Cejemly 600 mg koncentrat za raztopino za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- ▼
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Cejemly 600 mg
Zdravilo Cejemly je v kombinaciji s kemoterapijo na osnovi platine indicirano za prvo linijo zdravljenja metastatskega nedrobnoceličnega raka pljuč (NSCLC- non-small-cell lung cancer) pri odraslih, pri katerih tumorji nimajo aktivirajočih mutacij EGFR ali genomske tumorske aberacije ALK, ROS1 ali RET.
Zdravilo Cejemly kot monoterapija je indicirano za zdravljenje neresektabilnega NSCLC stadija III brez senzibilizirajočih mutacij EGFR ali genomskih aberacij tumorja ALK, ROS1 pri odraslih, katerih tumorji izražajo PD-L1 na ≥ 1 % tumorskih celic in katerih bolezen po kemoradioterapiji na osnovi platine ni napredovala.
Zdravljenje morajo uvesti in spremljati zdravniki, ki imajo izkušnje z dajanjem zdravil za zdravljenje raka.
Testiranje za PD-L1 pri bolnikih z neresektabilnim NSCLC stadija III
Za ugotavljanje primernosti za zdravljenje je treba oceniti izražanje PD-L1 v tumorskih celicah z in vitro diagnostičnim medicinskim pripomočkom z oznako CE, ki se uporablja za ta namen. Če in vitro diagnostični pripomoček z oznako CE ni na voljo, je treba uporabiti alternativen validiran test.
Odmerjanje
Pred začetkom zdravljenja s sugemalimabom se je treba izogibati uporabi sistemskih kortikosteroidov ali imunosupresivov (glejte poglavje 4.5).
Priporočeni odmerek
Priporočeni odmerek zdravila Cejemly v monoterapiji in zdravila Cejemly v kombinirani terapiji je
prikazan v preglednici 1. Zdravilo Cejemly se infundira intravensko v trajanju 60 minut.
Kadar se zdravilo Cejemly uporablja v kombinaciji s kemoterapijo, glejte povzetek glavnih značilnosti
zdravila za kombinacijo zdravil (glejte tudi poglavje 5.1).
Preglednica 1. Priporočeni odmerek zdravila Cejemly za intravensko infundiranje
| Indikacija | Priporočeni odmerek in shema odmerjanja | Trajanje zdravljenja |
| Zdravilo Cejemly v monoterapiji | ||
| Konsolidacijs ko zdravljenje neresektabilne ga NSCLCstadija III | Zdravljenje je treba nadaljevati do napredovanja bolezni ali nesprejemljive toksičnosti. | |
| Zdravilo Cejemly v kombinirani terapiji | ||
| Prva linija zdravljenja ploščatoceličn ega metastatskega NSCLC | Med kemoterapijo na osnovi platine:3 tedne; | Zdravljenje je treba nadaljevati do napredovanja bolezni ali nesprejemljive toksičnosti. |
| Po kemoterapiji na osnovi platine: | ||
| Prva linija zdravljenja neploščatoceli čnega metastatskega NSCLC | Med kemoterapijo na osnovi platine: | Zdravljenje je treba nadaljevati do napredovanja bolezni ali nesprejemljive toksičnosti. |
| Po kemoterapiji na osnovi platine: | ||
-
1200 mg (za osebe, ki tehtajo 115 kg ali manj) vsake 3 tedne ali
-
1500 mg (za osebe, ki tehtajo več kot 115 kg) vsake 3 tedne
-
1200 mg (za osebe, ki tehtajo 115 kg ali manj), čemur 1 dan sledi intravenska infuzija karboplatina in paklitaksela do 4 cikle vsake
-
1500 mg (za osebe, ki tehtajo več kot 115 kg), čemur 1 dan sledi intravenska infuzija karboplatina in paklitaksela do 4 cikle vsake 3 tedne.
-
1200 mg (za osebe, ki tehtajo 115 kg ali manj) vsake 3 tedne med trajanjem terapije;
-
1500 mg (za osebe, ki tehtajo več kot 115 kg) vsake 3 tedne med trajanjem terapije.
-
1200 mg (za osebe, ki tehtajo 115 kg ali manj), čemur 1 dan sledi intravenska infuzija karboplatina in pemetrekseda do 4 cikle vsake 3 tedne;
-
1500 mg (za osebe, ki tehtajo več kot 115 kg), čemur 1 dan sledi intravenska infuzija karboplatina in pemetrekseda, do 4 cikle vsake 3 tedne.
-
1200 mg (za osebe, ki tehtajo 115 kg ali manj) in pemetreksed vsake 3 tedne med trajanjem terapije;
-
1500 mg (za osebe, ki tehtajo več kot 115 kg) in pemetreksed vsake 3 tedne med trajanjem terapije.
Prilagoditev zdravljenja
Odmerka sugemalimaba ni dovoljeno povečati ali zmanjšati. Glede na varnost in prenašanje pri posameznikih bo morda potrebna prekinitev ali trajna ukinitev zdravljenja. Priporočene prilagoditve zdravljenja so navedene v preglednici 2.
Preglednica 2. Priporočene prilagoditve zdravljenja z zdravilom Cejemly
| Neželeni učinek | Resnost* | Prilagoditev zdravljenja |
| Imunsko pogojeni pnevmonitis | 2. stopnja | prekinitev, dokler se simptomi neželenega učinka ne izboljšajo na 0. ali1. stopnjo |
| 3. ali 4. stopnja ali ponavljajoča se2. stopnja | trajna ukinitev | |
| Imunsko pogojeni kolitis | 2. ali 3. stopnja | prekinitev, dokler se simptomi neželenega učinka ne izboljšajo na 0. ali1. stopnjo |
| 4. stopnja ali ponavljajoča se 3. stopnja | trajna ukinitev. | |
| Imunsko pogojeni nefritis | zvišana vrednost kreatinina v krvi2. stopnje | prekinitev, dokler se simptomi neželenega učinka ne izboljšajo na 0. ali1. stopnjo |
| zvišana vrednost kreatinina v krvi 3.ali 4. stopnje | trajna ukinitev. | |
| Imunsko pogojeni pankreatitis | pankreatitis 2. stopnje† | prekinitev, dokler se simptomi neželenega učinka ne izboljšajo na 0. ali1. stopnjo |
| pankreatitis 3. ali 4. stopnje | trajna ukinitev | |
| Imunsko pogojene očesne toksičnosti | očesne toksičnosti 2. stopnje | prekinitev, dokler se simptomi neželenega učinka ne izboljšajo na 0. ali1. stopnjo |
| očesne toksičnosti 3. ali 4. stopnje | trajna ukinitev | |
| Imunsko pogojene bolezni endokrinega sistema | simptomatski hipotiroidizem 2. ali3. stopnjehipertiroidizem 2. ali 3. stopnje simptomatski hipofizitis 2. ali3. stopnjeinsuficienca nadledvične žleze2. stopnjehiperglikemija 3. stopnje, povezana s sladkorno boleznijo tipa 1 | prekinitev, dokler se simptomi neželenega učinka ne izboljšajo na 0. ali1. stopnjo |
| hipotiroidizem 4. stopnjehipertiroidizem 4. stopnje simptomatski hipofizitis 4. stopnje insuficienca nadledvične žleze 3. ali4. stopnje hiperglikemija4. stopnje, povezana s sladkorno boleznijo tipa 1 | trajna ukinitev | |
| Imunsko pogojeni hepatitis | 2. stopnja, zvišanje vrednosti aspartat aminotransferaze (AST) ali alanin aminotransferaze (ALT) na > 3- do 5-kratnik zgornje meje normalnihvrednosti (ZMN) ali zvišanje vrednosti | prekinitev, dokler se simptomi neželenega učinka ne izboljšajo na 0. ali1. stopnjo |
| Neželeni učinek | Resnost* | Prilagoditev zdravljenja |
| celokupnega bilirubina (TBIL – total bilirubin) na > 1,5- do 3-kratnik ZMN | ||
| 3. ali 4. stopnja, AST ali ALT > 5-kratnik ZMN ali TBIL > 3-kratnikZMN | trajna ukinitev | |
| Imunsko pogojene kožne reakcije | 3. stopnjasum na Stevens-Johnsonov sindrom(SJS) ali toksično epidermalnonekrolizo (TEN) | prekinitev, dokler se simptomi neželenega učinka ne izboljšajo na 0. ali1. stopnjo |
| 4. stopnjapotrjeni SJS ali TEN | trajna ukinitev | |
| Drugi imunsko pogojeni neželeni učinki | prvi primer drugih imunsko pogojenihneželenih učinkov 2. stopnje ali3. stopnje glede na resnost in vrstoučinka | prekinitev, dokler se simptomi neželenega učinka ne izboljšajo na 0. ali1. stopnjo |
| miokarditis 2, 3. ali 4. stopnjeencefalitis 3. ali 4. stopnjemiozitis 4. stopnjeprvi primer drugih imunsko pogojenihneželenih učinkov 4. stopnje | trajna ukinitev | |
| Ponavljajoči, imunsko pogojenineželeni učinki | ponavljajoči se učinki 3. ali 4. stopnje (razen bolezni endokrinega sistema) | trajna ukinitev |
| Z infuzijo povezane reakcije | 2. stopnja | prekinitev infundiranja, dokler z infuzijo povezane reakcije ne izzvenijo ali se zmanjšajo na ≤ 1. stopnjo, nato možno nadaljevanje infundiranja s 50% manjšo hitrostjo infundiranja ob zagotovaljanju skrbnegaspremljanja |
| 3. ali 4. stopnja | trajna ukinitev | |
| Neželeni učinki, ki niso povezani zimunskim sistemom | 2. in 3. stopnja | prekinitev, dokler se neželeni učinki, ki niso povezani z imunskim sistemom, neizboljšajo na stopnjo 0 do 1. |
| 4. stopnja | trajna ukinitev |
* Stopnje toksičnosti so določene v skladu z običajnimi terminološkimi merili za neželene dogodke Nacionalnega inštituta za rakava obolenja, različica 4.03 (NCI CTCAE – National Cancer Institute’s Common Terminology Criteria for Adverse Events V4.03).
† Priporočljivo je stalno klinično spremljanje glede asimptomatskega pankreatitisa ali povečanja encima trebušne slinavke/lipaze, vendar začasna prekinitev uporabe zdravil ni potrebna.
Posebne populacije
Starostniki
Pri starejših bolnikih (starih ≥ 65 let) prilagoditev zdravljenja s sugemalimabom ni potrebna (glejte poglavje 5.1).
Ledvična okvara
Pri bolnikih z blago ali zmerno ledvično okvaro prilagoditev zdravljenja s sugemalimabom ni potrebna (glejte poglavje 5.2). Sugemalimaba niso raziskali pri bolnikih s hudo ledvično okvaro. Pri dajanju sugemalimaba pri bolnikih s hudo ledvično okvaro je potrebna previdnost.
Jetrna okvara
Pri bolnikih z blago jetrno okvaro prilagoditev zdravljenja s sugemalimabom ni priporočena (glejte poglavje 5.2). Sugemalimaba niso raziskali pri bolnikih z zmerno ali hudo jetrno okvaro. Pri dajanju sugemalimaba pri bolnikih z zmerno ali hudo jetrno okvaro je potrebna previdnost.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost sugemalimaba pri otrocih, starih manj kot 18 let, nista bili dokazani. Podatki niso na voljo.
Način uporabe
Zdravilo Cejemly je samo za intravensko uporabo.
Po redčenju se sugemalimab daje v obliki intravenskega infundiranja v trajanju 60 minut. Sugemalimaba ne smete dati s hitrim intravenskim infundiranjem ali bolusnim injiciranjem. Za obvladovanje z infuzijo povezanih reakcij glejte preglednico 2.
Najprej je treba infundirati razredčeno raztopino sugemalimaba, ki ji nato sledi kemoterapija.
