost amisulprida so preučevali pri omejenem številu starejših bolnikov. Potrebna je posebna previdnost pri uporabi amisulprida zaradi nevarnosti hipotenzije ali sedacije. Zaradi ledvične insuficience je potrebno zmanjšati odmerek (glejte poglavje 4.4).

Otroci: Učinkovitost in varnost amisulprida od pubertete do 18. leta starosti nista še ugotovljeni. O uporabi amisulprida pri mladostnikih s shizofrenijo je malo podatkov. Zato amisulprida ni

priporočljivo uporabljati v obdobju od pubertete do 18. leta starosti; pri otrocih do pubertete je amisulprid kontraindiciran, ker njegova varnost ni dokazana (glejte poglavje 4.3).

Ledvična insuficienca: Amisulprid se izloča preko ledvic. Pri ledvični insuficienci je potrebno odmerek ustrezno zmanjšati. Pri bolnikih, ki imajo očistek kreatinina (CRCL) od 0,5 do 1 ml/sek zmanjšamo odmerek na polovico, pri takšnih s CRCL od 0,2 do 0,5 ml/sek pa na tretjino.

Posebna previdnost je potrebna pri bolnikih z močno zmanjšanim delovanjem ledvic (CRCL ^< 0,2 ml/sek), ker ni izkušenj pri takšnih primerih (glejte poglavje 4.4).

Jetrna insuficienca: Ker se zdravilo le malo presnavlja, ni potrebno zmanjševanje odmerka.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Hkratna obolevnost z od prolaktina odvisnimi tumorji, npr. hipofiznim prolaktinomom in rakom dojke (glejte poglavje 4.4 in poglavje 4.8).

• Feokromocitom.

• Otroci do pubertete.

• Sočasno dajanje z levodopo (glejte poglavje 4.5).

Kot pri drugih nevroleptikih, se lahko pojavi nevroleptični maligni sindrom, zaplet z možnostjo smrtnega izida, ki se kaže s hipertermijo, mišično rigidnostjo, avtonomno nestabilnostjo, zamegljeno zavestjo, rabdomiolizo in povišano ravnijo CPK (kreatin fosfokinaza). Če se pri bolniku pojavijo znaki in simptomi značilni za nevroleptični maligni sindrom ali se pojavi nepojasnjena hipertermijo, še posebno pri visokih dnevnih odmerkih, je potrebno prenehanje zdravljenja z vsemi antipsihotiki,

vključno z amisulpridom.

Rabdomiolizo so opazili tudi pri bolnikih brez nevroleptičnega malignega sindroma.

Kot pri drugih zdravilih z antagonističnim dopaminergičnim delovanjem, je potrebna previdnost pri predpisovanju amisulprida bolnikom s Parkinsonovo boleznijo; bolezensko stanje se namreč lahko poslabša. Pri takšnih bolnikih uporabljamo amisulprid le v primerih, ko se ni mogoče izogniti zdravljenju z nevroleptiki.

Pri uporabi amisulprida so poročali o hudi toksičnosti jeter. Bolnikom je treba naročiti, naj zdravnika nemudoma obvestijo o znakih, kot so astenija, anoreksija, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu ali

zlatenica. Nemudoma je potrebno opraviti preiskave, ki vključujejo klinični pregled in biološko oceno delovanja jeter (glejte poglavje 4.8).

Podaljšanje intervala QT

Previdnost je potrebna, če je amisulprid predpisan bolnikom z znano kardiovaskularno boleznijo ali družinsko anamnezo podaljšanja intervala QT; sočasni uporabi z nevroleptiki se je treba izogniti.

Možganska kap

V randomiziranih kliničnih preskušanjih, ki so jih opravili v populaciji starejših bolnikov z demenco, zdravljenih z določenimi atipičnimi antipsihotiki, so v primerjavi s placebom ugotovili 3-kratno

povečanje tveganja za možganskožilne dogodke. Mehanizem takšnega povečanja tveganja ni znan.

Večjega tveganja z drugimi antipsihotiki ali drugimi populacijami bolnikov ni mogoče izključiti. Pri bolnikih z dejavniki tveganja za možgansko kap je treba amisulprid uporabljati previdno.

