Foster NEXThaler 100 mikrogramov/6 mikrogramov na vdih, prašek za inhaliranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
formoterolijev fumarat dihidrat 6 µg / 1 odmerek
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Foster 100 mikrogramov/6 mikrogramov
Zdravilo Foster NEXThaler je indicirano za redno zdravljenje astme, kadar je uporaba
kombiniranega zdravila (inhalacijskega kortikosteroida in dolgodelujočega agonista adrenergičnih
receptorjev beta2) primerna:
-
pri bolnikih, ki niso ustrezno urejeni z inhalacijskimi kortikosteroidi in inhalacijskimi
kratkodelujočim agonistom adrenergičnih receptorjev beta2, uporabljenim "po potrebi" ali
-
pri bolnikih, ki so že ustrezno urejeni z inhalacijskimi kortikosteroidi in dolgodelujočimi agonisti adrenergičnih receptorjev beta2.
Zdravilo Foster NEXThaler je indicirano pri odraslih bolnikih.
KOPBSimptomatsko zdravljenje bolnikov s hudo obliko KOPB (FEV1 < 50 % pričakovane normalne vrednosti) in anamnezo ponavljajočih se poslabšanj, ki imajo kljub rednemu zdravljenju z dolgodelujočimi bronhodilatatorji značilne simptome bolezni.
Preobčutljivost na beklometazondipropionat, formoterolijev fumarat dihidrat ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
V primeru prenehanja zdravljenja je odmerek priporočljivo zmanjšati postopoma; zdravljenje naj se ne
konča nenadoma.
Obvladovanje astme mora praviloma potekati stopenjsko; bolnikov odziv je treba spremljati klinično
in s preiskavami pljučne funkcije.
Če bolnik ugotovi, da zdravljenje ni učinkovito, mora poiskati zdravniško pomoč. Povečanje uporabe "rešilnih" bronhodilatatorjev kaže na slabšanje osnovne bolezni in zahteva ponovno oceno zdravljenja astme. Nenadno in napredujoče slabšanje urejenosti astme je lahko smrtno nevarno, bolnik mora nujno poiskati zdravniško pomoč. Upoštevati je treba možnost povečanja odmerjanja inhalacijskih ali peroralnih kortikosteroidov ali uvedbo antibiotičnega zdravljenja, če obstaja sum na okužbo.
Zdravila Foster NEXThaler se ne sme uvesti bolnikom med poslabšanjem, v primeru znatnega poslabšanja ali akutnega poslabšanja astme. Med zdravljenjem z zdravilom Foster NEXThaler se lahko pojavijo resni, z astmo povezani neželeni učinki in poslabšanja. Bolnikom je treba svetovati, naj zdravljenje nadaljujejo tudi v primeru, če simptomi astme niso pod nadzorom ali se po uvedbi zdravila Foster NEXThaler poslabšajo, a naj hkrati poiščejo zdravniško pomoč.
Tako kot pri zdravljenju z drugimi inhalacijskimi zdravili se lahko po uporabi zdravila Foster NEXThaler pojavi paradoksni bronhospazem s takojšnjim poslabšanjem piskajočega dihanja, kašlja in kratke sape. To stanje je treba nemudoma zdraviti s hitrodelujočim inhalacijskim bronhodilatatorjem. Uporabo zdravila Foster NEXThaler je treba takoj prekiniti, bolnika pregledati in uvesti drugo zdravljenje, če je treba.
Zdravilo Foster NEXThaler ni namenjeno za začetno obvladovanje astme.
Bolnikom je treba svetovati, da morajo imeti za zdravljenje akutnih napadov astme vedno pri sebi kratkodelujoči bronhodilatator. Lahko imajo zdravilo Foster NEXThaler (za bolnike, ki uporabljajo zdravilo Foster NEXThaler za vzdrževalno in olajševalno zdravljenje), lahko pa ločen hitrodelujoči bronhodilatator (za bolnike, ki zdravilo Foster NEXThaler uporabljajo samo za vzdrževalno terapijo).
Bolnike je treba opozoriti, da morajo zdravilo Foster NEXThaler uporabljati vsak dan, kot je predpisano, tudi če nimajo simptomov. Inhalacije zdravila Foster NEXThaler za olajševanje je treba uporabiti, če se pojavijo simptomi astme, niso pa namenjene za redno profilaktično uporabo, npr. pred športno aktivnostjo. Za te namene je treba razmisliti o uvedbi ločenega hitrodelujočega bronhodilatatorja.