Kemoterapijo je mogoče začeti 30 minut po zaključku apliciranja sugemalimaba. Za navodila glede redčenja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije
uporabljenega zdravila.
Imunsko pogojeni neželeni učinki
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so se pojavili imunsko pogojeni neželeni učinki, vključno z resnimi in smrtnimi primeri. Imunsko pogojeni neželeni učinki se lahko pojavijo po prekinitvi zdravljenja. V kliničnih študijah je bila večina imunsko pogojenih neželenih učinkov reverzibilnih in so jih obvladali s prekinitvami zdravljenja s sugemalimabom, dajanjem kortikosteroidov in/ali podporno oskrbo. Lahko se hkrati pojavijo imunsko pogojeni neželeni učinki, ki vplivajo na več kot en telesni sistem.
V primeru suma na imunsko pogojene neželene učinke je treba zagotoviti ustrezno oceno, da se potrdi etiologija ali izključijo drugi vzroki. Odvisno od resnosti neželenega učinka je treba prekiniti ali trajno ukiniti zdravljenje s sugemalimabom in razmisliti o uporabi kortikosteroidov. Po izboljšanju na 1. ali
0. stopnjo se začne zmanjševanje odmerka kortikosteroida, ki se nadaljuje najmanj 1 mesec. Zdravljenje s sugemalimabom se ponovno uvede, če neželeni učinek po zmanjševanju odmerkov kortikosteroida ostane na 1. ali 0. stopnji. Če se ponovno pojavi hud neželeni učinek, je treba zdravljenje s sugemalimabom trajno ukiniti (glejte poglavji 4.2 in 4.4).
Imunsko pogojeni pnevmonitis
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenem pnevmonitisu (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba spremljati glede znakov in simptomov pnevmonitisa. Ob sumu na pnevmonitis, je treba le tega potrditi z radiografskim slikanjem, da se izključi druge vzroke. V primeru pnevmonitisa 2. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. Če se simptomi izboljšajo na 0. ali 1. stopnjo, je treba odmerke kortikosteroidov zmanjševati najmanj 1 mesec. Zdravljenje s sugemalimabom se lahko znova začne, če dogodek po zmanjševanju odmerkov kortikosteroida ostane na 0. do 1. stopnji. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru hudega (3. stopnje), življenjsko
ogrožajočega (4. stopnje) ali ponavljajočega se zmernega (2. stopnje) pnevmonitisa (glejte poglavje 4.2) ter dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan.
Pnevmonitis in radiacijski pnevmonitis
Radiacijski pnevmonitis se pogosto pojavlja pri bolnikih, ki prejemajo radioterapijo pljuč, klinična
slika pnevmonitisa in radiacijskega pnevmonitisa pa je zelo podobna.
V študiji GEMSTONE-301 so pri bolnikih, ki so zaključili zdravljenje z najmanj 2 cikloma sočasne ali zaporedne kemoterapije in radioterapije v obdobju od 1 do 42 dni pred začetkom zdravljenja v študiji, poročali o pnevmonitisu in radiacijskem pnevmonitisu.
Bolnike je treba spremljati glede znakov in simptomov pnevmonitisa ali radiacijskega pnevmonitisa. Sum na radiacijski pnevmonitis je treba potrditi z radiografskim slikanjem ter izključiti druge okužbe in z boleznijo povezane etiologije in jih obravnavati v skladu s priporočili v poglavju 4.2.
Imunsko pogojene kožne reakcije
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenih kožnih reakcijah (glejte poglavje 4.8). Ob sumu na pojav hudih kožnih reakcij, je treba bolnike spremljati in izključiti druge vzroke. V primeru kožnih reakcij 3. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti, dokler se simptomi ne izboljšajo do 0. ali 1. stopnje, in dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. V primeru kožnih reakcij 4. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom trajno ukiniti in dajati kortikosteroide.
Pri bolnikih, ki so prejemali zaviralce imunskih kontrolnih točk PD-1/PD-L1, so poročali o primerih Stevens-Johnsonovega sindroma (SJS) in toksične epidermalne nekrolize (TEN). V primeru suma na SJS ali TEN je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti, bolnika pa je treba napotiti v specialistični oddelek za oceno in zdravljenje. V primeru potrjenega SJS ali TEN je treba zdravljenje s sugemalimabom trajno ukiniti (glejte poglavje 4.2).
Pri bolniku, pri katerem se je pri predhodnem zdravljenju z drugimi imunostimulirajočimi zdravili za zdravljenje raka pojavil hud ali življenjsko ogrožajoč neželeni učinek na koži, je treba o uporabi sugemalimaba skrbno razmisliti.
Imunsko pogojeni kolitis
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab v monoterapiji, so poročali o imunsko pogojenem kolitisu (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba spremljati glede znakov in simptomov kolitisa in izključiti druge vzroke. V primeru kolitisa 2. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. V primeru kolitisa 3. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. Zdravljenje s sugemalimabom se lahko znova začne, če dogodek po zmanjševanju odmerkov kortikosteroida ostane na 0. do 1. stopnji. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru življenjsko ogrožajočega (4. stopnje) ali ponavljajočega se kolitisa
3. stopnje (glejte poglavje 4.2) ter dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan.
Imunsko pogojeni hepatitis
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, se je pojavil imunsko pogojeni hepatitis (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba pred zdravljenjem in, kot je klinično indicirano, med zdravljenjem s sugemalimabom spremljati glede nenormalnega delovanja jeter. V primeru hepatitisa 2. stopnje je
treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. Zdravljenje s sugemalimabom se lahko znova začne, če dogodek po zmanjševanju odmerkov kortikosteroida ostane na 0. ali 1. stopnji. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru hudega (3. stopnje) ali življenjsko ogrožajočega (4. stopnje) hepatitisa (glejte poglavje 4.2) ter dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do
2 mg/kg/dan.
Imunsko pogojeni nefritis
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenem nefritisu (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba pred zdravljenjem in občasno med zdravljenjem s sugemalimabom spremljati glede nenormalnega delovanja ledvic in zdraviti v skladu s priporočili. V primeru nefritisa
-
stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. V primeru nefritisa 2. stopnje se zdravljenje s sugemalimabom lahko znova začne, če dogodek po zmanjševanju odmerkov kortikosteroida ostane na 0. do 1. stopnji. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru hudega (3. stopnje) ali življenjsko ogrožajočega (4. stopnje) nefritisa (glejte poglavje 4.2) ter dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan.
Imunsko pogojene endokrinopatije
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenih endokrinopatijah, vključno s hipertiroidizmom, hipotiroidizmom, tiroiditisom, sladkorno boleznijo, insuficienco nadledvične žleze in hipofizitisom (glejte poglavje 4.8).
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o motnjah ščitnice, vključno s hipertiroidizmom, hipotiroidizmom in tiroiditisom. Ti učinki se lahko pojavijo kadar koli med zdravljenjem, zato je treba bolnike spremljati glede sprememb v delovanju ščitnice in kliničnih znakov ter simptom motenj ščitnice (na začetku zdravljenja, občasno med zdravljenjem in kot je klinično indicirano v skladu s klinično oceno).
Pri simptomatskem hipotiroidizmu je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in po potrebi uvesti nadomestno zdravljenje s tiroksinom. Pri simptomatskem hipertiroidizmu je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in po potrebi uvesti zdravljenje z antitiroidnim zdravilom. Zdravljenje s sugemalimabom se lahko znova začne, ko so simptomi obvladani in se delovanje ščitnice izboljšuje. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru življenjsko ogrožajočega (4. stopnje) hipotiroidizma in hipertiroidizma (glejte poglavje 4.2).
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o sladkorni bolezni tipa 1. Bolnike je treba spremljati glede hiperglikemije ali drugih znakov in simptomov sladkorne bolezni in jih zdraviti z insulinom, kot je klinično indicirano. V primeru hiperglikemije 3. stopnje, povezane s sladkorno boleznijo tipa 1, je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti. Zdravljenje s sugemalimabom se lahko znova začne, če je z nadomestnim zdravljenjem z insulinom dosežen nadzor krvnega sladkorja. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru sladkorne bolezni tipa 1, povezane z življenjsko ogrožajočo (4. stopnje) hiperglikemijo (glejte poglavje 4.2).
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o insuficienci nadledvične žleze. Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali tudi o hipofizitisu. Bolnike je treba spremljati glede znakov in simptomov insuficience nadledvične žleze ali hipofizitisa (vključno s hipopituitarizmom) in izključiti druge vzroke. V primeru insuficience nadledvične žleze 2. stopnje ali hipofizitisa 2. ali
-
stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti (glejte poglavje 4.2), dokler se simptomi dogodka ne izboljšajo na 0. ali 1. stopnjo. Uporabiti je treba kortikosteroide za zdravljenje insuficience nadledvične žleze ali hipofizitisa ter druga nadomestna zdravljenja s hormoni (na primer tiroksin pri bolnikih s hipofiztitisom), kot je klinično indicirano. Za zagotovitev ustreznega nadomeščanja hormonov je treba spremljati delovanje hipofize in vrednosti hormonov. V primeru insuficience nadledvične žleze 3. ali 4. stopnje ter v primeru hipofizitisa 4. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom trajno ukiniti.
Imunsko pogojeni miozitis
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenem miozitisu z zelo majhno pogostnostjo ali z zapoznelim pojavom simptomov (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba spremljati glede morebitnega pojava miozitisa in izključiti druge vzroke. Če se pri bolniku pojavijo znaki in simptomi miozitisa, je treba uvesti skrbno spremljanje ter bolnika nemudoma napotiti k specialistu na pregled in zdravljenje. Odvisno od resnosti neželenega učinka je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti ali trajno ukiniti (glejte poglavje 4.2). V primeru miozitisa 2. stopnje je treba dajati prednizon
ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. V primeru miozitisa 3. ali 4. stopnje je treba dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan.
Imunsko pogojeni miokarditis
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenem miokarditisu (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba spremljati glede suma na miokarditis in izključiti druge vzroke. V primeru suma na miokarditis je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in takoj uvesti zdravljenje s sistemskimi kortikosteroidi, tj. prednizonom ali enakovrednim zdravilom, v odmerku od 1 do
2 mg/kg/dan, potreben pa je tudi takojšen posvet s kardiologom, ki mora izvesti diagnostično
obravnavo v skladu s trenutnimi kliničnimi smernicami. Če je potrjena diagnoza miokarditisa 2., 3. ali
-
stopnje, je treba zdravljenje s sugemalimabom trajno ukiniti (glejte poglavje 4.2).
Imunsko pogojeni pankreatitis
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenem pankreatitisu (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba skrbno spremljati glede znakov in simptomov akutnega pankreatitisa ter glede pojava zvišanih vrednosti amilaze ali lipaze v serumu. V primeru pankreatitisa 2. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. V primeru pankreatitisa 2. stopnje se zdravljenje s sugemalimabom lahko znova začne, če dogodek po zmanjševanju odmerkov kortikosteroida ostane na 0. do 1. stopnji. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru hudega (3. stopnje) ali življenjsko ogrožajočega
(4. stopnje) pankreatitisa (glejte poglavje 4.2) ter dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan.
Imunsko pogojene očesne toksičnosti
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o imunsko pogojenih očesnih toksičnostih (glejte poglavje 4.8). V primeru očesnih toksičnosti 2. stopnje je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti in dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. V primeru očesnih toksičnosti 2. stopnje se zdravljenje s sugemalimabom lahko znova začne, če dogodek po zmanjševanju odmerkov kortikosteroida ostane na 0. do 1. stopnji. Zdravljenje s sugemalimabom je treba trajno ukiniti v primeru hudih (3. stopnje) ali življenjsko ogrožajočih (4. stopnje) očesnih toksičnosti (glejte poglavje 4.2) ter dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/ dan.