Starejši bolniki z demenco

Starejši bolniki, ki imajo z demenco povezano psihozo in dobivajo antipsihotična zdravila, imajo večje tveganje smrti. Analize sedemnajstih s placebom kontroliranih preskušanj (modalno so trajala

10 tednov), ki so zajela predvsem bolnike, zdravljene z atipičnimi antipsihotiki, so pokazale, da je tveganje smrti med prejemniki zdravil od 1,6- do 1,7-krat večje kot med prejemniki placeba. Med tipičnim 10-tedenskim kontroliranim preskušanjem je bil delež smrti med prejemniki zdravila približno 4,5 % in med prejemniki placeba približno 2,6 %. Vzroki smrti v kliničnih preskušanjih atipičnih antipsihotikov so bili sicer različni, toda večina smrti je bila ali kardiovaskularnih (npr.

odpoved srca, nenadna smrt) ali infekcijskih (npr. pljučnica). Opazovalne študije kažejo, da lahko tudi zdravljenje s konvencionalnimi antipsihotičnimi zdravili poveča umrljivost, podobno kot zdravljenje z atipičnimi antipsihotičnimi zdravili.

Ni pa jasno, v kolikšni meri je mogoče ugotovitve o večji umrljivosti v opazovalnih študijah pripisati antipsihotičnemu zdravilu in ne nekaterim značilnostim samih bolnikov.

Venska trombembolija

Pri uporabi antipsihotičnih zdravil so poročali o venskem trombembolizmu (VTE – venous tromboembolism). Pri bolnikih, zdravljenih z antipsihotiki, so pogosto prisotni pridobljeni dejavniki tveganja za VTE, zato je pred in med zdravljenjem z zdravilom Solian treba ugotoviti vse možne dejavnike tveganja za VTE in uvesti preventivne ukrepe (glejte poglavje 4.8).

Pri bolnikih, ki so dobivali nekatere atipične antipsihotike, npr. amisulprid, so poročali o hiperglikemiji. Zato morate bolnikom z ugotovljenim diabetesom mellitusom ali dejavniki tveganja za diabetes, ki začnejo dobivati amisulprid, ustrezno kontrolirati nivo glukoze v krvi.

Amisulprid lahko zniža prag vzdražnosti za krče. Bolnike s krči (epilepsijo) v anamnezi je zato med zdravljenjem potrebno skrbno nadzorovati.

Amisulprid se izloča preko ledvic. V primeru ledvične insuficience je potrebno zmanjšati odmerek. Možno je tudi intermitentno zdravljenje (glejte poglavje 4.2).

Pri starejših bolnikih obstaja nevarnost hipotenzije ali sedacije pri uporabi amisulprida ali tudi drugih nevroleptikov. V takšnih primerih je zato potrebna posebna previdnost. Zaradi ledvične insuficience je potrebno zmanjšati odmerek.

Po nenadnem prenehanju zdravljenja z velikimi terapevtskimi odmerki antipsihotičnih zdravil so bili opisani odtegnitveni simptomi, vključno z navzeo, bruhanjem in nespečnostjo. Pri amisulpridu so bile opisane ponovitve psihotičnih simptomov in pojav motenj z nehotenimi gibi (npr. akatizije, distonije in diskinezije). Zato je amisulprid priporočljivo opustiti postopoma.

Pri zdravljenju z antipsihotiki, vključno z zdravilom Solian, so poročali o levkopeniji, nevtropeniji in agranulocitozi. Nepojasnjene infekcije ali povišana telesna temperatura so lahko dokaz za krvno

diskrazijo (glejte poglavje 4.8), zato je potrebno takoj narediti hematološke preiskave.

Benigni tumor hipofize

Amisulprid lahko zviša vrednosti prolaktina. Med terapijo z amisulpridom so poročali o primerih benignega tumorja hipofize kot je prolaktinom (glejte poglavje 4.8). V primeru zelo visokih vrednosti prolaktina ali v primeru kliničnih znakov tumorja hipofize (kot je okvara vidnega polja in glavobol) je potrebno opraviti slikanje hipofize. Če je diagnoza tumorja hipofize potrjena, je potrebno zdravljenje z amisulpridom prekiniti (glejte poglavje 4.3).

Rak dojke

Amisulprid lahko poveča raven prolaktina. Zato je potrebna previdnost in bolnike, ki imajo raka dojke v svoji ali družinski anamnezi, je potrebno med zdravljenjem z amisulpridom skrbno spremljati.

Možna je sočasna obolevnost z od prolaktina odvisnimi tumorji (npr. hipofiznim prolaktinomom) in rakom dojke. V tem primeru je potrebno zdravljenje z amisulpridom prekiniti (glejte poglavje 4.3).