Ko so simptomi astme nadzorovani, je treba razmisliti o postopnem zmanjševanju odmerka zdravila Foster NEXThaler. Pomembno je, da bolnike med zmanjševanjem odmerka redno spremljate. Uporabljati je treba najmanjši še učinkovit odmerek zdravila Foster NEXThaler (glejte poglavje 4.2).
Pljučnica pri bolnikih s KOPB
Pri bolnikih s KOPB, ki so prejemali inhalacijske kortikosteroide, so opažali večjo pojavnost pljučnice, tudi pljučnice, ki je zahtevala sprejem v bolnišnico. Obstajajo določeni dokazi, da se tveganje za pljučnico povečuje s povečevanjem odmerka steroida, vendar to ni bilo dokončno dokazano v vseh študijah.
Ni dokončnih kliničnih dokazov, da se stopnja tveganja za pljučnico znotraj skupine inhalacijskih
kortikosteroidnih zdravil razlikuje.
Zdravniki morajo biti pri bolnikih s KOPB pozorni na morebiten pojav pljučnice, kajti klinične značilnosti takšne okužbe se prekrivajo s simptomi poslabšanj KOPB.
Med dejavniki tveganja za pljučnico pri bolnikih s KOPB so trenutno kajenje, višja starost, nizek
indeks telesne mase (ITM) in huda oblika KOPB.
Pri vseh inhalacijskih kortikosteroidih se lahko pojavijo sistemski učinki, zlasti ob dolgotrajni uporabi velikih odmerkov. Ti učinki so veliko manj verjetni med uporabo inhalacijskih kortikosteroidov kot med uporabo peroralnih kortikosteroidov. Med možnimi sistemskimi učinki so: Cushingov sindrom in
z njim povezane značilnosti, supresija nadledvičnih žlez, zaviranje rasti pri otrocih in mladostnikih, zmanjšanje mineralne gostote kosti, katarakta, glavkom ter redkeje vrsta psiholoških in vedenjskih učinkov vključno s psihomotorično hiperaktivnostjo, motnjami spanja, anksioznostjo, depresijo ali agresijo (zlasti pri otrocih). Pomembno je, da se odmerek inhalacijskega kortikosteroida titrira do najmanjšega odmerka, ki še zagotavlja učinkovit nadzor astme.
Dolgotrajno zdravljenje z velikimi odmerki inhalacijskih kortikosteroidov lahko povzroči supresijo nadledvičnih žlez in povzroči akutno adrenalno krizo. Posebej ogroženi so lahko otroci, mlajši od 16 let, ki inhalirajo odmerke beklometazondipropionata, večje od priporočenih. Med dejavniki, ki lahko sprožijo akutno adrenalno krizo, so poškodbe, operacije, okužbe in vsako hitro zmanjšanje odmerka. Simptomi so običajno nejasni - med njimi so lahko anoreksija, bolečine v trebuhu, zmanjšanje telesne mase, utrujenost, glavobol, navzea, bruhanje, hipotenzija, motnje zavesti, hipoglikemija in konvulzije. Med obdobji stresa ali ob načrtovanem kirurškem posegu bo morda potrebna dodatna zaščita s sistemskimi kortikosteroidi.
Bolnike, ki s peroralnih kortikosteroidov preidejo na inhalacijske, lahko še dolgo ogroža zmanjšanje adrenalne rezerve. Ogroženi so lahko tudi bolniki, ki so v preteklosti potrebovali velike odmerke nujnega zdravljenja s kortikosteroidi ali so dolgo časa dobivali velike odmerke inhalacijskih kortikosteroidov. V nujnih primerih in v elektivnih okoliščinah, v katerih je verjeten stres, je vedno treba upoštevati možnost rezidualne okvare in poskrbeti za ustrezno zdravljenje s kortikosteroidi. Zaradi izrazitosti adrenalne prizadetosti utegne biti pred elektivnimi postopki potreben posvet s specialistom.
Zdravilo Foster NEXThaler je treba uporabljati previdno pri bolnikih z aktivno ali mirujočo pljučno
tuberkulozo ter glivičnimi ali virusnimi okužbami dihal.
