Rapibloc 600 mg prašek za raztopino za infundiranje

• Supraventrikularna tahikardija in hitri nadzor ventrikularnega ritma pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo ali atrijsko undulacijo perioperativno, postoperativno ali v drugih okoliščinah, ko je zaželen kratkotrajni nadzor frekvence prekatov z zdravilom s kratkim delovanjem.

  • Nekompenzacijska sinusna tahikardija, če hitra frekvenca srca po zdravnikovi presoji zahteva

    specifično ukrepanje.

  • Landiolol ni namenjen za kronično uporabo.

Odmerjanje

Landiolol je namenjen za intravensko uporabo v nadzorovanih okoliščinah. Landiolol sme dati le

dobro usposobljen zdravstveni delavec. Odmerjanje landiolola je treba titrirati individualno.

Intravensko infundiranje začnite s polnilnim odmerkom 100 mikrogramov/kg telesne mase 1 minuto,

nato nadaljujte z vzdrževalno intravensko infuzijo od 10 do 40 mikrogramov/kg telesne mase/min. Če ni potreben hiter začetek bradikardnega delovanja (v 2 do 4 minutah), začnite infundiranje s hitrostjo za vzdrževalno infundiranje od 10 do 40 mikrogramov/kg telesne mase/min; v tem primeru se bo učinek pojavil v 10 do 20 minutah.

Največji odmerek: Če s to odmerno shemo ni dosežen želeni terapevtski odziv, je mogoče vzdrževalni odmerek povečati do 80 mikrogramov/kg telesne mase/min, če bolnikovo srčno-žilno stanje zahteva in dopušča takšno povečanje odmerka.

Preglednica za pretvarjanje začetne intravenske infuzije iz mikrogramov/kg/min v ml/h (Rapibloc 300 mg/50 ml = jakost 6 mg/ml):

Preglednica za pretvarjanje kontinuirane intravenske infuzije iz mikrogramov/kg/min v ml/h (Rapibloc 300 mg/50 ml = jakost 6 mg/ml):

Preglednica za pretvarjanje začetne intravenske infuzije iz mikrogramov/kg/min v ml/h (Rapibloc 600 mg/50 ml = jakost 12 mg/ml):

Preglednica za pretvarjanje kontinuirane intravenske infuzije iz mikrogramov/kg/min v ml/h (Rapibloc 600 mg/50 ml = jakost 12 mg/ml):

Največji priporočeni dnevni odmerek landiolola je 8,064 mg/bolnika/dan (na podlagi 80 mikrogramov/kg telesne mase/min za bolnika s telesno maso 70 kg in najdaljšim trajanjem infundiranja 24 ur).

Izkušenj z več kot 24-urnim infundiranjem landiolola je malo.

V primeru neželenih učinkov (glejte poglavje 4.8) je treba odmerek landiolola zmanjšati ali infundiranje prekiniti, bolnik pa mora biti deležen ustrezne zdravstvene obravnave, če je potrebna. V primeru hipotenzije ali bradikardije je mogoče dajanje landiolola začeti znova z manjšim odmerkom, ko se krvni tlak ali srčna frekvenca vrneta na sprejemljivo raven. Pri bolnikih z nizkim krvnim tlakom je posebna pozornost potrebna med prilagajanjem odmerjanja in med vzdrževalnim infundiranjem.

Prehod na drugo zdravilo: Ko je frekvenca srca ustrezno nadzorovana in je klinično stanje stabilno, je mogoče opraviti prehod na druga zdravila (na primer na peroralne antiaritmike).

Če zdravnik landiolol nadomesti z drugim zdravilom, mora skrbno upoštevati označevanje in

odmerjanje tega drugega zdravila, odmerjanje landiolola pa je mogoče zmanjšati takole:

• V prvi uri po uporabi prvega odmerka drugega zdravila je treba hitrost infundiranja landiolola zmanjšati za polovico (zmanjšati za 50 %).

• Po uporabi drugega odmerka drugega zdravila je treba preveriti bolnikov odziv. Če se

zadovoljiv nadzor ohrani vsaj eno uro, je mogoče infundiranje landiolola prekiniti.