Drugi imunsko pogojeni neželeni učinki
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o drugih imunsko pogojenih neželenih učinkih, vključno z imunsko pogojenimi motnjami zgornjih prebavil, imunsko pogojenim artritisom, imunsko pogojeno pancitopenijo/bicitopenijo, imunsko pogojenim meningoencefalitisom/encefalitisom, imunsko pogojenim Guillain-Barrejevim sindromom/demielinacijo, imunsko pogojeno rabdomiolizo/miopatijo, imunsko pogojeno hemolitično anemijo in imunsko pogojenim vaskulitisom (glejte poglavje 4.8).
V primeru suma na imunsko pogojene neželene učinke je treba bolnike spremljati in izvesti ustrezno oceno, da se potrdi etiologija ali izključijo drugi vzroki. Odvisno od resnosti neželenega učinka je treba zdravljenje s sugemalimabom prekiniti ali trajno ukiniti (glejte poglavje 4.2). V primeru imunsko pogojenih neželenih učinkov 2. stopnje je treba dajati prednizon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan. V primeru neželenih učinkov 3. ali 4. stopnje je treba dajati metilprednizolon ali enakovredno zdravilo v odmerku od 1 do 2 mg/kg/dan.
Z infuzijo povezane reakcije
Pri bolnikih, ki so prejemali sugemalimab, so poročali o z infuzijo povezanih reakcijah, vključno z anafilaktično reakcijo, hiperhidrozo, pireksijo, mrzlico, eritemom in izpuščajem (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba skrbno spremljati glede kliničnih znakov in simptomov z infuzijo povezanih reakcij in jih zdraviti v skladu s priporočili v poglavju 4.2.
Bolniki, ki so bili izključeni iz kliničnih študij
Iz klinične študije so bili izključeni bolniki, ki izpolnjujejo naslednja merila: aktivna avtoimunska bolezen; prejemanje imunosupresivnega zdravljenja; prejem cepiva z živim virusom v 28 dneh od
začetka študije; okužba z virusom HIV, okužba s hepatitisom B ali hepatitisom C; intersticijska
pljučna bolezen ali idiopatska pljučna fibroza v anamnezi.
Natrij
To zdravilo vsebuje 51,6 mg natrija na 1200 mg odmerek in 64,5 mg natrija na 1500 mg odmerek, kar je enako 2,58 % oz. 3,23 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g. Vendar se za redčenje zdravila Cejemly pred dajanjem uporablja raztopina natrijevega klorida 9 mg/mL (0,9 %) za infundiranje, kar je treba upoštevati pri dnevnem vnosu natrija pri bolniku.
Polisorbat 80
To zdravilo vsebuje 4,08 mg polisorbata 80 v enem 1200 mg odmerku in 5,10 mg polisorbata 80 v enem 1500 mg odmerku. Polisorbati lahko povzročijo alergijske reakcije.
Kartica za bolnika
Vsi zdravniki, ki predpisujejo sugemalimab, morajo biti seznanjeni z informacijami za zdravnika in smernicami za zdravljenje. Zdravnik se mora z bolnikom pogovoriti o tveganjih zdravljenja s sugemalimabom. Zdravnik mora bolniku izročiti kartico za bolnika in mu naročiti, da mora imeti kartico vedno pri sebi.
Uradnih farmakokinetičnih (FK) študij medsebojnega delovanja sugemalimaba in drugih zdravil niso izvedli. Sugemalimab se iz krvnega obtoka odstrani s katabolizmom, zato ni pričakovati presnovnih medsebojnih delovanj zdravil.
Uporabi sistemskih kortikosteroidov ali imunosupresivov pred začetkom zdravljenja s sugemalimabom se je treba izogibati, ker lahko vplivajo na farmakodinamično aktivnost in učinkovitost sugemalimaba. Kljub temu pa se, za zdravljenje imunsko pogojenih neželenih učinkov, kortikosteroide ali druge imunosupresive lahko uporabi po začetku zdravljenja s sugemalimabom (glejte poglavje 4.4).
Ženske v rodni dobi/kontracepcija pri ženskah
Ženskam v rodni dobi je treba svetovati, naj se med zdravljenjem s sugemalimabom izogibajo nosečnosti. Ženske v rodni dobi, ki prejemajo sugemalimab, morajo med zdravljenjem in še najmanj 4 mesece po zadnjem odmerku sugemalimaba uporabljati učinkovito kontracepcijo (glejte spodaj in poglavje 5.3).
Nosečnost
Podatkov o uporabi sugemalimaba pri nosečnicah ni. S sugemalimabom niso izvedli študij vpliva na sposobnost razmnoževanja in razvoja pri živalih, vendar pa so v modelih brejosti pri miših ugotovili, da zaviranje signalizacije PD-L1 prekine toleranco na plod in povzroči večjo izgubo plodov (glejte poglavje 5.3).
Uporaba sugemalimaba ni priporočljiva med nosečnostjo in pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo
kontracepcije.
Dojenje
Ni znano, ali se sugemalimab izloča v materino mleko. Ker pa je znano, da se protitelesa lahko izločajo v materino mleko, tveganja za novorojenčke/otroke ni mogoče izključiti. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem zdravljenja s sugemalimabom, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.
Plodnost
Kliničnih podatkov o možnih učinkih sugemalimaba na plodnost ni na voljo. Podatki pri živalih niso pokazali opaznih učinkov na spolne organe samcev in samic (glejte poglavje 5.3).
Sugemalimab ima blag vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Pri nekaterih bolnikih so po uporabi sugemalimaba poročali o utrujenosti (glejte poglavje 4.8) Bolnikom, pri katerih se pojavi utrujenost, je treba odsvetovati vožnjo in upravljanje strojev, dokler simptomi ne izzvenijo.
Povzetek varnostnega profila
Varnost sugemalimaba je bila ocenjena v kliničnih študijah pri 1003 bolnikih, ki so prejemali 1200 mg vsake 3 tedne za različne vrste tumorjev. 435 od teh 1003 bolnikov je prejemalo sugemalimab v kombinaciji s kemoterapijo, 568 izmed 1003 bolnikov pa je prejemalo sugemalimab kot monoterapijo.
Pogostnost neželenih učinkov pri bolnikih, ki so bili zdravljeni v kombinaciji s kemoterapijo, je znašala 95,6 %. Najpogostejši neželeni učinki (≥ 10 %) so bili anemija (77,5 %), zvišani jetrni encimi (42,5 %), izpuščaj (26,2 %), hiperlipidemija (21,6 %), hiperglikemija (18,4 %), hiponatriemija
(16,8 %), hipokaliemija (15,6 %), hipotiroidizem (15,6 %), hipertiroidizem (15,2 %), proteinurija (14,0 %), bolečina v trebuhu (13,8 %), utrujenost (13,3 %), artralgija (12,2 %), hipestezija (11,5 %) in hipokalciemija (10,1 %). Pri teh bolnikih je bila pogostnost neželenih učinkov ≥3. stopnje 33,1%.
Najpogostejši neželeni učinki ≥ 3. stopnje (> 1 %) so bili anemija (17,5 %), hiponatriemija (4,4 %), hipokaliemija (3,0 %), hiperlipidemija (2,3 %), zvišani jetrni encimi (2,3 %), zvišane amilaze (2,1 %), nenormalno delovanje jeter (1,8 %), hiperglikemija (1,6 %), utrujenost (1,4 %), izpuščaj (1,4 %), hipertenzija (1,4 %) in pnevmonitis (1,1 %).
Pogostnost neželenih učinkov pri bolnikih, zdravljenih s monoterapijo, je znašala 81,5 %. Najpogostejši neželeni učinki (≥ 10 %) so bili zvišani jetrni encimi (28,3 %), anemija (22,9 %), hipotiroidizem (22,5 %), izpuščaj (17,1 %), pireksija (15,3 %), hipertiroidizem (14,4 %), zvišan bilirubin v krvi (13,0 %), hiperlipidemija (12,9 %), proteinurija (12,3 %) in hiperglikemija (10,9 %). Pogostnost neželenih učinkov stopnje ≥ 3 pri teh bolnikih je znašala 16,7 %. Najpogostejši neželeni učinki stopnje ≥ 3 (> 1 %) so bili anemija (3,2 %), zvišani jetrni encimi (3,0 %), zvišan bilirubin v krvi (1,8 %), hipertenzija (1,6 %), hipokaliemija (1,4 %), hiponatriemija (1,4 %), izpuščaj (1,2 %) in
hiperlipidemija (1,2 %).
Seznam neželenih učinkov
Neželeni učinki zdravila, ki so jih opazili v kliničnih študijah s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo in sugemalimabom v monoterapiji, so navedeni v preglednici 3. Ti neželeni učinki so navedeni po organskih sistemih in pogostnosti. Skupine pogostnosti so opredeljene, kot sledi: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1000 do < 1/100); redki (≥ 1/10 000 do
< 1/1000) in zelo redki (< 1/10 000). V vsaki skupini pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči pogostnosti.
