Zdravilo Cejemly je v kombinaciji s kemoterapijo na osnovi platine indicirano za prvo linijo zdravljenja metastatskega nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP) pri odraslih, pri katerih tumorji nimajo aktivirajočih mutacij EGFR ali genomske tumorske aberacije ALK, ROS1 ali RET.

Zdravljenje morajo uvesti in spremljati zdravniki, ki imajo izkušnje z dajanjem zdravil za zdravljenje raka.

Odmerjanje

Pred začetkom zdravljenja s sugemalimabom se je treba izogibati uporabi sistemskih kortikosteroidov ali imunosupresivov (glejte poglavje 4.5).

Priporočeni odmerek

Za ploščatocelični karcinom

1200 mg (za posameznike s telesno maso 115 kg ali manj) ali 1500 mg (za posameznike s telesno maso več kot 115 kg) sugemalimaba se infundira intravensko v trajanju 60 minut, čemur 1. dan sledi intravenska infuzija karboplatina in paklitaksela do 4 cikle vsake 3 tedne. V nadaljevanju se 1200 mg (za posameznike s telesno maso 115 kg ali manj) ali 1500 mg (za posameznike s telesno maso več kot 115 kg) sugemalimaba daje vsake 3 tedne ves čas trajanja zdravljenja.

Za neploščatocelični karcinom

1200 mg (za posameznike s telesno maso 115 kg ali manj) ali 1500 mg (za posameznike s telesno maso več kot 115 kg) sugemalimaba se infundira intravensko v trajanju 60 minut, čemur 1. dan sledi intravenska infuzija karboplatina in pemetrekseda do 4 cikle vsake 3 tedne. V nadaljevanju se

1200 mg (za posameznike s telesno maso 115 kg ali manj) ali 1500 mg (za posameznike s telesno maso več kot 115 kg) sugemalimaba in pemetreksed dajeta vsake 3 tedne ves čas trajanja zdravljenja.

Sugemalimab se daje v kombinaciji s kemoterapijo. Glejte celotne informacije o predpisovanju kombiniranih zdravil (glejte tudi poglavje 5.1).

Trajanje zdravljenja

Zdravljenje je treba nadaljevati do napredovanja bolezni ali nesprejemljive toksičnosti.

Prilagoditev zdravljenja

Odmerka sugemalimaba ni dovoljeno povečati ali zmanjšati. Glede na varnost in prenašanje pri posameznikih bo morda potrebna prekinitev ali trajna ukinitev zdravljenja. Priporočene prilagoditve zdravljenja so navedene v preglednici 1.

Preglednica 1. Priporočene prilagoditve zdravljenja z zdravilom Cejemly

* Stopnje toksičnosti so določene v skladu z običajnimi terminološkimi merili za neželene dogodke Nacionalnega inštituta za rakava obolenja, različica 4.03 (NCI CTCAE – National Cancer Institute’s Common Terminology Criteria for Adverse Events V4.03).

† Priporočljivo je stalno klinično spremljanje glede asimptomatskega pankreatitisa ali povečanja encima trebušne slinavke/lipaze, vendar začasna prekinitev uporabe zdravil ni potrebna.

Posebne populacije

Starostniki

Pri starejših bolnikih (starih ≥ 65 let) prilagoditev zdravljenja s sugemalimabom ni potrebna (glejte poglavje 5.1).

Ledvična okvara

Pri bolnikih z blago ali zmerno ledvično okvaro prilagoditev zdravljenja s sugemalimabom ni potrebna (glejte poglavje 5.2). Sugemalimaba niso raziskali pri bolnikih s hudo ledvično okvaro. Pri dajanju sugemalimaba pri bolnikih s hudo ledvično okvaro je potrebna previdnost.

Jetrna okvara

Pri bolnikih z blago jetrno okvaro prilagoditev zdravljenja s sugemalimabom ni priporočena (glejte poglavje 5.2). Sugemalimaba niso raziskali pri bolnikih z zmerno ali hudo jetrno okvaro. Pri dajanju sugemalimaba pri bolnikih z zmerno ali hudo jetrno okvaro je potrebna previdnost.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost sugemalimaba pri otrocih, starih manj kot 18 let, nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.

Način uporabe

Zdravilo Cejemly je samo za intravensko uporabo.

Po redčenju se sugemalimab daje v obliki intravenskega infundiranja v trajanju 60 minut. Sugemalimaba ne smete dati s hitrim intravenskim infundiranjem ali bolusnim injiciranjem. Za obvladovanje z infuzijo povezanih reakcij glejte preglednico 1.