Posebne skupine bolnikov

Starejša populacija (≥ 65 let) Prilagajanje odmerka ni potrebno. Ledvična okvara

Prilagajanje odmerka ni potrebno (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Jetrna okvara

Podatki o zdravljenju pri bolnikih z jetrno okvaro so omejeni (glejte poglavje 5.2). Pri bolnikih s katero koli stopnjo okvare jeter mora biti odmerjanje previdno in priporočljivo je uporabiti najmanjši delujoči odmerek.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost landiolola pri otrocih, starih 0 do 18 let še nista bili dokazani. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavju 5.2, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.

Bolezni srca

Pri bolnikih z oslabljenim delovanjem levega prekata (LVEF < 40 %, CI < 2,5 l/min/m², NYHA 3–4), npr. po operaciji srca, med ishemijo ali v septičnem stanju, so bili za doseganje nadzora srčnega utripa uporabljeni manjši odmerki, od 1 mikrograma/kg telesne mase/min naprej, ki so jih med natančnim spremljanjem krvnega tlaka postopoma povečali na največ 10 mikrogramov/kg TM/min.

Način uporabe

Zdravilo Rapibloc je treba pred uporabo rekonstituirati (za navodila glejte poglavje 6.6) in ga uporabiti takoj po odprtju (glejte poglavji 4.4 in 6.3).

Zdravila Rapibloc ne smemo mešati z drugimi zdravili razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.

Landiolol je treba dajati intravensko po centralni ali periferni liniji ter se ga ne sme dajati po isti intravenski liniji kot druga zdravila (glejte poglavje 6.6).

V nasprotju z drugimi antagonisti adrenergičnih receptorjevji beta se po nenadnem prenehanju stalnega 24-urnega infundiranja landiolola ni pojavila odtegnitvena tahikardija. Kljub temu je treba bolnike natančno nadziratiob prenehanju dajanja landiolola.

• Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Huda bradikardija (manj kot 50 utripov na minuto).

• Bolezen sinusnega vozla.

• Hude motnje prevajanja skozi atrioventrikularni (AV) vozel (brez srčnega spodbujevalnika):

  AV blok 2. ali 3. stopnje.

• Kardiogeni šok.

• Huda hipotenzija.

• Dekompenzirano srčno popuščanje, kadar domnevno ni povezano z motnjami srčnega ritma.

• Pljučna hipertenzija.

• Nezdravljen feokromocitom.

• Akuten napad astme.

• Huda metabolična acidoza, ki je ni mogoče korigirati.

Zdravilo Rapibloc je treba pred uporabo rekonstituirati in ga uporabiti takoj po odprtju (glejte poglavje 6).

Landiolol je treba previdno uporabljati pri sladkornih bolnikih in v primeru hipoglikemije. Resnost hipoglikemije je večja pri antagonistih adrenergičnih receptorjev beta, ki so manj kardioselektivni. Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko prikrijejo prodromske simptome hipoglikemije, npr. tahikardijo, ne vplivajo pa nujno na omotico in znojenje.

Najpogosteje opaženi neželeni učinek je hipotenzija, ki po zmanjšanju odmerka ali prenehanju dajanja

zdravila hitro mine.

Vsem bolnikom, ki prejemajo landiolol, je priporočljivo stalno kontrolirati krvni tlak in EKG.

Uporabi antagonistov adrenergičnih receptorjev beta se je treba izogibati pri bolnikih, ki imajo sindrom preekscitacije in ob tem atrijsko fibrilacijo. Pri takšnih bolnikih lahko blokada adrenergičnih receptorjev beta atrioventrikularnega vozla poveča prevajanje skozi akcesorno pot in sproži ventrikularno fibrilacijo.

Zaradi negativnega vpliva na čas prevajanja je treba antagoniste adrenergičnih receptorjev beta pri

bolnikih s srčnim blokom prve stopnje uporabljati previdno (glejte tudi poglavje 4.3).

Bolnikom z motnjami atrioventrikularnega prevajanja landiolola ni priporočljivo dajati sočasno z

verapamilom ali diltiazemom (glejte poglavje 4.5).