Preglednica 3. Neželeni učinki
| V kombinaciji s kemoterapijo | Monoterapija | |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | ||
| Zelo pogosti | anemija | anemija |
| Občasni | imunsko pogojena pancitopenija/bicitopenija* | hemolitična anemija |
| Bolezni imunskega sistema | ||
| Občasni | anafilaktična reakcija | preobčutljivost, vaskulitis s pozitivnimi antinevtrofilnimi citoplazemskimi protitelesi |
| Bolezni endokrinega sistema | ||
| Zelo pogosti | hipotiroidizem a,#, hipertiroidizem b,# | hipotiroidizem a,#, hipertiroidizem b,# |
| Občasni | imunsko pogojeni hipofizitis*, insuficienca nadledvične žleze, imunsko pogojeni tiroiditis | imunsko pogojeni hipofizitis* |
| Presnovne in prehranske motnje | ||
| Zelo pogosti | hiperlipidemijac, hiperglikemijad, hiponatriemija, hipokaliemija, hipokalciemijae | hiperlipidemijac, hiperglikemijad |
| Pogosti | hiperurikemijaf, hipokloremijag, hipomagneziemija, sladkorna bolezen# | hipokaliemija, hiponatriemija |
| Občasni | dislipidemija | sladkorna bolezen# |
| Bolezni živčevja | ||
| Zelo pogosti | hipestezijah | |
| Pogosti | periferna nevropatija | |
| Občasni | imunsko pogojeni encefalitis, imunsko pogojeni Guillain-Barrejev sindrom/demielinacija* | |
| Očesne bolezni | ||
| Pogosti | konjunktivitis, suho oko | |
| Občasni | konjunktivitis | |
| Srčne bolezni | ||
| Pogosti | tahikardijai | tahikardijai |
| Občasni | imunsko pogojeni miokarditis | miokarditisj |
| Žilne bolezni | ||
| Pogosti | hipertenzija | hipertenzija |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | ||
| Pogosti | pnevmonitisk | pnevmonitisk |
| Bolezni prebavil | ||
| Zelo pogosti | bolečine v trebuhul | |
| Pogosti | stomatitism, suha usta | driska, stomatitism |
| Občasni | pankreatitis, proktitis | kolitis# |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | ||
| Zelo pogosti | zvišani jetrni encimin | zvišani jetrni encimin, zvišanbilirubin v krvio |
| Pogosti | nenormalno delovanje jeter, zvišanbilirubin v krvio, hepatitisp | nenormalno delovanje jeter |
| Občasni | hepatitisp | |
| Bolezni kože in podkožja | ||
| Zelo pogosti | izpuščajq | izpuščajq |
| Pogosti | hipopigmentacija kožer | |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | ||
| Zelo pogosti | artralgija | |
| Pogosti | mialgija, bolečina v kosteh | artralgija, mialgija |
| Občasni | imunsko pogojeni artritis | miozitiss, imunsko pogojeni artritis |
| Bolezni sečil | ||
| Zelo pogosti | proteinurijat | proteinurijat |
| Pogosti | zvišanje kreatinina v krvi, nefritisu,# | zvišanje kreatinina v krvi, nefritisu,# |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | ||
| Zelo pogosti | utrujenost | pireksija |
| Pogosti | utrujenost | |
| Preiskave | ||
| Pogosti | zvišana kreatin-fosfokinaza v krviv,zvišana amilaza, zvišana lipaza | zvišana kreatin-fosfokinaza v krviv,zvišana amilaza |
| Občasni | zvišan troponin T, znižan kortizol | zvišan troponin T |
| Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih | ||
| Pogosti | z infuzijo povezana reakcija | |
| Občasni | z infuzijo povezana reakcija | |
| * Združeni izrazi, ki veljajo za razredni učinek imunsko pogojenega neželenega učinka. V kliničnih študijah sugemalimaba kot monoterapije ali v kombinaciji s kemoterapijo so pri imunsko pogojeni pancitopeniji/bicitopeniji, hipofizitisu oz. Guillain-Barrejev sindromu/demielinaciji opazili samo mielosupresijo, znižanje kortikotropina v krvi in nevritis.# Neželeni učinek je lahko imunsko pogojeni neželeni učinek.Naslednji izrazi veljajo za skupino povezanih dogodkov, ki opisujejo zdravstveno stanje in ne enega dogodka:prosti trijodotironin)delu trebuha)v krvi) | ||
-
hipotiroidizem (hipotiroidizem, zvišan ščitnico stimulirajoči hormon v krvi, znižan prosti tiroksin, znižan
-
hipertiroidizem (hipertiroidizem, znižan ščitnico stimulirajoči hormon v krvi, zvišan tiroksin, zvišan prosti tiroksin, zvišan prosti trijodotironin)
-
hiperlipidemija (hiperlipidemija, hiperholesterolemija, hipertrigliceridemija, zvišani trigliceridi v krvi, zvišan holesterol v krvi)
-
hiperglikemija (hiperglikemija, zvišana glukoza v krvi)
-
hipokalciemija (hipokalciemija, znižan kalcij v krvi)
-
hiperurikemija (hiperurikemija, zvišana sečna kislina v krvi)
-
hipokloremija (hipokloremija, znižan klorid v krvi)
-
hipestezija (hipestezija, anestezija)
-
tahikardija (tahikardija, sinusna tahikardija, supraventrikularna tahikardija, atrijska tahikardija, atrijska fibrilacija, ventrikularna fibrilacija)
-
miokarditis (miokarditis, imunsko pogojeni miokarditis)
-
pnevmonitis (pnevmonitis, imunsko pogojena pljučna bolezen, intersticijska pljučna bolezen)
-
bolečina v trebuhu (bolečina v trebuhu, nelagodje v trebuhu, napetost v trebuhu, bolečina v zgornjem
-
stomatitis (stomatitis, razjede v ustih)
-
zvišani jetrni encimi (zvišana alanin-aminotransferaza, zvišana aspartat-aminotransferaza, zvišana alkalna fosfataza v krvi, zvišana gama-glutamiltransferaza, zvišane transaminaze)
-
zvišan bilirubin v krvi (zvišan nekonjugiran bilirubin v krvi, zvišan konjugiran bilirubin, zvišan bilirubin
-
hepatitis (hepatitis, imunsko pogojena jetrna motnja, imunsko pogojeni hepatitis, z zdravili povzročena poškodba jeter, jetrna odpoved)
-
izpuščaj (izpuščaj, makulopapularni izpuščaj, ekcem, eritem, dermatitis, akneiformni dermatitis, eritematozni izpuščaj, srbeč izpuščaj, urtikarija, pruritus, imunsko pogojeni dermatitis, papule, izpuščaj zaradi zdravil)
-
hipopigmentacija kože (hipopigmentacija kože, depigmentacija kože，levkoderma)
-
miozitis (miozitis, imunsko pogojeni miozitis)
-
proteinurija (proteinurija, prisotnost beljakovin v urinu)
-
nefritis (nefritis, ledvična okvara, poškodba ledvic, ledvična odpoved, akutna poškodba ledvic)
-
Zvišana kreatin-fosfokinaza v krvi (zvišana kreatin-fosfokinaza v krvi, zvišana kreatin-fosfokinaza MB v krvi)
Opis izbranih neželenih učinkov
Podatki za naslednje imunsko pogojene neželene učinke temeljijo na podatkih o 1003 bolnikih, od katerih je bilo v kliničnih študijah 435 bolnikov zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo, 568 bolnikov pa je bilo zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Smernice za obravnavo teh neželenih učinkov so opisane v poglavju 4.4.
Imunsko pogojeni neželeni učinki
Imunsko pogojeni hipotiroidizem
O imunsko pogojenem hipotiroidizmu so poročali pri 14,3 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Večina dogodkov je bila 1. ali 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 9,2 % oz. 4,8 % bolnikov. O hipotiroidizmu 3. stopnje so poročali pri 0,2 % bolnikov. O resnem hipotiroidizmu niso poročali. O dogodkih, ki so privedli do prekinitve in prenehanje
zdravljenja, so poročali pri 0,9 % oz. 0,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 112 dni (razpon: od 16 do 607 dni), mediano trajanje pa je bilo 83 dni (razpon: od 1+ do 857+ dni).
O imunsko pogojenem hipotiroidizmu so poročali pri 16,7 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Večina dogodkov je bila 1. ali 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 10,9 % oz. 5,1 % bolnikov. O hipotiroidizmu 3. stopnje so poročali pri 0,7 % bolnikov. O resnem hipotiroidizmu niso poročali. O dogodkih, ki so privedli do prekinitve in prenehanja zdravljenja, so poročali pri 1,6 % oziroma 0,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 92 dni (razpon: 20 do
683 dni), mediano trajanje pa je bilo 125 dni (razpon: 2+ do 979+ dni).
Imunsko pogojeni hipertiroidizem
O imunsko pogojenem hipertiroidizmu so poročali pri 9,4 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 8,7 % oz. 0,7 % bolnikov. Ni bilo resnih dogodkov ali dogodkov, ki bi privedli do prekinitve in prenehanje zdravljenja. Mediani čas do pojava je bil 91 dni (razpon: od 20 do 620 dni), mediano trajanje pa je bilo 44 dni (razpon: od 10 do 484+ dni).
O imunsko pogojenem hipertiroidizmu so poročali pri 11,3 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Večina dogodkov je bila 1. ali 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 9,0 % oz. 2,1 % bolnikov. O hipertiroidizmu 3. stopnje so poročali pri 0,2 % bolnikov. Ni bilo resnih dogodkov ali dogodkov, ki bi privedli do prenehanja zdravljenja. O dogodkih, ki so privedli do prekinitve zdravljenja, so poročali pri 0,4 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 44,5 dneva (razpon: 20 do 692 dni), mediano trajanje pa je bilo 43 dni (razpon: 9 do 1000+ dni).
Imunsko pogojeni tiroiditis
O imunsko pogojenem tiroiditisu so poročali pri 0,5 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. stopnje po resnosti. Ni bilo resnih dogodkov ali dogodkov, ki bi privedli do prekinitve in prenehanja zdravljenja. Mediani čas do pojava je bil 136 dni (razpon: od 105 do 167 dni), mediano trajanje pa ni bilo doseženo (razpon: od 736+ do 835+ dni).
O imunsko pogojenem tiroiditisu so poročali pri 0,5 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Vsi dogodki so bili 1. ali 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 0,4 % oz. 0,2 % bolnikov. Ni bilo resnih dogodkov ali dogodkov, ki bi privedli do prenehanja zdravljenja. O dogodkih, ki so privedli do prekinitve zdravljenja, so poročali pri 0,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 42 dni (razpon: 40 do 104 dni), mediano trajanje pa je bilo 122,5 dneva (razpon: 22 do 616+ dni).
Sladkorna bolezen
O imunsko pogojeni sladkorni bolezni so poročali pri 2,8 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Večina dogodkov je bilo 1. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 2,3 % bolnikov. O dogodkih 2. stopnje in 3. stopnje so poročali pri 0,2 % bolnikov. Ni bilo resnih dogodkov ali dogodkov, ki bi privedli do prekinitve in prenehanja zdravljenja. Mediani čas do pojava je bil 154 dni (razpon: od 43 do 635 dni), mediano trajanje pa je bilo 41 dni (razpon: od 2 do
307+ dni).
O imunsko pogojeni sladkorni bolezni so poročali pri 2,3 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Večina dogodkov je bila 1. ali 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 1,8 % oz.
0,4 % bolnikov. O dogodkih 3. stopnje so poročali pri 0,2 % bolnikov. Ni bilo resnih dogodkov ali dogodkov, ki bi privedli do prekinitve in prenehanja zdravljenja. Mediani čas do pojava je bil 101 dan (razpon: 20 do 454 dni), mediano trajanje pa je bilo 43 dni (razpon: 1 do 911+ dni).
Imunsko pogojeni hipofizitis
O imunsko pogojenem hipofizitisu so poročali pri 0,9 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. stopnje po resnosti. Ni bilo resnih dogodkov ali
dogodkov, ki bi privedli do prekinitve in prenehanja zdravljenja. Mediani čas do pojava je bil 240,5 dneva (razpon: od 112 do 754 dni), mediano trajanje pa ni bilo doseženo (razpon: od 13+ do 478+ dni).
O imunsko pogojenem hipofizitisu so poročali pri 0,4 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Vsi dogodki so bili 1. stopnje po resnosti. Ni bilo resnih dogodkov ali dogodkov, ki bi privedli do prekinitve in prenehanja zdravljenja. Mediani čas do pojava je bil 168 dni (razpon: 42 do 294 dni), mediano trajanje pa je bilo 22 dni (razpon: 22 do 22 dni).
Imunsko pogojena insuficienca nadledvične žleze
O imunsko pogojeni insuficienci nadledvične žleze so poročali pri 0,2 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku, je bil
-
stopnje po resnosti in zaradi njega ni bila potrebna prekinitev in prenehanje zdravljenja.
O imunsko pogojeni insuficienci nadledvične žleze so poročali pri 0,2 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku, je bil 1. stopnje po resnosti in zaradi njega ni bila potrebna prekinitev oz. prenehanje zdravljenja.
Imunsko pogojeni kožni neželeni učinki
O imunsko pogojenih kožnih neželenih učinkih (razen hudih) so poročali pri 10,6 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 7,1 % oz. 3,4 % bolnikov. O imunsko pogojenih kožnih neželenih učinkih (razen hudih), zaradi katerih je bila potrebna prekinitev zdravljenja, so poročali pri 0,9 % bolnikov. Ni bilo resnih dogodkov ali dogodkov, ki bi privedli do prenehanja zdravljenja. Mediani čas do pojava je bil 158 dni (razpon: od 3 do 990 dni), mediano trajanje pa je bilo 31 dni (razpon: od 1 do 950+ dni).
O imunsko pogojenih kožnih neželenih učinkih (razen hudih) so poročali pri 9,2 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 6,9 % oz. 2,3 % bolnikov. Ni bilo resnih dogodkov ali dogodkov, ki bi privedli do prekinitve in prenehanja zdravljenja. Mediani čas do pojava je bil 53 dni (razpon: 5 do 441 dni), mediano trajanje pa je bilo 77 dni (razpon: 2 do 646+ dni).
O imunsko pogojenem hudem kožnem neželenem učinku so poročali pri 1,6 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. O resnih dogodkih so poročali pri 0,5 % bolnikov, o dogodkih, ki so privedli do prekinitve zdravljenja, so poročali pri 0,9 % bolnikov, o dogodkih, ki so privedli do prenehanja zdravljenja, pa so poročali pri 0,5% bolnikov. Mediani čas do pojava je bil
312 dni (razpon: od 19 do 738 dni), mediano trajanje pa je bilo 95 dni (razpon: od 12 do 522+ dni).