Najprej je treba infundirati razredčeno raztopino sugemalimaba, ki ji nato sledi kemoterapija.

Kemoterapijo je mogoče začeti 30 minut po zaključku apliciranja sugemalimaba. Za navodila glede redčenja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Sledljivost

Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije

uporabljenega zdravila.

Imunsko pogojeni neželeni učinki

Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so se pojavili imunsko pogojeni neželeni učinki, vključno z resnimi in smrtnimi primeri. Imunsko pogojeni neželeni učinki se lahko pojavijo po prekinitvi zdravljenja. V kliničnih študijah je bila večina imunsko pogojenih neželenih učinkov reverzibilnih in so jih obvladali s prekinitvami zdravljenja s sugemalimabom, dajanjem kortikosteroidov in/ali podporno oskrbo. Lahko se hkrati pojavijo imunsko pogojeni neželeni učinki, ki vplivajo na več kot en telesni sistem.

V primeru suma na imunsko pogojene neželene učinke je treba zagotoviti ustrezno oceno, da se potrdi etiologija ali izključijo drugi vzroki. Odvisno od resnosti neželenega učinka je treba prekiniti ali trajno ukiniti zdravljenje s sugemalimabom in razmisliti o uporabi kortikosteroidov. Po izboljšanju na 1. ali

0. stopnjo se začne zmanjševanje odmerka kortikosteroida, ki se nadaljuje najmanj 1 mesec. Zdravljenje s sugemalimabom se ponovno uvede, če neželeni učinek po zmanjševanju odmerkov

kortikosteroida ostane na 1. ali 0. stopnji. Če se ponovno pojavi hud neželeni učinek, je treba zdravljenje s sugemalimabom trajno ukiniti (glejte poglavji 4.4).

Imunsko pogojeni pnevmonitis

Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenem pnevmonitisu (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba spremljati glede znakov in simptomov pnevmonitisa. Ob sumu na pnevmonitis, je treba le tega potrditi z radiografskim slikanjem, da se izključi druge vzroke. V primeru pnevmonitisa 2. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. Če se simptomi izboljšajo na 0. ali 1. stopnjo, je treba odmerke kortikosteroidov zmanjševati najmanj 1 mesec. Zdravljenje s sugemalimabom se lahko znova začne, če dogodek po zmanjševanju odmerkov kortikosteroida ostane na 0. do 1. stopnji. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru hudega (3. stopnje), življenjsko ogrožajočega (4. stopnje) ali ponavljajočega se zmernega (2. stopnje) pnevmonitisa (glejte

poglavje 4.2) ter dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan.

Imunsko pogojene kožne reakcije

Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenih kožnih reakcijah (glejte poglavje 4.8). Ob sumu na pojav hudih kožnih reakcij, je treba bolnike spremljati in izključiti druge vzroke. V primeru kožnih reakcij 3. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti, dokler se simptomi ne izboljšajo do 0. ali 1. stopnje, in dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. V primeru kožnih reakcij 4. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom trajno ukiniti in dajati kortikosteroide.

Pri bolnikih, ki so prejemali zaviralce imunskih kontrolnih točk PD-1/PD-L1, so poročali o primerih Stevens-Johnsonovega sindroma (SJS) in toksične epidermalne nekrolize (TEN). V primeru suma na SJS ali TEN je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti, bolnika pa je treba napotiti v specialistični oddelek za oceno in zdravljenje. V primeru potrjenega SJS ali TEN je treba zdravljenje s sugemalimabom trajno ukiniti (glejte poglavje 4.2).

Pri bolniku, pri katerem se je pri predhodnem zdravljenju z drugimi imunostimulirajočimi zdravili za zdravljenje raka pojavil hud ali življenjsko ogrožajoč neželeni učinek na koži, je treba o uporabi sugemalimaba skrbno razmisliti.

Imunsko pogojeni kolitis

Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab v monoterapiji, so poročali o imunsko pogojenem kolitisu (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba spremljati glede znakov in simptomov kolitisa in izključiti druge vzroke. V primeru kolitisa 2. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. V primeru kolitisa 3. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. Zdravljenje s sugemalimabom se lahko znova začne, če dogodek po zmanjševanju odmerkov kortikosteroida ostane na 0. do 1. stopnji. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru življenjsko ogrožajočega (4. stopnje) ali ponavljajočega se kolitisa

3. stopnje (glejte poglavje 4.2) ter dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan.