Zaradi neovirane –vazokonstrikcije koronarnih arterij, ki jo uravnavajo adrenergični receptorji alfa, lahko antagonisti adrenergičnih receptorjev beta povečajo število in trajanje napadov angine pektoris pri bolnikih s Prinzmetalovo angino pektoris. Pri teh bolnikih se neselektivnih antagonistov adrenergičnih receptorjev beta ne sme uporabljati, selektivne antagoniste adrenergičnih receptorjev beta-1 pa je dovoljeno uporabljati le skrajno previdno.

Landiolol je treba za nadzor ventrikularnega odziva pri bolnikih s supraventrikularnimi motnjami

srčnega ritma uporabljati previdno, če ima bolnik (že obstoječe) srčno popuščanje, če je

hemodinamsko oslabljen ali če jemlje kakšna druga zdravila, ki zmanjšujejo kar koli ali vse od naslednjega: periferni upor, miokardno polnitev, krčljivost miokarda ali širjenje električnih impulzov v miokardu. Prednosti morebitnega nadzora hitrosti je treba uravnotežiti glede na nevarnost nadaljnjega zmanjševanja krčljivosti miokarda. Pri prvem znaku ali simptomu nadaljnjega poslabšanja se odmerek ne sme povečati in po potrebi se dajanje landiolola prekine, bolniki pa morajo biti deležni ustrezne zdravstvene obravnave.

Landiolol je treba za nadzor ventrikularnega odziva pri bolnikih s supraventrikularnimi motnjami srčnega ritma uporabljati previdno, če je bolnik hemodinamsko oslabljen ali če jemlje kakšna druga zdravila, ki zmanjšajo periferni upor, miokardno polnitev, krčljivost miokarda ali širjenje električnih impulzov v miokardu.

Glavni presnovek landiolola (M1) se izloča skozi ledvice in se pri bolnikih z okvaro ledvic verjetno kopiči. Ta presnovek sicer niti v odmerkih, 200-krat večjih od odmerka matičnega zdravila, ne deluje kot antagonist adrenergičnih receptorjev beta, vendar je treba landiolol pri bolnikih z nezadostnim delovanjem ledvic kljub temu uporabljati previdno.

Pri bolnikih s feokromocitomom je treba landiolol uporabljati previdno in le po predhodnem zdravljenju z antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa (glejte tudi poglavje 4.3).

Bolniki z bronhospazmično boleznijo praviloma ne smejo prejemati antagonistov adrenergičnih receptorjev beta. Zaradi velike relativne -selektivnosti za receptorje beta-1in možnosti titriranja je landiolol pri takšnih bolnikih mogoče uporabljati, toda previdno. Landiolol je treba skrbno titrirati, da bi dosegli čim manjši še učinkoviti odmerek. V primeru bronhospazma je treba infundiranje takoj prekiniti in po potrebi uporabiti agoniste receptorjev beta-2. Če bolnik že prejema kakšno zdravilo, ki stimulira adrenergične receptorje beta-2, utegne biti potrebna ponovna ocena odmerka takšnega zdravila.

Pri bolnikih z motnjami perifernega krvnega obtoka (Raynaudova bolezen ali sindrom, intermitentna klavdikacija) je treba antagoniste adrenergičnih receptorjev beta uporabljati zelo previdno, ker se jim te motnje lahko poslabšajo,

Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko povečajo občutljivost za alergene in stopnjujejo resnost anafilaktičnih reakcij. Bolniki, ki uporabljajo antagoniste adrenergičnih receptorjev beta, so lahko neodzivni na običajne odmerke adrenalina, ki se uporabljajo za zdravljenje anafilaktičnih reakcij (glejte tudi poglavje 4.5).

Zaviralci kalcijevih kanalčkov, na primer dihidropiridinski derivati (npr. nifedipin), lahko povečajo tveganje za hipotenzijo. Pri bolnikih z insuficienco srca sočasno zdravljenje z antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko povzroči srčno popuščanje. Priporočljiva sta skrbno titriranje landiolola in ustrezen hemodinamski nadzor.