O imunsko pogojenem hudem kožnem neželenem učinku so poročali pri 1,1 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Vsi dogodki so bili 3. stopnje. Resnih dogodkov ni bilo. O dogodkih, ki so privedli od prekinitve zdravljenja, so poročali pri 0,7 % bolnikov, o dogodkih, ki so privedli do prenehanje zdravljenja, pa so poročali pri 0,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 13 dni (razpon: 3 do 138 dni), mediano trajanje pa je bilo 285 dni (razpon: 41 do 342+ dni).
Imunsko pogojeni hepatitis
O imunsko pogojenem hepatitisu so poročali pri 9,7 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. O dogodkih 1. stopnje so poročali pri 5,7 %, o dogodkih 2. stopnje pri 1,4 %, o dogodkih 3. stopnje pri 2,3 %, o dogodkih 4. stopnje pa pri 0,2 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 2,5 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna prekinitev oz. prenehanje zdravljenja, so poročali pri 2,3 % oz. 1,6 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 53 dni (razpon: od 1 do 717 dni), mediano trajanje pa je bilo 25 dni (razpon: od 2 do 777+ dni).
O imunsko pogojenem hepatitisu so poročali pri 8,1 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. O dogodkih 3. stopnje so poročali pri 0,7 %, o dogodkih 4. stopnje pri 0,2 %, o dogodkih 5. stopnje pa pri 0,2 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 0,7 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna prekinitev oz. prenehanje zdravljenja, so poročali pri 0,9 % oz. 0,4 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 86,5 dneva (razpon: 20 do 509 dni), mediano trajanje pa je bilo 31 dni (razpon: 5 do 470+ dni).
Imunsko pogojeni pankreatitis
O imunsko pogojenem pankreatitisu so poročali pri 3,4 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. O dogodkih 1. stopnje so poročali pri 1,6 %, o dogodkih 2. stopnje pri 0,7 %, o dogodkih 3. stopnje pri 0,9 %, o dogodkih 4. stopnje pa pri 0,2 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 0,2 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna prekinitev
zdravljenja, so poročali pri 0,5 % bolnikov. Ni bilo dogodkov, ki bi privedli do prenehanja zdravljenja. Mediani čas do pojava je bil 42 dni (razpon: od 20 do 629 dni), mediano trajanje pa je bilo 53 dni (razpon: od 2 do 958+ dni).
O imunsko pogojenem pankreatitisu so poročali pri 1,2 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Večina dogodkov je bila 1. ali 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 0,9 % oz. 0,2 % bolnikov. Ni bilo resnih dogodkov ali dogodkov, ki bi privedli do prenehanja zdravljenja. O dogodkih, ki so privedli do prekinitve odmerjanja, so poročali pri 0,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 42 dni (razpon: 20 do 642 dni), mediano trajanje pa ni bilo doseženo (razpon: 22 do 979+ dni).
Imunsko pogojeni pnevmonitis
O imunsko pogojenem pnevmonitisu so poročali pri 3,0 % bolnikov, ki so jih zdravili s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. O dogodkih 1. stopnje so poročali pri 0,2 %, o dogodkih 2. stopnje pri 1,6 %, o dogodkih 3. stopnje pri 0,9 %, o dogodkih 5. stopnje pa pri 0,2 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 2,1 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna prekinitev oz. prenehanje zdravljenja, so poročali pri 1,1 % oz. 1,8 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 165 dni (razpon: od 6 do 903 dni), mediano trajanje pa je bilo 229 dni (razpon: od 18 do 558+ dni).
O imunsko pogojenem pnevmonitisu so poročali pri 9,3 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. O dogodkih 1. stopnje so poročali pri 1,8 %, o dogodkih 2. stopnje pri 6,0 %, o dogodkih 3. stopnje pri 0,9 %, o dogodkih 4. stopnje pri 0,4 % in o dogodkih 5. stopnje pri 0,4 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 4,8 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna prekinitev in prenehanje zdravljenja, so poročali pri 4,0 % oz. 3,0 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 63 dni (razpon: 1 do 490 dni), mediano trajanje pa je bilo 556 dni (razpon: 2 do
845+ dni).
Imunsko pogojeni pnevmonitis se je v študiji GEMSTONE-301 pojavi pogosteje pri bolnikih, ki so zaključili zdravljenje s sočasno ali naknadno kemoradioterapijo v 1 do 42 dneh po začetku zdravljenja v študiji (21,6 %), kot pri drugih bolnikih v monoterapiji (1,3 %).
V študiji GEMSTONE-301 (n = 255 v skupini s sugemalimabom) se je imunsko pogojeni pnevmonitis pojavi pri 55 (21,6 %) bolnikih. O dogodkih 1. stopnje so poročali pri 3,1 %, o dogodkih 2. stopnje pri 14,9 %, o dogodkih 3. stopnje pri 2,4 %, o dogodkih 4. stopnje pri 0,8 % in o dogodkih 5. stopnje pri 0,4 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 12,5 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna prekinitev in prenehanje zdravljenja, so poročali pri 8,6 % oz. 8,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 63 dni (razpon: 1 do 784 dni), mediane trajanja pa ni bilo mogoče oceniti (razpon: 9 do 1601 dni).
Imunsko pogojeni miozitis
O imunsko pogojenem miozitisu so poročali pri 2,5 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri
0,9 % oz. 1,6 % bolnikov. O dogodkih, ki so privedli do začasne prekinitve zdravljenja, so poročali pri
0,2 % bolnikov. Ni bilo resnih dogodkov ali dogodkov, ki bi privedli do prenehanja zdravljenja. Mediani čas do pojava je bil 135 dni (razpon: od 3 do 649 dni), mediano trajanje pa je bilo 42 dni (razpon: od 2 do 655+ dni).
O imunsko pogojenem miozitisu so poročali pri 2,3 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Večina dogodkov je bila 1. ali 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 1,2 % oz. 0,9 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 0,7 % bolnikov. O dogodkih, ki so privedli do prekinitve in prenehanja zdravljenja, so poročali pri 0,2 % oz. 0,5 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 64 dni (razpon: 20 do 323 dni), mediano trajanje pa je bilo 71 dni (razpon: 8 do 772+ dni).
Imunsko pogojeni kolitis
O imunsko pogojenem kolitisu so poročali pri 2,5 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri
1,1 % oz. 1,4 % bolnikov. O dogodkih, ki so privedli do začasne prekinitve zdravljenja, so poročali pri
0,2 % bolnikov. Ni bilo resnih dogodkov ali dogodkov, ki bi privedli do prenehanja zdravljenja. Mediani čas do pojava je bil 103 dni (razpon: od 1 do 682 dni), mediano trajanje pa je bilo 9 dni (razpon: od 2 do 445+ dni).
O imunsko pogojenem kolitisu so poročali pri 1,4 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. O dogodkih 1. stopnje so poročali pri 0,7 %, o dogodkih 2. stopnje pri 0,5 %, o dogodkih 4. stopnje pa pri 0,2 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 0,4 % bolnikov. O dogodkih, ki so privedli do prekinitve zdravljenja, so poročali pri 0,2 % bolnikov. O dogodkih, ki bi privedli do prenehanja zdravljenja, niso poročali. Mediani čas do pojava je bil 43,5 dneva (razpon: 2 do 637 dni), mediano trajanje pa je bilo 11 dni (razpon: 2 do 101+ dan).
Imunsko pogojeni miokarditis
O imunsko pogojenem miokarditisu so poročali pri 2,1 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 1,1 % oz. 0,9 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 0,7 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih je bila potrebna prekinitev in prenehanje zdravljenja, so poročali pri 1,1 % oz. 0,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 221 dni (razpon: od 41 do 442 dni), mediano trajanje pa je bilo 23 dni (razpon: od 1 do 429+ dni).
O imunsko pogojenem miokarditisu so poročali pri 2,8 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti, o njih pa so poročali pri 2,1 % oz. 0.7 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 0,7 % bolnikov. O dogodkih, ki so privedli prekinitve in prenehanja zdravljenja, so poročali pri 0,5 % oz. 0,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 84 dni (razpon: 21 do 505 dni), mediano trajanje pa ni bilo doseženo (razpon: 1 do 849+ dni).
Imunsko pogojeni nefritis
O imunsko pogojenem nefritisu (vključno z ledvično odpovedjo) so poročali pri 1,8 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. O dogodkih 1. stopnje so poročali pri 0,9 % bolnikov, o dogodkih 2. stopnje pri 0,2 %, o dogodkih 3. stopnje pa pri 0,7 % bolnikov. O
resnih dogodkih so poročali pri 0,9 % bolnikov. O dogodkih, ki so privedli do prekinitve in prenehanja zdravljenja, so poročali pri 0,5 % oz. 0,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 227,5 dni (razpon: od 26 do 539 dni), mediano trajanje pa je bilo 51,5 dni (razpon: od 5 do 543+ dni).
O imunsko pogojenem nefritisu (vključno z ledvično odpovedjo) so poročali pri 1,2 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti, o njih pa so poročali pri 1,1 % oz. 0.2 % bolnikov. O dogodkih, ki so privedli do prekinitve zdravljenja, so poročali pri 0,2 % bolnikov. Ni bilo resnih dogodkov ali dogodkov, ki bi privedli do prenehanja
zdravljenja. Mediani čas do pojava je bil 197 dni (razpon: 42 do 446 dni), mediano trajanje pa je bilo 22 dni (razpon: 6 do 570+ dni).
Imunsko pogojene očesne toksičnosti
O imunsko pogojenih očesnih toksičnostih so poročali pri 1,4 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 0,7 % oz. 0,7 % bolnikov. O resnih dogodkih niso poročali. O dogodkih, ki so privedli do prekinitve in prenehanja zdravljenja, so poročali pri 0,5 % oz. 0,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava je bil 235,5 dni (razpon: od 137 do 482 dni), mediano trajanje pa je bilo 9,5 dni (razpon: od 1 do 181+ dni).
O imunsko pogojenih očesnih toksičnostih so poročali pri 0,2 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku, bil je 2. stopnje po resnosti in je privedel do prekinitve zdravljenja.
Imunsko pogojene motnje zgornjih prebavil
O imunsko pogojeni motnji zgornjih prebavil so poročali pri 0,9 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. O dogodkih 1. stopnje so poročali pri 0,5 % bolnikov, o dogodkih 2. stopnje pri 0,2 %, o dogodkih 3. stopnje pa pri 0,2 % bolnikov. O resnih dogodkih so poročali pri 0,2 % bolnikov. O dogodkih, ki so privedli do prekinitve ali prenehanja zdravljenja, niso poročali. Mediani čas do pojava je bil 146 dni (razpon: od 82 do 204 dni), mediano trajanje pa je bilo 385 dni (razpon: od 42 do 710+ dni).
O imunsko pogojeni motnji zgornjih prebavil so poročali pri 0,5 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Vsi dogodki so bili 1. stopnje po resnosti. Ni bilo resnih dogodkov ali dogodkov, ki bi privedli do prekinitve in prenehanja zdravljenja. Mediani čas do pojava je bil 5 dni (razpon: 2 do 178 dni), mediano trajanje pa je bilo 8 dni (razpon: 7 do 154 dni).
Imunsko pogojeni artritis
O imunsko pogojenem artritisu so poročali pri 0,9 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Vsi dogodki so bili 1. in 2. stopnje po resnosti in so o njih poročali pri 0,2 % oz. 0,7 % bolnikov. O resnih dogodkih niso poročali. O dogodkih, ki so privedli do prekinitve zdravljenja, so poročali pri 0,5 % bolnikov. O dogodkih, zaradi katerih bi bilo potrebno prenehanje zdravljenja, niso poročali. Mediani čas do pojava je bil 173,5 dneva (razpon: od 96 do 257 dni), mediano trajanje pa je bilo 98 dni (razpon: od 50 do 958+ dni).
O imunsko pogojenem artritisu so poročali pri 0,2 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku in je bil 2. stopnje po resnosti. Dogodek ni bil resen in ni privedel do prekinitve in prenehanja zdravljenja.