Imunsko pogojeni hepatitis

Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, se je pojavil imunsko pogojeni hepatitis (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba pred zdravljenjem in, kot je klinično indicirano, med zdravljenjem s sugemalimabom spremljati glede nenormalnega delovanja jeter. V primeru hepatitisa 2. stopnje je

treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. Zdravljenje s sugemalimabom se lahko znova začne, če dogodek po zmanjševanju odmerkov kortikosteroida ostane na 0. ali 1. stopnji. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru hudega (3. stopnje) ali življenjsko ogrožajočega (4. stopnje) hepatitisa (glejte poglavje 4.2) ter dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do

2 mg/kg/dan.

Imunsko pogojeni nefritis

Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenem nefritisu (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba pred zdravljenjem in občasno med zdravljenjem s sugemalimabom spremljati glede nenormalnega delovanja ledvic in zdraviti v skladu s priporočili. V primeru nefritisa

1. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. V primeru nefritisa 2. stopnje se zdravljenje s sugemalimabom lahko znova začne, če dogodek po zmanjševanju odmerkov kortikosteroida ostane na 0. do 1. stopnji. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru hudega (3. stopnje) ali življenjsko ogrožajočega (4. stopnje) nefritisa (glejte poglavje 4.2) ter dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan.

   Imunsko pogojene endokrinopatije

   Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenih endokrinopatijah, vključno s hipertiroidizmom, hipotiroidizmom, tiroiditisom, sladkorno boleznijo, insuficienco nadledvične žleze in hipofizitisom (glejte poglavje 4.8).

   Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o motnjah ščitnice, vključno s hipertiroidizmom, hipotiroidizmom in tiroiditisom. Ti učinki se lahko pojavijo kadar koli med zdravljenjem, zato je treba bolnike spremljati glede sprememb v delovanju ščitnice in kliničnih znakov ter simptom motenj ščitnice (na začetku zdravljenja, občasno med zdravljenjem in kot je klinično indicirano v skladu s klinično oceno).

   Pri simptomatskem hipotiroidizmu je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in po potrebi uvesti nadomestno zdravljenje s tiroksinom. Pri simptomatskem hipertiroidizmu je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in po potrebi uvesti zdravljenje z antitiroidnim zdravilom. Zdravljenje s sugemalimabom se lahko znova začne, ko so simptomi obvladani in se delovanje ščitnice izboljšuje. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru življenjsko ogrožajočega (4. stopnje) hipotiroidizma in hipertiroidizma (glejte poglavje 4.2).

   Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o sladkorni bolezni tipa 1. Bolnike je treba spremljati glede hiperglikemije ali drugih znakov in simptomov sladkorne bolezni in jih zdraviti z insulinom, kot je klinično indicirano. V primeru hiperglikemije 3. stopnje, povezane s sladkorno boleznijo tipa 1, je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti. Zdravljenje s sugemalimabom se lahko znova začne, če je z nadomestnim zdravljenjem z insulinom dosežen nadzor krvnega sladkorja. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru sladkorne bolezni tipa 1, povezane z življenjsko ogrožajočo (4. stopnje) hiperglikemijo (glejte poglavje 4.2).

   Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o insuficienci nadledvične žleze. Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali tudi o hipofizitisu. Bolnike je treba spremljati glede znakov in simptomov insuficience nadledvične žleze ali hipofizitisa (vključno s hipopituitarizmom) in izključiti druge vzroke. V primeru insuficience nadledvične žleze 2. stopnje ali hipofizitisa 2. ali

2. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti (glejte poglavje 4.2), dokler se simptomi dogodka ne izboljšajo na 0. ali 1. stopnjo. Uporabiti je treba kortikosteroide za zdravljenje insuficience nadledvične žleze ali hipofizitisa ter druga nadomestna zdravljenja s hormoni (na primer tiroksin pri bolnikih s hipofiztitisom), kot je klinično indicirano. Za zagotovitev ustreznega nadomeščanja hormonov je treba spremljati delovanje hipofize in vrednosti hormonov. V primeru insuficience nadledvične žleze 3. ali 4. stopnje ter v primeru hipofizitisa 4. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom trajno ukiniti.

   Imunsko pogojeni miozitis

   Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenem miozitisu z zelo majhno pogostnostjo ali z zapoznelim pojavom simptomov (glejte poglavje 4.2). V primeru miozitisa 2. stopnje je treba dajati prednizon

   ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. V primeru miozitisa 3. ali 4. stopnje je treba dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan.