Zdravilo Foster NEXThaler je treba uporabljati previdno (to lahko vključuje spremljanje) pri bolnikih z motnjami srčnega ritma, zlasti z atrioventrikularnim blokom tretje stopnje ali tahiaritmijami, idiopatsko subvalvularno aortno stenozo, hipertrofično obstruktivno kardiomiopatijo, ishemično boleznijo srca, hudim srčnim popuščanjem, hudo arterijsko hipertenzijo ali anevrizmo.
Previdnost je potrebna tudi pri zdravljenju bolnikov z znanim ali domnevnim podaljšanjem intervala QTc, bodisi prirojenim ali povzročenim z zdravili (QTc > 0,44 sekunde). Formoterol sam lahko podaljša interval QTc.
Zdravilo Foster NEXThaler je treba uporabljati previdno tudi pri bolnikih s tirotoksikozo, s sladkorno boleznijo, s feokromocitomom in z nezdravljeno hipokaliemijo.
Zdravljenje z agonistom adrenergičnih receptorjev beta2 lahko povzroči potencialno resno hipokaliemijo. Posebna previdnost je priporočljiva pri hudi astmi, ker lahko hipoksija stopnjuje ta učinek. Hipokaliemijo lahko stopnjuje tudi sočasno zdravljenje z drugimi zdravili, ki lahko povzročijo hipokaliemijo, npr. s ksantinskimi derivati, steroidi in diuretiki (glejte poglavje 4.5). Previdnost je prav tako priporočljiva pri nestabilni astmi, pri kateri lahko bolnik uporablja številne "rešilne" bronhodilatatorje. V takšnih okoliščinah je priporočljivo spremljati koncentracijo kalija v serumu.
Inhaliranje formoterola lahko zviša koncentracijo glukoze v krvi. Zato je treba bolnikom s sladkorno boleznijo natančno spremljati vrednost glukoze v krvi.
Če je predvidena anestezija s halogeniranimi anestetiki, je treba poskrbeti, da bolnik zdravila Foster NEXThaler ne dobi vsaj 12 ur pred začetkom anestezije, ker obstaja tveganje za motnje srčnega ritma.
Bolnikom je treba svetovati, da naj po inhalaciji predpisanega odmerka usta splaknejo ali grgrajo vodo ali si umijejo zobe. Tako bo tveganje za orofaringealne glivične okužbe in hripavost manjše.
Zdravilo vsebuje laktozo, ki vsebuje majhno količino mlečnih beljakovin, ki lahko povzročijo alergijske reakcije. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorbcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.
Motnje vida
Uporaba sistemskih ali topikalnih kortikosteroidov lahko povzroči motnje vida. Bolnike, ki imajo simptome, kot so zamegljen vid ali druge motnje vida, je priporočljivo napotiti k oftalmologu, da se ugotovi razloge teh motenj. Razlogi lahko vključujejo katarakto, glavkom ali redke bolezni, kot je centralna serozna horioretinopatija (CSCR), o katerih so poročali po uporabi sistemskih ali topikalnih kortikosteroidov.
Farmakokinetično medsebojno delovanje
Beklometazondipropionat se zelo hitro presnovi z esterazami.
Presnova beklometazona je manj odvisna od CYP3A kot presnova nekaterih drugih kortikosteroidov, medsebojna delovanja na splošno niso verjetna. Vendar pa ni mogoče izključiti možnosti sistemskih učinkov pri sočasni uporabi močnih zaviralcev CYP3A (npr. ritonavirja, kobicistata), zato se pri uporabi tovrstnih učinkovin priporočata previdnost in ustrezno spremljanje.
Farmakodinamsko medsebojno delovanje
Pri bolnikih z astmo se izogibajte uporabi antagonistov adrenergičnih receptorjev beta (vključno s kapljicami za oko). Če zaradi nujnih razlogov uporabite antagoniste adrenergičnih receptorjev beta, se bo učinek formoterola zmanjšal ali ga sploh ne bo.
Sočasna uporaba drugih zdravil, ki vsebujejo beta-adrenergike, ima lahko aditiven učinek, zato je potrebna previdnost, če hkrati s formoterolom predpišete teofilin ali druga beta-adrenergična zdravila. Sočasno zdravljenje s kinidinom, dizopiramidom, prokainamidom, fenotiazini, določenimi antihistaminiki (npr. terfenadinom), zaviralci monoaminooksidaze in tricikličnimi antidepresivi lahko podaljša interval QTc in poveča tveganje za ventrikularne motnje srčnega ritma.