Imunsko pogojena pancitopenija/bicitopenija
O imunsko pogojeni pancitopeniji/bicitopeniji so poročali pri 0,2 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku, je bil
4. stopnje in resnosti ter zaradi njega ni bila potrebna prekinitev ali prenehanje zdravljenja.
O imunsko pogojeni pancitopeniji/bicitopeniji so poročali pri 0,4 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Vsi dogodki so bili ≥ 3. stopnje in so bili resni. O dogodkih, ki so privedli do prenehanja zdravljenja, so poročali pri 0,2 % bolnikov. Mediani čas do pojava prvega dogodka je bil 109,5 dneva (razpon: 106 do 113 dni), mediano trajanje pa ni bilo doseženo (57+ do 239+ dni).
Imunsko pogojeni meningoencefalitis/encefalitis
O imunsko pogojenem meningoencefalitisu/encefalitisu so poročali pri 0,2 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku, je bil
-
stopnje po resnosti in zaradi njega je bilo potrebno prenehanje zdravljenja.
Pri bolnikih, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji, niso poročali o nobenem dogodku imunsko
pogojenega meningoencefailitisa/encefalitisa.
Imunsko pogojeni Guillain-Barrejev sindrom/demielinacija
O imunsko pogojenem Guillain-Barrejevem sindromu/demielinaciji so poročali pri 0,2 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku, je bil 2. stopnje resenosti ter zaradi njega ni bila potrebna prekinitev ali prenehanje zdravljenja.
Pri bolnikih, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji, niso poročali o nobenem dogodku imunsko
pogojenega Guillain-Barrejevega sindroma/demielinacije.
Imunsko pogojena rabdomioliza/miopatija
O imunsko pogojeni rabdomiolizi/miopatiji so poročali pri 0,2 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku, je bil
2. stopnje po resnosti in zaradi njega je bilo potrebno prenehanje zdravljenja.
O imunsko pogojeni rabdomiolizi/miopatiji so poročali pri 0,2 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku in je bil 1. stopnje po resnosti. Dogodek ni bil resen in ni privedel do prekinitve in prenehanja zdravljenja.
Imunsko pogojena hemolitična anemija
Pri bolnikih, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo, niso poročali o nobenem dogodku imunsko pogojene hemolitične anemije.
O imunsko pogojeni hemolitični anemiji so poročali pri 0,2 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku in je bil 4. stopnje po resnosti. Dogodek je bil resen in ni privedel do prekinitve in prenehanja zdravljenja.
Imunsko pogojeni vaskulitis
Pri bolnikih, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo, niso poročali o nobenem dogodku imunsko pogojenega vaskulitisa.
O imunsko pogojenem vaskulitisu so poročali pri 0,2 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Dogodek se je pojavil pri enem bolniku in je bil 2. stopnje po resnosti. Dogodek je bil resen in je privedel do prenehanja zdravljenja.
Učinki zaviralcev imunskih kontrolnih točk
Med zdravljenjem z drugimi zaviralci imunskih kontrolnih točk so bili poročani naslednji neželeni učinki, ki se lahko pojavijo tudi med zdravljenjem s sugemalimabom: eksokrina insuficienca trebušne slinavke, celiakija.
Z infuzijo povezane reakcije
O z infuzijo povezanih neželenih učinkih so poročali pri 4,4 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v kombinaciji s kemoterapijo. Poročali so o z infuzijo povezani reakciji (0,9 %), anafilaktični reakciji (0,7 %), hiperhidrozi (0,5 %), pireksiji (0,5 %), eritemu, izpuščaju, makulopapularnem izpuščaju, depigmentaciji kože, motnjah na koži, kožni oteklini, mrzlici, perifernem edemu, občutljivosti, navzei, kratki sapi in draženju grla (vsak po 0,2 %).
O z infuzijo povezanih neželenih učinkih so poročali pri 3,3 % bolnikov, zdravljenih s sugemalimabom v monoterapiji. Poročali so o pireksiji (2,5 %), z infuzijo povezani reakciji (0,4 %) ter o mrzlici, bolečinah, bruhanju, omotici, eritemu in srbečem izpuščaju (vsak po 0,2 %).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
O dogodkih povezanih s prevelikim odmerjanjem sugemalimaba v kliničnih študijah niso poročali. V primeru prevelikega odmerjanja je treba bolnike skrbno spremljati glede znakov ali simptomov neželenih učinkov in uvesti ustrezno simptomatsko zdravljenje v skladu s kliničnim stanjem bolnika.
Farmakološke lastnosti - Cejemly 600 mg
Farmakoterapevtska skupina: antineoplastična zdravila, monoklonska protitelesa in konjugati protiteles in zdravil, zaviralci PD-1/PD-L1 (protein programirane celične smrti 1/ligand 1), oznaka ATC: L01FF11.
Mehanizem delovanja
Sugemalimab je popolnoma humano monoklonsko protitelo razreda imunoglobulina G4. Veže se specifično na ligand programirane celične smrti 1 (PD-L1), s čimer zavira njegovo vezavo na PD-1. Ko je PD-L1 izražen na tumorskih celicah in imunskih celicah, ki se infiltrirajo v tumor, lahko pripomore pri zaviranju imunskega odziva proti tumorju. Vezava PD-L1 na receptorje PD-1 in CD80 (B7.1) na T-celicah in antigen predstavljajočih celicah zavira aktivnost citotoksičnih T-celic, proliferacijo T-celic in proizvodnjo citokinov. Blokada medsebojnega delovanja PD-L1/PD-1 in
PD-L1/CD80 sprosti zavoro imunskih odzivov brez indukcije od protiteles odvisne celične citotoksičnosti (ADCC – antibody dependent cell-mediated cytotoxicity).
Klinična učinkovitost in varnost
Prva linija zdravljenja metastatskega NSCLC
GEMSTONE-302: Randomizirana, dvojno slepa študija sugemalimaba v kombinaciji s kemoterapijo na osnovi platine kot prve linije zdravljenja pri bolnikih z napredovalim nedrobnoceličnim pljučnim rakom
Učinkovitost in varnost sugemalimaba v kombinaciji s kemoterapijo na osnovi platine za zdravljenje odraslih, starih ≥ 18 let, s histološko ali citološko potrjenim metastatskim (IV. stopnje) ploščatoceličnim ali neploščatoceličnim NSCLC brez aktivirajočih mutacij EGFR, fuzij ALK, translokacije ROS1 ali RET so preučevali v randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji 3. faze (GEMSTONE-302). Testiranje genomskih tumorskih aberacij/onkogenih povzročiteljev, razen testiranja za status mutacij EGFR pri udeležencih z neploščatoceličnim NSCLC, za vključitev ni bilo obvezno. Udeleženci so morali za PD L1 test zagotoviti v formalinu fiksirane vzorce tumorskega tkiva. Izraženost PD L1 so ocenili v centralnem laboratoriju za imunohistokemijo, z uporabo testa Ventana PD-L1 (SP263) z avtomatskim barvanjem BenchMark (Roche Tissue Diagnostics, Oro
Valley, AZ, ZDA) v skladu z navodili proizvajalca. Udeleženci so bili izključeni, če so imeli v anamnezi avtoimunsko bolezen, če so v 2 tednih pred randomizacijo prejemali sistemske imunosupresive oz. če so imeli aktivne ali nezdravljene metastaze osrednjega živčnega sistema.
Primarni opazovani dogodek te študije je bilo preživetje brez napredovanja bolezni (PFS – Progression Free Survival) po oceni raziskovalca na podlagi meril RECIST, različica 1.1. Sekundarni opazovani dogodki so vključevali celokupno preživetje (OS – overall survival), PFS pri udeležencih z izraženostjo PD-L1 ≥ 1% (po oceni raziskovalcev na podlagi meril RECIST, različica 1.1), objektivni delež odziva (ORR – objective response rate) po oceni raziskovalcev na podlagi meril RECIST, različica 1.1, in trajanje odziva (DoR – duration of response). Napaka tipa I je bila kontrolirana z uporabo metode zaporednega testiranja po vrstnem redu PFS, OS, PFS pri udeležencih z izraženostjo PD-L1 ≥ 1% in ORR.
Skupno 479 udeležencev je bilo naključno (2 : 1) dodeljenih v naslednje skupine zdravljenja:
-
za ploščatocelični NSCLC sugemalimab 1200 mg s karboplatinom AUC = 5 mg/ml/min in paklitakselom 175 mg/m2 intravensko vsake 3 tedne do 4 cikle, nato pa sugemalimab 1200 mg vsake 3 tedne;
-
za neploščatocelični NSCLC sugemalimab 1200 mg s karboplatinom AUC = 5 mg/ml/min in pemetreksedom 500 mg/m2 intravensko vsake 3 tedne do 4 cikle, nato pa sugemalimab 1200 mg in pemetreksed 500 mg/m2 vsake 3 tedne;
ali
-
placebo in enaki režimi kemoterapije na osnovi platine za ploščatocelični ali neploščatocelični NSCLC kot skupina, ki je prejemala sugemalimab, do 4 cikle; v nadaljevanju pa placebo za ploščatocelični NSCLC oz. placebo in pemetreksed za neploščatocelični NSCLC.
Najdaljše trajanje zdravljenja s sugemalimabom ali placebom je bilo 35 ciklov (približno 2 leti) ali do napredovanja bolezni, nesprejemljive toksičnosti, preklica privolitve po poučitvi, smrti ali drugih razlogov, določenih v protokolu.
Udeleženci, ki so prejemali placebo in kemoterapijo pri katerih je raziskovalec z radiografsko oceno potrdil napredovanje bolezni, so lahko prešli na prejemanje sugemalimaba v monoterapiji.
Med prvim letom zdravljenja so preiskave s slikanjem opravili v 6. tednu in 12. tednu po prvem odmerku, po tem pa vsakih 9 tednov; po 1 letu: preiskave s slikanjem so opravili vsakih 12 tednov do napredovanja bolezni, izgube bolnikov za nadaljnje spremljanje, smrti ali konca študije, kar je bilo prej.
Vsi udeleženci so bili azijskega porekla in so imeli NSCLC IV. stopnje; mediana starost je bila
63,0 let; 80,0 % je bilo moških; 73,3 % je bilo nekdanjih ali trenutnih kadilcev; 38,8 % je bilo starih
≥ 65 let; 40,1 % je imelo ploščatocelični NSCLC; 59,9 % je imelo neploščatocelični NSCLC; 60,8 % je imelo izraženost PD-L1 ≥ 1 % tumorja; 11,9 % je imelo ob izhodišču jetrne metastaze; 14,0 % je imelo ob izhodišču možganske metastaze; 82,5 % je imelo status učinka 1 po lestvici ECOG.
Mediano trajanje zdravljenja je bilo 10 ciklov (razpon od 1 do 49) z medianim trajanjem 7,15 meseca za sugemalimab v primerjavi s 6 cikli (razpon od 1 do 44) z medianim trajanjem 4,6 meseca za placebo. Rezultati učinkovitosti v študiji GEMSTONE-302 so povzeti v preglednici 4, na sliki 1 in sliki 2.