   Imunsko pogojeni miokarditis

   Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenem miokarditisu (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba spremljati glede suma na miokarditis in izključiti druge vzroke. V primeru suma na miokarditis je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in takoj uvesti zdravljenje s sistemskimi kortikosteroidi, tj. prednizonom ali enakovrednim zdravilom, v odmerku od 1 do

   2 mg/kg/dan, potreben pa je tudi takojšen posvet s kardiologom, ki mora izvesti diagnostično

   obravnavo v skladu s trenutnimi kliničnimi smernicami. Če je potrjena diagnoza miokarditisa 2., 3. ali

3. stopnje, je treba zdravljenje s sugemalimabom trajno ukiniti (glejte poglavje 4.2).

Imunsko pogojeni pankreatitis

Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenem pankreatitisu (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba skrbno spremljati glede znakov in simptomov akutnega pankreatitisa ter glede pojava zvišanih vrednosti amilaze ali lipaze v serumu. V primeru pankreatitisa 2. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. V primeru pankreatitisa 2. stopnje se zdravljenje s sugemalimabom lahko znova začne, če dogodek po zmanjševanju odmerkov kortikosteroida ostane na 0. do 1. stopnji. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru hudega (3. stopnje) ali življenjsko ogrožajočega

(4. stopnje) pankreatitisa (glejte poglavje 4.2) ter dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan.

Imunsko pogojene očesne toksičnosti

Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenih očesnih toksičnostih (glejte poglavje 4.2) ter dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/ dan.

Drugi imunsko pogojeni neželeni učinki

Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o drugih imunsko pogojenih neželenih učinkih, vključno z imunsko pogojenimi motnjami zgornjih prebavil, imunsko pogojenim artritisom, imunsko pogojeno pancitopenijo/bicitopenijo, imunsko pogojenim meningoencefalitisom/encefalitisom, imunsko pogojenim Guillain-Barrejevim sindromom/demielinacijo in imunsko pogojeno rabdomiolizo/miopatijo (glejte poglavje 4.8).

V primeru suma na imunsko pogojene neželene učinke je treba bolnike spremljati in izvesti ustrezno oceno, da se potrdi etiologija ali izključijo drugi vzroki. Odvisno od resnosti neželenega učinka je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti ali trajno ukiniti (glejte poglavje 4.2). V primeru imunsko pogojenih neželenih učinkov 2. stopnje je treba dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. V primeru neželenih učinkov 3. ali 4. stopnje je treba dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan.

Z infuzijo povezane reakcije

Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o z infuzijo povezanih reakcijah, vključno z anafilaktično reakcijo, hiperhidrozo, pireksijo, mrzlico, eritemom in izpuščajem (glejte poglavje 4.2.

Bolniki, ki so bili izključeni iz kliničnih študij

Iz klinične študije so bili izključeni bolniki, ki izpolnjujejo naslednja merila: aktivna avtoimunska bolezen; prejemanje imunosupresivnega zdravljenja; prejem cepiva z živim virusom v 28 dneh od

začetka študije; okužba z virusom HIV, okužba s hepatitisom B ali hepatitisom C; intersticijska

pljučna bolezen ali idiopatska pljučna fibroza v anamnezi.

Natrij

To zdravilo vsebuje 51,6 mg natrija na 1200 mg odmerek in 64,5 mg natrija na 1500 mg odmerek, kar je enako 2,58 % oz. 3,23 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g. Vendar se za redčenje zdravila Cejemly pred dajanjem uporablja raztopina natrijevega klorida 9 mg/mL (0,9 %) za infundiranje, kar je treba upoštevati pri dnevnem vnosu natrija pri bolniku.

Polisorbat 80

To zdravilo vsebuje 4,08 mg polisorbata 80 v enem 1200 mg odmerku in 5,10 mg polisorbata 80 v enem 1500 mg odmerku. Polisorbati lahko povzročijo alergijske reakcije.

Kartica za bolnika

Vsi zdravniki, ki predpisujejo sugemalimab, morajo biti seznanjeni z informacijami za zdravnika in smernicami za zdravljenje. Zdravnik se mora z bolnikom pogovoriti o tveganjih zdravljenja s sugemalimabom. Zdravnik mora bolniku izročiti kartico za bolnika in mu naročiti, da mora imeti kartico vedno pri sebi.