Poleg tega lahko L-dopa, L-tiroksin, oksitocin in alkohol poslabšajo toleranco srca za simpatikomimetike beta2.
Sočasno zdravljenje z zaviralci monoaminooksidaze, vključno z zdravili, ki imajo podobne lastnosti
kot furazolidon in prokarbazin, lahko sproži hipertenzivne reakcije.
Pri bolnikih, ki sočasno dobivajo anestezijo s halogeniranimi ogljikovodiki, je povečano tveganje za
nastanek motenj srčnega ritma.
Sočasno zdravljenje s ksantinskimi derivati, steroidi ali diuretiki lahko poveča možni hipokaliemični učinek agonistov adrenergičnih receptorjev beta2 (glejte poglavje 4.4). Pri bolnikih, zdravljenih z digitalisovimi glikozidi, lahko hipokaliemija poveča nagnjenost k motnjam srčnega ritma.
Plodnost
Podatkov pri človeku ni. V živalskih študijah na podganah so bili veliki odmerki beklometazonpropionata v kombinaciji povezani z manjšo plodnostjo samic in z embriotoksičnostjo (glejte poglavje 5.3).
Nosečnost
Zadostnih podatkov o uporabi zdravila Foster NEXThaler pri nosečnicah ni. Študije s kombinacijo beklometazondipropionata in formoterola na živalih so po visoki sistemski izpostavljenosti pokazale toksične učinke na sposobnost razmnoževanja in plod (glejte poglavje 5.3). Veliki odmerki kortikosteroidov pri brejih živalih povzročajo nepravilnosti v razvoju ploda vključno z palatoshizo in intrauterinim zaostankom v rasti. Zaradi tokolitičnega delovanja simpatikomimetikov beta2 je potrebna posebna previdnost v času do poroda. Formoterola naj ne bi uporabljali med nosečnostjo, še zlasti ne na koncu nosečnosti ali med porodom, razen če ni nobene druge (varnejše) uveljavljene možnosti.
Uporaba zdravila Foster NEXThaler pride med nosečnostjo v poštev le, če pričakovane koristi
odtehtajo možna tveganja.
Dojenje
Ustreznih kliničnih podatkov o uporabi zdravila Foster NEXThaler med obdobjem dojenja pri človeku
ni.
Čeprav ni podatkov iz poskusov na živalih, se lahko sklepa, da se beklometazondipropionat tako kot drugi kortikosteroidi izloča v mleko.
Ni znano, ali formoterol pri človeku prehaja v materino mleko, našli pa so ga v mleku doječih živali. Uporaba zdravila Foster NEXThaler pri doječih ženskah pride v poštev le, če pričakovane koristi odtehtajo možna tveganja. V takem primeru se je treba odločiti med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja z zdravilom Foster NEXThaler, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.
Zdravilo Foster NEXThaler nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Najpogostejši neželeni učinek je tremor. V 12-tedenskem kliničnem preskušanju zdravila Foster NEXThaler so tremor opazili samo med shemo zdravljenja z največjim odmerkom (dve inhalaciji dvakrat na dan); najpogosteje se je pojavil na začetku zdravljenja in je bil blag. Zaradi tremorja niso iz preskušanja umaknili nobenega bolnika.
Izkušnje iz kliničnih preskušanj pri bolnikih z astmo
Varnost zdravila Foster NEXThaler so ocenili v z učinkovino in placebom kontoliranih kliničnih preskušanjih; v teh preskušanjih je bilo zdravilu izpostavljenih 719 bolnikov, starih 12 let ali več, ki so imeli različno hudo obliko astme. Incidenca neželenih učinkov v spodnji preglednici se nanaša na bolnike z astmo, stare 12 let ali več; temelji na izsledkih o varnosti iz dveh ključnih kliničnih preskušanj, v katerih so zdravilo Foster NEXThaler v obdobju od 8 do 12 tednov uporabljali v odmerkih, priporočenih v tem Povzetku glavnih značilnosti zdravila. V kliničnih preskušanjih z
zdravilom Foster NEXThaler niso opažali psihiatričnih motenj, ki pa so v preglednico vključene kot možni učinek skupine inhalacijskih kortikosteroidov.