Preglednica 4. Rezultati učinkovitosti iz študije GEMSTONE-302
| Opazovani dogodki učinkovitosti | Sugemalimab v kombinaciji s kemoterapijo na osnovi platine(n = 320) | Placebo v kombinacijis kemoterapijo(n = 159) |
| Preživetje brez napredovanja bolezni (PFS – Progression Free Survival)* | ||
| Število (%) udeležencev z dogodkom | 223 (69,7 %) | 135 (84,9 %) |
| Opazovani dogodki učinkovitosti | Sugemalimab v kombinaciji s kemoterapijo na osnovi platine(n = 320) | Placebo v kombinacijis kemoterapijo(n = 159) |
| Mediana v mesecih (95% IZ) | 9,0 (7,4; 10,8) | 4,9 (4,8; 5,1) |
| Razmerje tveganja (95% IZ)† | 0,48 (0,39; 0,60) | |
| p-vrednost† | < 0,0001 | |
| Celokupno preživetje (OS) | ||
| Število (%) udeležencev z dogodkom | 156 (48,8 %) | 97 (61,0%) |
| Mediana v mesecih (95% IZ) | 25,4 (20,1; ni dosežena) | 16,9 (12,8; 20,7) |
| Razmerje tveganja (95% IZ)† | 0,65 (0,50; 0,84) | |
| p-vrednost† | 0,0008 | |
| Objektivni delež odziva* | ||
| ORR n (%) (95% IZ) | 203 (63,4 %)(57,9; 68,7) | 64 (40,3 %)(32,6; 48,3) |
| p-vrednost§ | < 0,0001 | |
IZ = interval zaupanja, ORR= objektivni delež odziva (objective response rate)
* Po oceni raziskovalca
† Razmerje ogroženosti (HR – hazard ratio) temelji na podlagi stratificiranega Coxovega modela. P-vrednost temelji na podlagi stratificiranega log-rank testa. 3 stratifikacijski faktorji so status učinka po lestvici ECOG, PD-L1 in histološki tip ob randomizaciji. Za dodatno obrazložitev histološkega tipa glejte spodaj.
§ P-vrednost na podlagi Cochran-Mantel-Haenszelovega testa, stratificiranega glede na status učinka po lestvici ECOG, histološki tip in PD-L1 ob randomizaciji.¶
Slika 1. Kaplan-Meierjeva krivulja preživetja brez napredovanja bolezni po oceni raziskovalca –
populacija ITT – študija GEMSTONE-302
+ +
++
+ ++
+
+ +
+
+ +
++
++
+ ++++ ++
+ +
+ + ++++ +
Sugemalimab + Chemo* ++++ + +
Placebo + Chemo* + +++ ++ ++
+ Censored
Stratified Hazard Ratio and 95% CI: 0.48 (0.39,0.60) P-value(stratified log-rank): <0.0001
Median and 95% CI
Sugemalimab + Chemo* (N=320):9.03 (7.39,10.84) Placebo + Chemo* (N=159):4.90 (4.76,5.06)
+
+
++
+ +
+
+
+
+
+
Stratificirano razmerje tveganja in 95% IZ: 0,48 (0,39; 0,60)
p-vrednost (stratificirani log-rank): < 0,0001 Mediana in 95% IZ
Sugemalimab + kemoterapija* (N = 320): 9,03 (7,39;
10,84)
Placebo + kemoterapija* (N = 159): 4,90 (4,76; 5,06)
+
+
++++
+ ++++
++
+++ +
++++
+Sugemalimab + kemoterapija*
Placebo + kemoterapija*
+ Krnjeno
+
+++
+ ++ ++
+ ++
++
100
Preživetje brez napredovanja
bolezni(%)
90
Progression-free Survival(%)
80
70
60
50
40
30
Sugemalimab + Chemo*
Placebo + Chemo*
20
10
Censored
0
Sugemalimab + Chemo*
Placebo + Chemo*
Time (months)
No. of Patients at Risk
Št. bolnikov s tveganjem
Čas (meseci)
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25
| Sugemalimab + kemoterapija* 320 308 283 268 263 219 204 178 168 152 139 128 107 102 75 | 73 | 52 | 40 | 38 | 16 | 15 | 14 | 8 | 8 | 5 | 0 |
| Placebo + kemoterapija* 159 152 132 116 103 67 57 46 41 32 23 22 21 20 13 | 12 | 10 | 8 | 8 | 3 | 3 | 2 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Slika 2. Kaplan-Meierjeva krivulja celokupnega preživetja – populacija ITT – študija
GEMSTONE-302
+ +
++++++++ + +
+
++++
++ + ++
+ +
++ +
++
+++++ ++ ++
+++ +++++++++++++++++++
+ ++ ++++++++++++ ++++++++ ++ +
++++++ ++++ +++ ++
++++ +++++ +++
+++ ++++++ + + + ++ +
Sugemalimab + Chemo* Placebo + Chemo*
+ Censored
Stratified Hazard Ratio and 95% CI: 0.65 (0.50,0.84) P-value(stratified log-rank): 0.0008
Median and 95% CI
Sugemalimab + Chemo* (N=320):25.43 (20.14,-) Placebo + Chemo* (N=159):16.85 (12.81,20.67)
++++++++++ + +
+
+
++++
++
+
+ +
+ +
Stratificirano razmerje tveganja in 95% IZ: 0,65 (0,50; 0,84) p-vrednost (stratificirani log-rank): 0,0008
Mediana in 95% IZ
Sugemalimab + kemoterapija* (N = 320): 25,43 (20,14;-)
Placebo + kemoterapija* (N = 159): 16,85 (12,81; 20,67)
++ +
++
+++++
+ ++
++ ++
+++ ++++++++ ++++++++
+++++++++++++++ ++++++++ + + +
++
++++ +++ ++++ ++
++++ +++++ +++
+++ ++ ++++ + + + ++ +
Sugemalimab + kemoterapija* Placebo + kemoterapija*
+ Krnjeno
100
90
Celokupno preživetje (%)
80
Overall Survival(%)
70
60
50
40
30
Sugemalimab + Chemo*
Placebo + Chemo*
20
10
Censored
0
Time (months)
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35
No. of Patients at Risk
Čas (meseci)
Št. bolnikov s tveganjem
Sugemalimab + Chemo*
Placebo + Chemo*
Sugemalimab + kemoterapija*320 313 304 297 287 277 268 260 253 247 240 227 219 213 206 199 197 190 180 169 162 157 146 128 108 90 71 58 41 31 21 17 12 5 2 0
Placebo + kemoterapija*159 156 151 146 144 134 119 113 105 100 93 92 88 83 80 76 74 71 66 62 59 54 46 42 33 28 21 14 11 6 5 3 1 0 0 0
Baseline Risk Factor
Histology Type NSQ
SQ PD-L1
<1%
>=1%
>=1% and <50%
>=50%
Sugemalimab+
Chemotherapy (N=320)
Placebo+
Chemotherapy (N=159)
Event/n Median Event/n Median Hazard Ratio(95% CI)
9.56
8.31
7.39
10.87
8.80
12.91
5.85
4.76
4.93
4.90
4.83
5.06
0.59 (0.45, 0.79)
0.34 (0.24, 0.48)
0.56 (0.40, 0.77)
0.46 (0.35, 0.62)
0.53 (0.35, 0.79)
0.41 (0.27, 0.62)
Sugemalimab+Chemotherapy
better
Placebo+Chemotherapy
better
Sugemalimab + Placebo+ kemoterapija kemoterapija
(n = 320) (n = 159)
Faktor tveganja ob
izhodišču
Dogodek/n Mediana Dogodek/n Mediana Razmerje ogroženosti (95% IZ)
Sugemalimab + kemoterapija bolje
Placebo + kemoterapija bolje
Histološki tip
neploščatocelični ploščatocelični
PD-L1
< 1 %
> = 1 %
> = 1 % in < 50 %
> = 50 %
128/191
95/129
9,56
8,31
78/96
57/63
5,85 0,59 (0,45; 0,79)
4,76 0,34 (0,24; 0,48)
100/124
123/196
66/92
57/104
7,39
10,87
8,80
12,91
57/64 4,93
78/95 4,90
39/48 4,83
39/47 5,06
0,56
0,46
0,53
0,41
(0,40; 0,77)
(0,35; 0,62)
(0,35; 0,79)
(0,27; 0,62)
0,1 0,2 0,5
1
2
5
Slika 3. Grafični prikaz PFS – študija GEMSTONE-302
0.1 0.2 0.5
Opomba: analize podskupin niso bile kontrolirane glede napake tipa 1.
Analiza podskupin je pokazala izboljšave PFS pri sugemalimabu, ne glede na histološki podtip in PD-L1, izraženost je bila skladna s celokupno populacijo z namenom zdravljenja (ITT – intent-to-treat).
Konsolidacijsko zdravljenje neresektabilnega NSCLC stadija III
GEMSTONE-301: Randomizirana, dvojno slepa študija sugemalimaba kot konsolidacijske terapije pri bolnikih z neresektabilnim, nedrobnoceličnim pljučnim rakom (NSCLC) stadija III, katerih bolezen ni napredovala po prejemu sočasne ali naknadne kemoradioterapije
Učinkovitost in varnost sugemalimaba v monoterapiji za zdravljenje odraslih, starih ≥ 18 let, s histološko ali citološko potrjenim neresektabilnim NSCLC stadija III (po Mednarodnem združenju za proučevanje pljučnega raka [IASLC, International Association for the Study of Lung Cancer, različica 8]) brez aktivirajočih mutacij EGFR ali ALK, genomskih aberacij tumorja ROS1, katerih bolezen po prejemu sočasne ali naknadne kemoradioterapije ni napredovala, so preučevali v randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji 3. faze (GEMSTONE-301). Poleg
testiranja mutacijskega statusa EGFR pri udeležencih z neploščatoceličnim NSCLC, testiranje aberacij genomskih tumorjev/onkogenih dejavnikov ni bilo obvezno za vključitev v študijo. Testiranje za ugotavljanje statusa PD-L1 ni bilo obvezno in ni bilo sistematično ocenjeno. Udeleženci so v obdobju od 1 do 42 dni pred začetkom študije opravili vsaj 2 cikla kemoterapije na osnovi platine in radioterapijo z kurativnim namenom. Udeleženci so bili izključeni, če so imeli v anamnezi avtoimunsko bolezen ali so prejemali sistemska imunosupresivna zdravila, (vključno s sistemskim zdravljenjem s kortikosteroidi do > 10 mg/dan prednisona) v 1 tednu pred randomizacijo.
Primarni opazovani dogodek te študije je bilo preživetje brez napredovanja bolezni (PFS- progression-free survival) po oceni slepega neodvisnega centralnega odbora za pregled (BICR - blinded independent central review committee) na podlagi meril RECIST v1.1. Ključni sekundarni opazovani dogodek je celokupno preživetje (OS - overall survival).
Skupno 381 bolnikov je bilo naključno (v razmerju 2 proti 1) razporejenih v skupine, ki so prejemale
-
sugemalimab 1200 mg intravensko vsake 3 tedne ali
-
placebo intravensko vsake 3 tedne
Najdaljše trajanje zdravljenja s sugemalimabom ali placebom je bilo dve leti oziroma do napredovanja bolezni ali nesprejemljive toksičnosti.
V prvem letu zdravljenja so se slikanja izvajala vsakih 9 tednov. Po enem letu: ocene s slikanjem so bile opravljene vsakih 12 tednov do napredovanja bolezni, izgube za spremljanje, smrti ali konca študije, kar koli se je zgodilo prej.
Vsi udeleženci so bili azijskega porekla, 27,8 % jih je imelo NSCLC v stadiju IIIa, 55,4 % v stadiju IIIb in 16,0 % v stadiju IIIc; 92,1 % je bilo moških, povprečna starost pa je bila 61 let; 69,8 % je imelo ploščatocelični NSCLC, 29,7 % neploščatocelični NSCLC, 69,6 % je imelo oceno 1 po ECOG. 7,1 % je bilo trenutnih kadilcev, 77,7 % nekdanjih kadilcev, 15,2 % pa jih ni nikoli kadilo. 66,7 % bolnikov je pred randomizacijo prejelo sočasno kemoradioterapijo, 33,3 % pa naknadno kemoradioterapijo. Od 175 udeležencev z izraženim PD-L1 je bilo 54,3 % ≥ 1 % in 45,7 % < 1 %.
Mediana trajanje zdravljenja je bila 12 ciklov (razpon od 1 do 72) z mediano trajanja 9,0 meseca za sugemalimab v primerjavi z 10,0 cikla (razpon od 1 do 60) z mediano trajanja 7,6 meseca za placebo.