Uradnih farmakokinetičnih (FK) študij medsebojnega delovanja sugemalimaba in drugih zdravil niso izvedli. Sugemalimab se iz krvnega obtoka odstrani s katabolizmom, zato ni pričakovati presnovnih medsebojnih delovanj zdravil.

Uporabi sistemskih kortikosteroidov ali imunosupresivov pred začetkom zdravljenja s sugemalimabom se je treba izogibati, ker lahko vplivajo na farmakodinamično aktivnost in učinkovitost sugemalimaba. Kljub temu pa se, za zdravljenje imunsko pogojenih neželenih učinkov, kortikosteroide ali druge imunosupresive lahko uporabi po začetku zdravljenja s sugemalimabom (glejte poglavje 4.4).

Ženske v rodni dobi/kontracepcija pri ženskah

Ženskam v rodni dobi je treba svetovati, naj se med zdravljenjem s sugemalimabom izogibajo nosečnosti. Ženske v rodni dobi, ki prejemajo sugemalimab, morajo med zdravljenjem in še najmanj 4 mesece po zadnjem odmerku sugemalimaba uporabljati učinkovito kontracepcijo (glejte spodaj in poglavje 5.3).

Nosečnost

Podatkov o uporabi sugemalimaba pri nosečnicah ni. S sugemalimabom niso izvedli študij vpliva na sposobnost razmnoževanja in razvoja pri živalih, vendar pa so v modelih brejosti pri miših ugotovili, da zaviranje signalizacije PD-L1 prekine toleranco na plod in povzroči večjo izgubo plodov (glejte poglavje 5.3).

Uporaba sugemalimaba ni priporočljiva med nosečnostjo in pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo

kontracepcije.

Dojenje

Ni znano, ali se sugemalimab izloča v materino mleko. Ker pa je znano, da se protitelesa lahko izločajo v materino mleko, tveganja za novorojenčke/otroke ni mogoče izključiti. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem zdravljenja s sugemalimabom, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.

Plodnost

Kliničnih podatkov o možnih učinkih sugemalimaba na plodnost ni na voljo. Podatki pri živalih niso pokazali opaznih učinkov na spolne organe samcev in samic (glejte poglavje 5.3).

Sugemalimab ima blag vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Pri nekaterih bolnikih so po uporabi sugemalimaba poročali o utrujenosti (glejte poglavje 4.8) Bolnikom, pri katerih se pojavi utrujenost, je treba odsvetovati vožnjo in upravljanje strojev, dokler simptomi ne izzvenijo.

Povzetek varnostnega profila

Varnost sugemalimaba v kombinaciji s kemoterapijo so ocenili pri 435 bolnikih z različnimi vrstami tumorjev, ki so v kliničnih študijah prejemali 1200 mg vsake 3 tedne.

Pogostnost neželenih učinkov v tej populaciji bolnikov je bila 95,6%. Najpogostejši neželeni učinki (≥ 10 %) so bili anemija (77,5 %), zvišanje aspartat aminotransferaze (34,0 %), zvišanje alanin aminotransferaze (32,0 %), izpuščaj (26,2 %), hiperlipidemija (21,6 %), hiperglikemija (18,4 %), hiponatriemija (16,8 %), hipokaliemija (15,6 %), proteinurija (14,0 %), bolečina v trebuhu (13,8 %), utrujenost (13,3 %), artralgija (12,2 %), hipestezija (11,5 %), hipotiroidizem (10,3 %) in

hipokalciemija (10,1 %).

Pri teh bolnikih je bila pogostnost neželenih učinkov ≥3. stopnje 33,1%. Najpogostejši neželeni učinki

≥ 3. stopnje (> 1 %) so bili anemija (17,5 %), hiponatriemija (4,4 %), hipokaliemija (3,0 %), hiperlipidemija (2,3 %), zvišanje amilaze (2,1 %), nenormalno delovanje jeter (1,8 %), hiperglikemija (1,6 %), utrujenost (1,4 %), izpuščaj (1,4 %), zvišanje alkalne fosfataze v krvi (1,1 %) in pnevmonitis (1,1 %).

Seznam neželenih učinkov v obliki preglednice

Neželeni učinki zdravila, ki so jih opazili v kliničnih študijah s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo ali sugemalimabom v monoterapiji, so navedeni v preglednici 2. Ti neželeni učinki so navedeni po organskih sistemih in pogostnosti. Skupine pogostnosti so opredeljene, kot sledi: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1000 do < 1/100); redki (≥ 1/10 000 do

< 1/1000) in zelo redki (< 1/10 000). V vsaki skupini pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči pogostnosti.