Dajanje landiolola je treba previdno titrirati, če je uporabljen sočasno z verapamilom, diltiazemom, antiaritmiki I. skupine, amiodaronom ali pripravki digitalisa, ker lahko sočasna uporaba prekomerno zavre delovanje srca in/ali povzroči motnje atrioventrikularnega prevajanja.

Landiolola se ne sme uporabljati sočasno z verapamilom ali diltiazemom pri bolnikih z nepravilnostmi atrioventrikularnega prevajanja (glejte poglavje 4.4).

Sočasna uporaba landiolola in insulina ali peroralnih antidiabetikov lahko vpliva na njihov učinek na znižanje krvnega sladkorja. V primeru sočasne uporabe teh zdravil je treba pozornost nameniti koncentraciji krvnega sladkorja, ker lahko blokada adrenergičnih receptorjev beta prikrije znake hipoglikemije, npr. tahikardijo.

Zdravila, ki se uporabljajo med anestezijo

Nadaljevanje uporabe antagonistov adrenergičnih receptorjev beta med indukcijo narkoze, intubacijo in končevanjem narkoze zmanjša tveganje za motnje srčnega ritma.

Če je stanje bolnikovega znotrajžilnega volumna negotovo, ali če so sočasno z landiololom uporabljeni antihipertenzivi, je refleksna tahikardija lahko oslabljena in poveča se tveganje za hipotenzijo.

Če bolnik poleg landiolola prejema še antagoniste adrenergičnih receptorjev beta, mora biti anesteziolog s tem seznanjen.

Hipotenzivni učinki inhalacijskih anestetikov se lahko v prisotnosti landiolola povečajo. Odmerjanje

enega ali drugega zdravila je mogoče prilagoditi, kot je potrebno, da se ohrani želena hemodinamika.

Dajanje landiolola je treba previdno titrirati, če je uporabljen sočasno z anestetiki, ki imajo bradikarden učinek, substrati esteraz (npr. suksametonijevim kloridom) ali zaviralci holinesteraze (npr. neostigminom), ker lahko sočasna uporaba povzroči močnejši bradikarden učinek ali podaljša trajanje delovanja landiolola.

Študija s človeško plazmo in vitro je pokazala, da lahko sočasna uporaba suksametonija poveča največjo koncentracijo landiololijevega klorida v krvi za približno 20 %. Antagonistično zavrtje lahko tudi podaljša trajanje živčnomišične blokade s suksametonijevim kloridom.

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili

Kombinacija landiolola z ganglijskimi zaviralci lahko poveča hipotenzivni učinek.

NSAID (nesteroidna protivnetna zdravila) lahko zmanjšajo hipotenzivni učinek antagonistov

adrenergičnih receptorjev beta.

Posebna previdnost je potrebna pri sočasni uporabi floktafenina ali amisulprida z antagonisti

adrenergičnih receptorjev beta.

Sočasna uporaba landiolola z tricikličnimi antidepresivi, barbiturati, fenotiazini ali antihipertenzivi lahko povzroči večje znižanje krvnega tlaka. Odmerjanje landiolola je treba skrbno prilagoditi, da bi preprečili nepričakovano hipotenzijo.

Sočasna uporaba simpatikomimetičnih zdravil, ki delujejo beta-agonistično, lahko izniči učinkelandiolola. Odmerek enega ali drugega zdravila je lahko potrebno prilagoditi glede na bolnikov odziv, ali pa razmisliti o uporabi drugega zdravila.

Zdravila, ki znižajo vrednosti kateholamina, ali antisimpatikotonična zdravila (npr. rezerpin, klonidin, deksmedetomidin) imajo lahko med sočasno uporabo z landiololom aditiven učinek. Bolnike, ki sočasno prejemajo takšna zdravila, je treba natančno nadzirati glede znakov hipotenzije ali izrazite bradikardije.