Pomožne snovi

Zdravilo Solian vsebuje laktozo.

Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na tableto, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.

Kombinacije, ki so kontraindicirane

• Levodopa: obstaja recipročni antagonizem učinkov med levodopo in nevroleptiki.

  Amisulprid lahko zmanjša učinek dopaminskih agonistov kot so bromokriptin in ropirinol.

  Kombinacije, ki jih ne priporočamo

• Amisulprid lahko zveča učinke alkohola na osrednje živčevje.

  Upoštevati moramo tudi možnost součinkovanja pri:

  • Depresorjih osrednjega živčevja, vključno z narkotiki, analgetiki, sedativnimi

    antihistaminiki H1, barbiturati, benzodiazepini in drugimi anksiolitiki, klonidinom in njegovimi derivati.

  • Antihipertenzivnih zdravilih in drugih zdravilih, ki znižujejo krvni tlak.

  • Previdnost je priporočljiva pri predpisovanju amisulprida z zdravili, ki podaljšujejo interval QT, npr. antiaritmiki skupine IA (npr. kinidinom, dizopiramidom) ali antiaritmiki skupine III (npr. amiodaronom, sotalolom), nekaterimi antihistaminiki, nekaterimi drugimi antipsihotiki in nekaterimi antimalariki (npr. meflokinom) (glejte poglavje 4.4).

  • Sočasna uporaba amisulprida in klozapina lahko vodi do zvišanja plazemskih vrednosti amisulprida.

Nosečnost

Podatki o uporabi amisulprida pri nosečnicah so omejeni. Varnost amisulprida med nosečnostjo pri človeku ni bila dokazana.

Amisulprid prehaja skozi placento.

Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Amisulprida ni priporočljivo uporabljati med nosečnostjo ali pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo učinkovite kontracepcije, razen če koristi upravičujejo možna tveganja.

Pri novorojenčkih, ki so bili v zadnjem trimesečju nosečnosti izpostavljeni antipsihotikom, vključno z zdravilom Solian, obstaja po porodu tveganje za pojav neželenih učinkov, vključno z ekstrapiramidnimi in /ali odtegnitvenimi simptomi, ki lahko variirajo po resnosti in trajanju (glejte poglavje 4.8). Poročali so o agitaciji, hipertoniji, hipotoniji, tremorju, somnolenci, dihalni stiski ali motnjah hranjenja. Posledično je treba takšne novorojenčke pozorno nadzirati.

Dojenje

V nekaterih primerih se amisulprid izloča v materino mleko v precej velikih količinah nad sprejemljivo vrednostjo 10 % materinega odmerka, prilagojenega na težo, vendar koncentracije v krvi pri dojenčkih niso bile ocenjene. O učinkih amisulprida pri novorojenčkih/dojenčkih ni zadostnih podatkov.

Potrebno se je odločiti, ali je treba prekiniti dojenje ali se vzdržati zdravljenja z amisulpridom, pri čemer je treba upoštevati korist dojenja za otroka in korist zdravljenja za žensko.

Plodnost

Pri živalih, ki so prejemale zdravilo, so opažali zmanjšanje plodnosti, povezano s farmakološkimi učinki zdravila (s prolaktinom povezan učinek).

Tudi v priporočenih odmerkih lahko amisulprid povzroča zaspanost in zamegljen vid in tako zmanjša sposobnost vožnje in upravljanja strojev (glejte poglavje 4.8).

Neželeni učinki so razvrščeni po oznakah pogostnosti upoštevaje naslednji dogovor: zelo pogosti

(≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Bolezni krvi in limfatičnega sistema:

Občasni: levkopenija, nevtropenija (glejte poglavje 4.4).

Redki: agranulocitoza (glejte poglavje 4.4).

Bolezni imunskega sistema:

Občasni: alergijske reakcije.

Bolezni endokrinega sistema:

Pogosti: amisulprid povečuje nivo plazemskega prolaktina; učinek je reverzibilen po prenehanju jemanja zdravila. Morebitni pojavi ob tem so galaktoreja, amenoreja, ginekomastija, boleče dojke, erektilna disfunkcija.

Redki: benigni tumor hipofize kot je npr. prolaktinom (glejte poglavje 4.3 in 4.4).

Presnovne in prehranske motnje:

Občasni: hiperglikemija (glejte poglavje 4.4), hipertrigliceridemija in hiperholesterolemija.