Preglednica 2. Neželeni učinki

1. hiperlipidemija (hiperlipidemija, hiperholesterolemija, hipertrigliceridemija, zvišanje trigliceridov v

2. hiperglikemija (hiperglikemija, zvišanje glukoze v krvi)

3. hipokalciemija (hipokalciemija, znižanje kalcija v krvi)

4. hiperurikemija (hiperurikemija, zvišanje sečne kisline v krvi)

5. hipokloremija (hipokloremija, znižanje klorida v krvi)

6. hipestezija (hipestezija, anestezija)

Opis izbranih neželenih učinkov

Podatki za naslednje imunsko pogojene neželene učinke temeljijo na podlagi informacij pri

435 bolnikih, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo v kliničnih študijah. Navodila za obvladanje teh neželenih učinkov so opisana v poglavju 4.4.

Imunsko pogojeni neželeni učinki

Imunsko pogojeni hipotiroidizem

O imunsko pogojenem hipotiroidizmu so poročali pri 14,3 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Večina dogodkov je bilo 1. ali 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 9,2 % oz. 4,8 % bolnikov. O hipotiroidizmu 3. stopnje so poročali pri 0,2 % bolnikov. O resnem hipotiroidizmu niso poročali. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna prekinitev zdravljenja oz. prenehanje zdravljenja, so poročali pri 0,9 % oz. 0,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 112 dni (razpon: od 16 do 607 dni), mediano trajanje pa je bilo 83 dni (razpon: od 1⁺ do 857⁺ dni).

Imunsko pogojeni hipertiroidizem

O imunsko pogojenem hipertiroidizmu so poročali pri 9,4 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 8,7 % oz. 0,7 % bolnikov. Resnih dogodkov ali dogodkov, zaradi katerih bi bila potrebna prekinitev oz. prenehanje zdravljenja, ni bilo. Mediani čas do pojava je bil 91 dni (razpon: od 20 do 620 dni), mediano trajanje pa je bilo 44 dni (razpon: od 10 do 484⁺ dni).

Imunsko pogojeni tiroiditis

O imunsko pogojenem tiroiditisu so poročali pri 0,5 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. stopnje po resnosti. Resnih dogodkov ali dogodkov, zaradi katerih bi bila potrebna prekinitev oz. prenehanje zdravljenja, ni bilo. Mediani čas do pojava je bil 136 dni (razpon: od 105 do 167 dni), mediano trajanje pa ni bilo doseženo (razpon: od 736⁺ do 835⁺ dni).

Sladkorna bolezen

O imunsko pogojeni sladkorni bolezni so poročali pri 2,8 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Večina dogodkov je bilo 1. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 2,3 % bolnikov. O dogodkih 2. stopnje in 3. stopnje so poročali pri 0,2 % bolnikov. Resnih dogodkov ali dogodkov, zaradi katerih bi bila potrebna prekinitev oz. prenehanje zdravljenja, ni bilo. Mediani čas do pojava je bil 154 dni (razpon: od 43 do 635 dni), mediano trajanje pa je bilo 41 dni (razpon: od 2 do 307⁺ dni).

Imunsko pogojeni hipofizitis

O imunsko pogojenem hipofizitisu so poročali pri 0,9 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. stopnje po resnosti. Resnih dogodkov ali dogodkov, zaradi katerih bi bila potrebna prekinitev oz. prenehanje zdravljenja, ni bilo. Mediani čas do pojava je bil 240,5 dneva (razpon: od 112 do 754 dni), mediano trajanje pa ni bilo doseženo (razpon: od 13⁺ do 478⁺ dni).

Imunsko pogojena insuficienca nadledvične žleze

O imunsko pogojeni insuficienci nadledvične žleze so poročali pri 0,2 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku, je bil

1. stopnje po resnosti in zaradi njega ni bila potrebna prekinitev oz. prenehanje zdravljenja.

   Imunsko pogojene kožne neželene reakcije

   O imunsko pogojenih kožnih neželenih reakcijah so poročali pri 10,6 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 7,1 % oz. 3,4 % bolnikov. O imunsko pogojenih kožnih neželenih reakcijah (razen hudih), zaradi katerih je bila potrebna prekinitev zdravljenja, so poročali pri 0,9 % bolnikov. Resnih dogodkov ali dogodkov, zaradi katerih bi bilo potrebno prenehanje zdravljenja, ni bilo. Mediani čas do pojava je bil 158 dni (razpon: od 3 do 990 dni), mediano trajanje pa je bilo 31 dni (razpon: od 1 do 950⁺ dni).