Sočasna uporaba klonidina in antagonistov adrenergičnih receptorjev beta poveča tveganje za ponovitev hipertenzije ("rebound"). Po 24-urni uporabi landiolola sicer niso opažali ponovitve hipertenzivnega učinka, vendar pa takšnega učinka ni mogoče izključiti, če je landiolol uporabljen v kombinaciji s klonidinom.

Pri bolnikih, ki jemljejo antagoniste adrenergičnih receptorjev beta, so lahko anafilaktične reakcije, ki jih povzročijo druga zdravila, resnejše. Ti bolniki so lahko odporni na zdravljenje z adrenalinom v normalnem odmerku, učinkovito pa je intravensko injiciranje glukagona (glejte tudi poglavje 4.4).

Če so bolnikom med srčno-žilnimi operacijami med infundiranjem landiolola dali heparin intravensko, se je koncentracija landiolola v plazmi zmanjšala za 50 %, ob tem se je pojavilo s

heparinom povzročeno znižanje krvnega tlaka in podaljšanje časa landiolola v obtoku. Srčna frekvenca se v teh okoliščinah ni spremenila.

Možnost za medsebojno delovanje landiololovih presnovkov M1 in M2 s sočasno uporabljenimi zdravili ni znana. Farmakodinamični učinki teh presnovkov ne veljajo za klinično pomembne (glejte poglavje 5.2).

Pediatrična populacija

Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.

Ni znano, ali je obseg farmakokinetičnih in farmakodinamičnih medsebojnih delovanj zdravil v pediatrični populaciji podoben kot pri odraslih.

Nosečnost

Podatkov o uporabi zdravila Rapibloc pri nosečnicah ni na voljo. Študije na živalih ne kažejo klinično pomembnih učinkov, kar zadeva toksične vplive na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Iz previdnosti se je uporabi landiolola med nosečnostjo bolje izogniti.

Glede na farmakološko delovanje antagonistov adrenergičnih receptorjev beta je treba v poznejšem obdobju nosečnosti upoštevati neželene učinke na plod in novorojenčka (zlasti hipoglikemijo, hipotenzijo in bradikardijo).

Če je zdravljenje z landiololom potrebno, je treba nadzirati utero-placentni krvni pretok in plodovo

rast. Novorojenčka je treba natančno nadzirati.

Dojenje

Ni znano, ali se landiolol ali njegovi presnovki izločajo v materino mleko. Farmakokinetični podatki, ki so na voljo pri živalih, so pokazali izločanje landiolola v materinem mleku. Tveganja za dojene otroke ni mogoče izključiti. Odločiti se je treba bodisi za prenehanje dojenja bodisi za prenehanje/prekinitev zdravljenja z landiololom, upoštevaje koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja za žensko.

Plodnost

Študije na živalih niso pokazale vpliva landiolola na plodnost (glejte poglavje 5.3).

Podatek ni potreben.

1. Povzetek varnostnega profila

   Najpogosteje opažena neželena učinka landiolola, opisana v kliničnih preskušanjih (1.569 bolnikov) in v študijah izida zdravljenja/uporabe po prihodu zdravila na trg (1.257 bolnikov), sta hipotenzija in bradikardija (od ≥ 1 do < 10 %).

   Neželeni učinki so navedeni v spodnji preglednici po organskih sistemih in pogostnosti; zelo pogosti