Redki: hiponatriemija, sindrom neustreznega izločanja antidiuretskega hormona (SIADH).

Psihiatrične motnje:

Pogosti: nespečnost, anksioznost, agitiranost, motnje orgazma.

Občasni: zmedenost.

Bolezni živčevja:

Zelo pogosti: lahko se pojavijo ekstrapiramidni simptomi: tremor, rigidnost, hipokinezija, hipersalivacija, akatizija, diskinezija. Pri optimalnih odmerkih so simptomi praviloma blagi. Ob uvedbi antiparkinsoničnega zdravila, so simptomi delno reverzibilni, tudi če zdravljenja z

amisulpridom ne ustavimo. Ekstrapiramidni simptomi, katerih pogostnost je odvisna od odmerka, se pojavijo zelo redko pri bolnikih s pretežno negativnimi simptomi, ki jih zdravimo z odmerki zdravila med 50 do 300 mg na dan.

Pogosti: lahko se pojavi akutna distonija (spastični tortikolis, okulogirna kriza, trizmus). Če damo antiparkinsonično zdravilo, je pojav reverzibilen, tudi če zdravljenja z amisulpridom ne ustavimo. Somnolenca.

Občasni: po dolgotrajnem zdravljenju so opazili pojav tardivne diskinezije, za katero so značilni ritmični nehoteni gibi, pretežno jezika in/ali obraza. Antiparkinsonična zdravila so neučinkovita; simptome lahko celo poslabšajo.

Krči.

Redki: nevroleptični maligni sindrom (glejte poglavje 4.4), ki je lahko zaplet z možnostjo smrtnega izida.

Neznana pogostnost: sindrom nemirnih nog.

Očesne bolezni:

Pogosti: zamegljen vid (glejte poglavje 4.7).

Srčne bolezni:

Občasni: bradikardija.

Redki: podaljšanje intervala QT, ventrikularne aritmije, npr. torsade de pointes, ventrikularna tahikardija, ventrikularna fibrilacija, zastoj srca, nenadna smrt (glejte poglavje 4.4).

Žilne bolezni:

Pogosti: hipotenzija.

Občasni: zvišan krvni tlak.

Redki: venska trombembolija vključno s pljučno embolijo, ki je včasih smrtna in globoko vensko trombozo (glejte poglavje 4.4).

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora:

Občasni: nazalna kongestija, aspiracijska pljučnica (večinoma povezana z drugimi antipsihotiki ali depresorji CŽS).

Bolezni prebavil:

Pogosti: zaprtje, navzea, bruhanje, suha usta.

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Občasni: hepatocelularne poškodbe.

Bolezni kože in podkožja:

Redki: angioedem, urtikarija.

Neznana pogostnost: fotosenzitivnost.

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva:

Občasni: osteopenija, osteoporoza.

Neznana pogostnost: rabdomioliza.

Bolezni sečil:

Občasni: retenca urina.

Motnje v času nosečnosti, puerperija in perinatalnem obdobju:

Neznana pogostnost: odtegnitveni sindrom pri novorojenčku (glejte poglavje 4.6).

Preiskave:

Pogosti: povečanje telesne mase.

Občasni: povečanje jetrnih encimov, večinoma transaminaz.

Neznana pogostnost: zvišanje kreatin fosfokinaze v krvi.

Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih:

Neznana pogostnost: padec kot posledica neželenih učinkov, ki ogrožajo ravnovesje telesa. Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Znaki in simptomi

Izkušnje s prevelikim odmerjanjem amisulprida so omejene. Poročali so o povečanih znanih farmakoloških učinkih zdravila. Ti vključujejo zaspanost, sedacijo, hipotenzijo, ekstrapiramidne simptome in komo. O smrtnih primerih so poročali zlasti v kombinaciji z drugimi psihotropnimi snovmi.

Ravnanje

V primeru akutnega predoziranja je potrebno upoštevati možnost, da je bolnik zaužil še druga zdravila.

Ker se amisulprid slabo dializira, hemodializa ni primerna kot sredstvo za odstranjevanje učinkovine iz telesa.

Ni specifičnega antidota za amisulprid. Potrebno je zagotoviti ustrezno podporno zdravljenje; dokler si bolnik ne opomore je potrebno skrbno nadziranje življenjskih funkcij in kontinuirano spremljanje

delovanje srca (nevarnost podaljšanja intervala QT).

Če se pojavijo hudi ekstrapiramidni simptomi, damo antiholinergična zdravila.