   O imunsko pogojeni kožni neželeni reakciji so poročali pri 1,6 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. O resnih dogodkih so poročali pri 0,5 % bolnikov, o dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna prekinitev zdravljenja, so poročali pri 0,9 % bolnikov, o dogodkih, zaradi katerih je bilo potrebno prenehanje zdravljenja, pa so poročali pri 0,5% bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 312 dni (razpon: od 19 do 738 dni), mediano trajanje pa je bilo 95 dni (razpon: od 12 do 522⁺ dni).

   Imunsko pogojeni hepatitis

   O imunsko pogojenem hepatitisu so poročali pri 9,7 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. O dogodkih 1. stopnje so poročali pri 5,7 %, o dogodkih 2. stopnje pri 1,4 %, o dogodkih 3. stopnje pri 2,3 %, o dogodkih 4. stopnje pa pri 0,2 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 2,5 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna prekinitev oz. prenehanje zdravljenja, so poročali pri 2,3 % oz. 1,6 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 53 dni (razpon: od 1 do 717 dni), mediano trajanje pa je bilo 25 dni (razpon: od 2 do 777⁺ dni).

   Imunsko pogojeni pankreatitis

   O imunsko pogojenem pankreatitisu so poročali pri 3,4 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. O dogodkih 1. stopnje so poročali pri 1,6 %, o dogodkih 2. stopnje pri 0,7 %, o dogodkih 3. stopnje pri 0,9 %, o dogodkih 4. stopnje pa pri 0,2 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 0,2 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna začasna prekinitev zdravljenja, so poročali pri 0,5 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih bi bilo potrebno prenehanje zdravljenja, niso poročali. Mediani čas do pojava je bil 42 dni (razpon: od 20 do 629 dni), mediano trajanje pa je bilo 53 dni (razpon: od 2 do 958⁺ dni).

   Imunsko pogojeni pnevmonitis

   O imunsko pogojenem pnevmonitisu so poročali pri 3,0 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. O dogodkih 1. stopnje so poročali pri 0,2 %, o dogodkih 2. stopnje pri 1,6 %, o dogodkih 3. stopnje pri 0,9 %, o dogodkih 5. stopnje pa pri 0,2 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 2,1 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna prekinitev oz. prenehanje zdravljenja, so poročali pri 1,1 % oz. 1,8 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 165 dni (razpon: od 6 do 903 dni), mediano trajanje pa je bilo 229 dni (razpon: od 18 do 558⁺ dni).

   Imunsko pogojeni miozitis

   O imunsko pogojenem miozitisu so poročali pri 2,5 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri

   0,9 % oz. 1,6 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna začasna prekinitev zdravljenja, so poročali pri 0,2 % bolnikov. Resnih dogodkov ali dogodkov, zaradi katerih bi bilo potrebno prenehanje zdravljenja, ni bilo. Mediani čas do pojava je bil 135 dni (razpon: od 3 do 649 dni), mediano trajanje pa je bilo 42 dni (razpon: od 2 do 655⁺ dni).

   Imunsko pogojeni kolitis

   O imunsko pogojenem kolitisu so poročali pri 2,5 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 1,1 % oz. 1,4 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna začasna prekinitev zdravljenja, so poročali pri 0,2 % bolnikov. O resnih dogodkih ali dogodkih, zaradi katerih bi bilo potrebno prenehanje zdravljenja, niso poročali. Mediani čas do pojava je bil 103 dni (razpon: od 1 do 682 dni), mediano trajanje pa je bilo 9 dni (razpon: od 2 do 445⁺ dni).

   Imunsko pogojeni miokarditis

   O imunsko pogojenem miokarditisu so poročali pri 2,1 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 1,1 % oz. 0,9 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 0,7 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna prekinitev oz. prenehanje zdravljenja, so poročali pri 1,1 % oz. 0,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 221 dni (razpon: od 41 do 442 dni), mediano trajanje pa je bilo 23 dni (razpon: od 1 do 429⁺ dni).