   (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do

   < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

2. Tabelarični pregled neželenih učinkov

   Infekcijske in parazitskebolezni

   občasni: pljučnicaredki: mediastinitis

   Bolezni krvi inlimfatičnega sistema	redki: trombocitopenija, trombocitna motnja
   Presnovne in prehranskemotnje	občasni: hiponatriemijaredki: hiperglikemija
   Bolezni živčevja	občasni: cerebralna ishemija, glavobolredki: možganski infarkt, cerebrovaskularni insult, konvulzije
   Srčne bolezni	pogosti: bradikardijaobčasni: srčni zastoj, sinusni zastoj, tahikardijaredki: miokardni infarkt, ventrikularna tahikardija, atrijska fibrilacija, sindrom nizkega minutnega volumna srca, atrioventrikularni blok, desnokračni blok, supraventrikularne ekstrasistole, ventrikularne ekstrasistole
   Žilne bolezni	pogosti: hipotenzijaobčasni: hipertenzijaredki: šok, vročinski oblivi
   Bolezni dihal, prsnegakoša in mediastinalnega prostora	občasni: pljučni edemredki: astma, dihalna stiska, bolezni dihal, bronhospazem, dispneja, hipoksija
   Bolezni prebavil	občasni: bruhanje, slabostredki: nelagodje v trebuhu, izcedek iz ust, ustni zadah
   Bolezni jeter, žolčnika inžolčevodov	občasni: bolezni jeterredki: hiperbilirubinemija
   Bolezni kože in podkožja	redki: eritem, hladen znoj
   Bolezni mišično-skeletnega sistema invezivnega tkiva	redki: mišični krči
   Bolezni sečil	redki: ledvična odpoved, akutna ledvična poškodba, oligurija
   Splošne težave in spremembe na mestuaplikacije	redki: pireksija, mrzlica, bolečine v prsih, bolečina na mestu aplikacijeneznana: bolečina na mestu aplikacije, reakcija na mestu injiciranja, občutljivost na pritisk
   Preiskave	pogosti: znižan krvni tlakobčasni: depresija veznice ST na elektrokardiogramu, nenormalen srčni indeks, nenormalne vrednosti alanin-aminotransferaze (ALT/GPT), nenormalne vrednosti aspartat-aminotransferaze (AST/GOT), nenormalna vrednost bilirubina, nenormalno število levkocitov, nenormalno število eritrocitov, nenormalna vrednost hemoglobina, nenormalen hematokrit, nenormalno število trombocitov, nenormalne vrednosti laktat-dehidrogenaze v krvi, nenormalne vrednosti sečnine v krvi, zvišane vrednosti kreatinina v krvi, nenormalne vrednosti kreatin-fosfokinaze v krvi, nenormalne vrednosti celokupnih beljakovin, nenormalne vrednosti albumina v krvi, nenormalna koncentracija natrija v krvi, nenormalne vrednosti kalija v krvi, nenormalna vrednost holesterola v krvi, nenormalne vrednosti trigliceridov v krvi, prisotnost beljakovin v urinuredki: Zvišanje krvnega tlaka, inverzija vala T na elektrokardiogramu, elektrokardiogram: podaljšan kompleks QRS, upočasnitev srčne frekvence, zvišanje pljučnega arterijskega tlaka, znižanje PO2, nenormalno število nevtrofilcev, nenormalne vrednosti alkalne fosfataze v krvi, nenormalna levkocitna alkalna fosfataza, nenormalne vrednosti prostih maščobnih kislin, nenormalna koncentracija klorida v krvi, glukoza v urinu

3. Opis izbranih neželenih učinkov

Pri bolnikih, zdravljenih z landiololom, sta bila najpogosteje opažena neželena učinka hipotenzija in bradikardija (glejte tudi poglavje 4.2). Hipotenzijo so v kontroliranih kliničnih študijah zabeležili pri 8,5 % od 948 bolnikov, ki so prejemali landiolol (in pri 2,1 % prejemnikov placeba, 8,5 %

prejemnikov primerjalnega zdravila in 5,7 % nezdravljenih), v nekontroliranih študijah pa pri 8,6 % od 581 bolnikov. Bradikardijo so v kontroliranih kliničnih študijah zabeležili pri 2,1 % od 948 bolnikov, ki so prejemniki landiolola (in pri 0 % prejemnikov placeba, 2,5 % prejemnikov primerjalnega zdravila in 2,4 % nezdravljenih), v nekontroliranih študijah pa pri 0,5 % od 581 bolnikov. V študijah izida zdravljenja/uporabe landiolola v obdobju trženja zdravila so hipotenzijo opažali pri 0,8 % in bradikardijo pri 0,7 % (od 1.257) bolnikov. Vsi primeri hipotenzije in bradikardije, povezani z uporabo landiolola so v opisanih študijah minili ali so se izboljšali brez ukrepanja oziroma v nekaj minutah po prenehanju dajanja landiolola in/ali dodatnih zdravil.