Študija je pokazala statistično pomembno podaljšanje PFS v skupini s sugemalimabom v primerjavi s skupino s placebom [razmerje tveganja (HR - hazard ratio) = 0,65 (95-% IZ: 0,50; 0,84), p = 0,0012] v končni analizi PFS. Posodobljeni rezultati PFS z daljšim spremljanjem in rezultati OS študije GEMSTONE-301 so povzeti v preglednici 5 in na sliki 4. Mediana spremljanje je bila 39,6 meseca.
Preglednica 5. Rezultati učinkovitosti za študijo GEMSTONE-301
| Opazovani dogodki učinkovitosti | Sugemalimab(n = 255) | Placebo(n = 126) |
| Preživetje brez napredovanja bolezni (PFS) | ||
| Število (%) udeležencev z dogodkom | 169 (66,3%) | 90 (71,4%) |
| Mediana v mesecih (95-% IZ) | 10,6 (8,4; 16,8) | 6,2 (4,2; 8,3) |
| Razmerje tveganja (95-% IZ)† | 0,73 (0,56; 0,95) | |
| Celokupno preživetje (OS) | ||
| Število (%) udeležencev z dogodkom | 114 (44,7%) | 66 (52,4%) |
| Mediana v mesecih (95-% IZ) | 47,4 (34,3; NR) | 32,4 (24,1; NR) |
| Razmerje tveganja (95-% IZ)† | 0,78 (0,57; 1,05) | |
IZ = interval zaupanja, NR (not reached) = ni doseženo
† Razmerje tveganja (HR) temelji na stratificiranem Coxovem modelu. 3 stratifikacijski faktorji so ocena učinkovitosti po
lestvici ECOG, kemoradioterapija in skupni odmerek radioterapije.
Slika 4. Kaplan-Meierjeva krivulja preživetja brez napredovanja bolezni (PFS) po oceni BICR –
Št. bolnikov s tveganjem
Čas (meseci)
Sugemalimab
Placebo
Sugemalimab Placebo Krnjeno
Stratificirano razmerje tveganja in 95% IZ: 0,73 (0,56, 0,95) p-vrednost (stratificirani log-rank): 0,0175
Mediana in 95% IZ
Sugemalimab (N=255): 10,55 (8,35, 16,82)
Placebo (N=126): 6,24 (4,24, 8,31)
Preživetje brez napredovanja
bolezni(%)
nabor podatkov analize z namenom zdravljenja – študija GEMSTONE-301
Čas (meseci)
Št. bolnikov s tveganjem
Sugemalimab
Placebo
Sugemalimab Placebo Krnjeno
Stratificirano razmerje tveganja in 95% IZ: 0,78 (0,57,1,05) p-vrednost (stratificirani log-rank): 0,1036
Mediana in 95% IZ
Sugemalimab (N=255):47,38 (34,33, -) Placebo (N=126):32,39(24,12, -)
Celokupno preživetje (%)
Slika 5. Kaplan-Meierjeva krivulja celokupnega preživetja (OS) – nabor podatkov analize z namenom zdravljenja – študija GEMSTONE-301
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je odstopila od zahteve za predložitev rezultatov študij s sugemalimabom za pediatrično populacijo pri zdravljenju raka pljuč (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Imunogenost
V študiji NSCLC 3. faze NSCLC stadija IV (GEMSTONE-302) je bila prevalenca protiteles proti zdravilu (ADA - anti-drug antibodies) 17 % (53 bolnikov), pri čemer so se pri 9 % (28 bolnikih) ADA pojavila med zdravljenjem.
V študiji 3. faze NSCLC stadija III (GEMSTONE-301) je bila prevalenca protiteles proti zdravilu (ADA
- anti-drug antibodies) 10,6 % (27 bolnikov), pri čemer so se pri 5,9 % (15 bolnikih) ADA pojavila med zdravljenjem.
Dokazov o morebitnem vplivu protiteles proti zdravilu na farmakokinetiko, učinkovitost ali varnost
niso opazili. Podatki so še vedno omejeni.
Farmakokinetiko sugemalimaba so opredelili z uporabo populacijske farmakokinetične (PopPK) analize, pri kateri so zbrali podatke o koncentraciji od 1002 udeležencev, ki so prejeli odmerke sugemalimaba v razponu od 3 do 40 mg/kg in fiksni odmerek 1200 mg intravensko vsake 3 tedne.
Absorpcija
Sugemalimab se daje z intravensko infuzijo, zato je nemudoma in v celoti biološko razpoložljiv.
V študiji z enkratnimi in večkratnimi stopnjevanimi odmerki sugemalimaba (n = 29) so se izpostavljenosti sugemalimaba (AUC in Cmax) povečale približno sorazmerno z odmerkom znotraj razpona odmerjanja od 3 mg/kg do 40 mg/kg, vključno s fiksnim odmerkom 1200 mg intravensko vsake 3 tedne. Po večkratnih intravenskih infundiranjih 1200 mg vsake 3 tedne (n = 16) je bilo kopičenje izpostavljenosti sugemalimabu približno 2-kratno (tj., Racc,,Cmax oz. Racc,AUC so bile 1,74 oz. 2,00).
Porazdelitev
Pri bolnikih z NSCLC IV. stopnje v študiji GEMSTONE-302 je bil, skladno z omejeno zunajžilno porazdelitvijo monoklonskih protiteles, volumen porazdelitve sugemalimaba v stanju dinamičnega ravnovesja (Vss) iz analize popPK majhen.
V analizi PopPK je bila ocenjena geometrična sredina (KV%) Vss:
-
5,56 l (21 %) pri bolnikih z NSCLC stadija IV (študija GEMSTONE-302)
-
4,74 l (20 %) pri bolnikih z NSCLC stadija III (študija GEMSTONE-301)
Biotransformacija
Sugemalimab se kot protitelo katabolizira po nespecifičnih poteh; presnova ne pripomore k njegovemu očistku.
Izločanje
V analizi PopPK je bila geometrična sredina (KV%) celokupnega očistka (CL - clearance) po enkratnem odmerku 0,235 l/dan (24,2 %) pri bolnikih z NSCLC stadija IV v študiji GEMSTONE-302 in 0,214 l/dan (23,8 %) pri bolnikih z NSCLC stadija III v študiji GEMSTONE-301. V stanju dinamičnega ravnovesja je izločanje malo manjše kot po enkratnem odmerku zaradi ciljno posredovane razporeditve zdravila. Geometrična sredina (KV%) razpolovnega časa
izločanja (t1/2),ocenjeno na podlagi modela PopPK, je bilo približno 17,9 dneva (25,6 %) ob koncu
1. cikla pri bolnikih z NSCLC stadija IV (študija GEMSTONE-302) in 16,6 dneva (20,8 %) ob koncu
1. cikla pri bolnikih z NSCLC stadija III (študija GEMSTONE-301).
Posebne populacije
Starost, spol, telesna masa, tip tumorja in status protiteles proti zdravilu
Analiza PopPK je pokazala nestatistično pomemben vpliv starosti (18–78 let) kot sospremenljivke na izpostavljenost sugemalimabu. Vpliv drugih sospremenljivk (albumin, spol, protitelesa proti zdravilu in tip tumorja) na sistemsko izpostavljenost sugemalimabu ni bil ocenjen kot klinično pomemben. Na podlagi rezultatov modeliranja in simulacij se pričakuje, da bi s povečanjem odmerkov na 1500 mg
vsake 3 tedne (Q3W) pri bolnikih z NSCLC s telesno maso več kot 115 kg dosegli primerljive izpostavljenosti kot pri bolnikih v ključnih študijah, ki so prejemali odmerke 1200 mg Q3W.
Rasa
Vpliv rase pri udeležencih z napredovalimi solidnimi tumorji (vključno z NSCLC), ki so prejemali sugemalimab, so ocenili z analizo PopPK. Ugotovili niso nobenega vpliva rase na FK sugemalimaba. Natančneje, med udeleženci azijskega in neazijskega porekla niso opazili razlik v FK sugemalimaba.
Jetrna okvara
Vpliv blage jetrne okvare na FK sugemalimaba so ocenili z uporabo analiz PopPK. Analiza sospremenljivke ni pokazala statistično pomembnega vpliva označevalcev delovanja jeter (AST in ALT) na izpostavljenost sugemalimabu.
Ledvična okvara
Vpliv ledvične okvare na očistek sugemalimaba so ocenili z uporabo analiz PopPK pri udeležencih z blago ali zmerno ledvično okvaro v primerjavi z udeleženci z normalnim delovanjem ledvic.
Delovanje ledvic ni vplivalo na FK sugemalimaba.
Farmacevtski podatki - Cejemly 600 mg
histidin histidinijev klorid manitol (E421) natrijev klorid
polisorbat 80 (E433) vode za injekcije
V odsotnosti študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili po isti intravenski
liniji, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
Neodprta viala 36 mesecev
Razredčeno zdravilo, pripravljeno za infundiranje
Kemijsko in fizikalno stabilnost med uporabo so dokazali za do 24 ur pri temperaturi od 2°C do 8°C in do 4 ure pri sobni temperaturi (do 25°C) od časa priprave. Z mikrobiološkega vidika je treba zdravilo uporabiti takoj. Če se ne uporabi takoj, je za čas in pogoje shranjevanja pred uporabo odgovoren uporabnik, običajno pa shranjevanje ne sme biti daljše od 24 ur pri temperaturi od 2°C do 8°C, razen če je redčenje potekalo v kontroliranih in validiranih aseptičnih pogojih.
Shranjujte v hladilniku (2°C–8°C). Ne zamrzujte.
Vialo shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo. Za pogoje shranjevanja po redčenju zdravila glejte poglavje 6.3.
20 ml koncentrata za raztopino za infundiranje v viali iz stekla tipa 1 z elastomerno zaporko in
modrim dvižnim aluminijastim tesnilom, ki vsebuje 600 mg sugemalimaba. Velikost pakiranja po 2 viali.
Zdravilo Cejemly je na voljo v viali za enkratno uporabo in ne vsebuje nobenih konzervansov. Za
pripravo in dajanje je treba uporabiti aseptično tehniko.
Za pripravo glejte povzetek glavnih značilnosti zdravila za kemoterapevtska zdravila na osnovi platine
in pemetreksed ali paklitaksel.
Priprava in dajanje zdravila Cejemly koncentrat za raztopino za infundiranje
-
Viale ne stresajte.
-
1200 mg odmerek
Iz 2 vial izvlecite 20 ml (2 x 20 ml; skupno 40 ml) zdravila Cejemly s pomočjo sterilne brizge in prenesite v 250 ml vrečo za intravensko infundiranje, ki vsebuje raztopino natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje za celokupni odmerek 1200 mg. Razredčeno raztopino zmešajte z nežnim obračanjem. Raztopine ne zamrzujte ali stresajte.
1500 mg odmerek
Iz 2 vial izvlecite 20 ml in iz ene viale 10 ml (2 x 20 ml + 1 x 10 ml; skupno 50 ml) zdravila Cejemly s pomočjo sterilne brizge in prenesite v 250 ml vrečo za intravensko infundiranje, ki vsebuje raztopino natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje za celokupni odmerek 1500 mg. Razredčeno raztopino zmešajte z nežnim obračanjem. Raztopine ne zamrzujte ali stresajte.
-
Drugih zdravil se ne sme sočasno dajati po isti infuzijski liniji. Raztopino za infundiranje je treba dati po intravenski liniji, ki vsebuje sterilni vgrajeni filter z majhno vezavo beljakovin ali dodani filter iz polietersulfona (PES) z velikostjo por 0,22 mikrona.
-
Pred dajanjem počakajte, da se razredčena raztopina ogreje na sobno temperaturo.
-
Morebitno preostalo zdravilo v viali zavrzite.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.