   Imunsko pogojeni nefritis

   O imunsko pogojenem nefritisu (vključno z ledvično odpovedjo) so poročali pri 1,8 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. O dogodkih 1. stopnje so poročali pri

   0,9 % bolnikov, o dogodkih 2. stopnje pri 0,2 %, o dogodkih 3. stopnje pa pri 0,7 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 0,9 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna prekinitev oz. prenehanje zdravljenja, so poročali pri 0,5 % oz. 0,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 227,5 dni (razpon: od 26 do 539 dni), mediano trajanje pa je bilo 51,5 dni (razpon: od 5 do 543⁺ dni).

   Imunsko pogojene očesne toksičnosti

   O imunsko pogojenih očesnih toksičnostih so poročali pri 1,4 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 0,7 % oz. 0,7 % bolnikov. O resnih dogodkih niso poročali. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna prekinitev oz. prenehanje zdravljenja, so poročali pri 0,5 % oz. 0,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 235,5 dni (razpon: od 137 do 482 dni), mediano trajanje pa je bilo 9,5 dni (razpon: od 1 do 181⁺ dni).

   Imunsko pogojene motnje zgornjih prebavil

   O imunsko pogojeni motnji zgornjih prebavil so poročali pri 0,9 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. O dogodkih 1. stopnje so poročali pri 0,5 % bolnikov, o dogodkih 2. stopnje pri 0,2 %, o dogodkih 3. stopnje pa pri 0,2 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 0,2 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih bi bila potrebna prekinitev ali prenehanje zdravljenja, niso poročali. Mediani čas do pojava je bil 146 dni (razpon: od 82 do 204 dni), mediano trajanje pa je bilo 385 dni (razpon: od 42 do 710⁺ dni).

   Imunsko pogojeni artritis

   O imunsko pogojenem artritisu so poročali pri 0,9 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 0,2 % oz. 0,7 % bolnikov. O resnih dogodkih niso poročali. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna začasna prekinitev zdravljenja, so poročali pri 0,5 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih bi bilo potrebno prenehanje zdravljenja, niso poročali. Mediani čas do pojava je bil 173,5 dneva (razpon: od 96 do 257 dni), mediano trajanje pa je bilo 98 dni (razpon: od 50 do 958⁺ dni).

   Imunsko pogojena pancitopenija/bicitopenija

   O imunsko pogojeni pancitopeniji/bicitopeniji so poročali pri 0,2 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku, je bil

   4. stopnje in resnosti ter zaradi njega ni bila potrebna prekinitev ali prenehanje zdravljenja.

   Imunsko pogojeni meningoencefalitis/encefalitis

   O imunsko pogojenem meningoencefalitisu/encefalitisu so poročali pri 0,2 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku, je bil 2. stopnje po resnosti in zaradi njega je bilo potrebno prenehanje zdravljenja.

   Imunsko pogojeni Guillain-Barrejev sindrom/demielinacija

   O imunsko pogojenem Guillain-Barrejevem sindromu/demielinaciji so poročali pri 0,2 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku, je bil 2. stopnje resenosti ter zaradi njega ni bila potrebna prekinitev ali prenehanje zdravljenja.

   Imunsko pogojena rabdomioliza/miopatija

   O imunsko pogojeni rabdomiolizi/miopatiji so poročali pri 0,2 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku, je bil

2. stopnje po resnosti in zaradi njega je bilo potrebno prenehanje zdravljenja.

Učinki zaviralcev imunskih kontrolnih točk

Med zdravljenjem z drugimi zaviralci imunskih kontrolnih točk so bili poročani naslednji neželeni učinki, ki se lahko pojavijo tudi med zdravljenjem s sugemalimabom: eksokrina insuficienca trebušne slinavke, celiakija.

Z infuzijo povezane reakcije

O z infuzijo povezanih neželenih učinkih so poročali pri 4,4 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Poročali so o z infuzijo povezani reakciji (0,9 %), anafilaktični reakciji (0,7 %), hiperhidrozi (0,5 %), pireksiji (0,5 %), eritemu, izpuščaju, makulopapularnem izpuščaju, depigmentaciji kože, motnjah na koži, kožni oteklini, mrzlici, perifernem edemu, občutljivosti, navzei, kratki sapi in draženju grla (vsak po 0,2 %).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

O dogodkih povezanih s prevelikim odmerjanjem sugemalimaba v kliničnih študijah niso poročali. V primeru prevelikega odmerjanja je treba bolnike skrbno spremljati glede znakov ali simptomov neželenih učinkov in uvesti ustrezno simptomatsko zdravljenje v skladu s kliničnim stanjem bolnika.