Resni neželeni učinki na podlagi kliničnih študij/raziskav uporabe v obdobju trženja zdravila: Pri enem bolniku s hudo krvavitvijo so v kliničnem preskušanju med perioperativno uporabo poročali o šoku zaradi prekomerne hipotenzije (učinek je minil v 10 minutah po prenehanju dajanja landiolola, prostaglandina in izoflurana). Zapleti kot so zastoj srca, popolni AV blok, sinusni zastoj in huda bradikardija, opisani v zvezi z uporabo landiolola v kliničnih preskušanjih in med spremljanjem po prihodu zdravila na trg, so se pojavili predvsem pri starejših bolnikih oziroma pri bolnikih s hipertenzijo ali boleznimi srca.

Ukrepi, potrebni v primeru teh specifičnih neželenih učinkov, so opisani v poglavju 4.2. Laboratorijski parametri: V okviru neželenih učinkov, pa tudi ločeno, so poročali o nenormalnih

spremembah laboratorijskih vrednosti. V kontroliranih študijah so nenormalne spremembe ALT, AST ali bilirubina zabeležili pri 5 % bolnikov, ki so prejemali landiolol (n = 241), in pri 7 % bolnikov v kontrolni skupini (n = 243). Celotna pogostnost sprememb laboratorijskih vrednosti je bila v teh študijah 8,7 % med bolniki, ki so prejemali landiolol, in 13,6 % v kontrolni skupini. Spremembe laboratorijskih vrednosti so minile ali so se ublažile in niso bile ocenjene kot klinično pomembne.

Podatki o varnosti uporabe landiolola pri starejših osebah so omejeni. Upoštevati je treba negotovosti v zvezi z varnostnim profilom, saj so lahko neželeni učinki tudi posledica sočasne uporabe drugih zdravil ali anestezije.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika

Center za zastrupitve Zaloška cesta 2

SI-1000 Ljubljana

Faks: + 386 (0)1 434 76 46

e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si

V primeru prevelikega odmerjanja se lahko pojavijo huda hipotenzija, huda bradikardija, AV blok, srčna insuficienca, kardiogeni šok, zastoj srca, bronhospazem, respiratorna insuficienca, izguba zavesti do kome, konvulzije, navzea, bruhanje, hipoglikemija, hiperkaliemija.

V primeru prevelikega odmerjanja je treba dajanje landiolola nemudoma prekiniti.

Čas, ki je potreben, da simptomi po prevelikem odmerjanju izginejo, je odvisen od količine uporabljenega landiolola. Čeprav zmanjšanje srčne frekvence zaradi landiolola po koncu uporabe hitro izgine, lahko to traja več kakor 30 minut dlje kot po prenehanju uporabe terapevtskih odmerkov. Potrebna je lahko umetna ventilacija. Na podlagi opaženih kliničnih učinkov je treba razmisliti o naslednjih splošnih ukrepih:

• Bradikardija: Intravensko je treba dati atropin ali drugo antiholinergično zdravilo, nato pa stimulant beta-1-adrenergičnih receptorjev (dobutamin itn.). Če bradikardije ni mogoče ustrezno obvladati, je lahko potreben srčni spodbujevalnik.

• Bronhospazem: Bolniku je treba dati inhalacijske simpatikomimetike adrenergičnih receptorjev beta-2 za nebulator. Če takšno zdravljenje ne zadošča, pride v poštev intravenska uporaba simpatikomimetikov adrenergičnih receptorjev beta-2 ali aminofilina.

• Simptomatska hipotenzija: Bolnik mora dobiti tekočino in/ali zdravila za zvišanje krvnega pritiska intravensko.

• Srčno-žilna depresija ali kardiogeni šok: Uporabiti je mogoče diuretike (v primeru pljučnega edema) ali simpatikomimetike. Odmerek simpatikomimetikov (odvisno od simptomov, npr. dobutamin, dopamin, noradrenalin, adrenalin, itn.) je odvisen od terapevtskega učinka. Če je potrebno nadaljnje zdravljenje, je treba intravensko dati atropin, inotropna zdravila in kalcijeve ione.