Neželeni učinki, povezani z beklometazondipropionatom in formoterolom, uporabljenima v fiksni kombinaciji zdravila Foster NEXThaler, so navedeni spodaj po organskih sistemih. Pogostnosti so opredeljene, kot sledi: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do
<1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana (pogostnosti ni mogoče
oceniti iz razpoložljivih podatkov).
| Organski sistem | Neželeni učinek | Pogostnost |
| Infekcijske in parazitske bolezni | nazofaringitis | občasni |
| kandidoza ust | občasni | |
| pljučnica (pri bolnikih s KOPB) | pogosti | |
| Presnovne in prehranske motnje | hipertrigliceridemija | občasni |
| Psihiatrične motnje | psihomotorična hiperaktivnost, motnje spanja, anksioznost, depresija, agresija, vedenjske spremembe (zlasti pri otrocih) | neznana |
| Očesne bolezni | zamegljen vid (glejte poglavje 4.4) | neznana |
| Bolezni živčevja | tremor | pogosti |
| glavobol | občasni | |
| Srčne bolezni | tahikardija | občasni |
| sinusna bradikardija | občasni | |
| angina pektoris | občasni | |
| ishemija miokarda | občasni | |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega | draženje žrela, poslabšanje astme | občasni |
| dispneja | občasni |
| prostora | orofaringealna bolečina | občasni |
| disfonija | občasni | |
| kašelj | občasni | |
| Bolezni prebavil | navzea | občasni |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | utrujenost | občasni |
| razdražljivost | občasni | |
| Preiskave | podaljšanje intervala QTc | občasni |
| znižanje vrednosti prostega kortizola v urinu | občasni | |
| znižanje vrednosti kortizola v krvi | občasni | |
| zvišanje vrednosti kalija v krvi | občasni | |
| zvišanje vrednosti glukoze v krvi | občasni | |
| slaba progresija zobca R na elektrokardiogramu | občasni |
Med opaženimi neželenimi učinki so tipično s formoterolom povezani: tremor, glavobol, tahikardija, sinusna bradikardija, angina pektoris, ishemija miokarda in podaljšanje intervala QTc.
Neželeni učinki, tipično povezani z beklometazondipropionatom, so: nazofaringitis, kandidoza ust, disfonija, draženje žrela, razdražljivost, znižanje vrednosti prostega kortizola v urinu, znižanje vrednosti kortizola v krvi, zvišanje vrednosti glukoze v krvi.
Dodatni neželeni učinki, ki jih sicer niso opazili med klinično uporabo zdravila Foster NEXThaler, a so tipično povezani z inhalacijsko uporabo beklometazondipropionata, so druge glivične okužbe ust in pljučnica. Občasno so bile med zdravljenjem z inhalacijskimi kortikosteroidi opisane motnje okušanja.
Za ukrepe za zmanjšanje pojavljanja glivičnih okužb ust, kandidoze ust in disfonije glejte poglavje 4.4..
Pojavijo se lahko sistemski učinki inhalacijskih kortikosteroidov (npr. beklometazondipropionata), zlasti če so ti uporabljani dolgo časa in v velikih odmerkih. Med takšnimi so lahko Cushingov sindrom in z njim povezane značilnosti, supresija nadledvičnih žlez, zmanjšanje mineralne gostote kosti, zaviranje rasti pri otrocih in mladostnikih, katarakta in glavkom (glejte tudi poglavje 4.4).
Dodatni neželeni učinki, ki jih sicer niso opazili med klinično uporabo terapevtskih odmerkov zdravila Foster NEXThaler, a so tipično povezani z uporabo agonistov adrenergičnih receptorjev beta2, kakršen je formoterol, so palpitacije, atrijska fibrilacija, ventrikularne ekstrasistole, tahiaritmija, potencialno resna hipokaliemija in zvišanje/znižanje krvnega tlaka. Občasno so bili med zdravljenjem z inhalacijskim formoterolom opisani nespečnost, omotica, nemir in anksioznost. Formoterol lahko povzroči tudi mišične krče in mialgijo.
Pojavijo se lahko tudi preobčutljivostne reakcije, med njimi so osip, urtikarija, srbenje, eritem in edem
oči, obraza, ustnic in žrela (angioedem).
Tako kot pri drugih inhalacijskih zdravilih se lahko tudi po uporabi tega zdravila pojavi paradoksen bronhospazem s takojšnjim poslabšanjem piskajočega dihanja, kašlja in kratke sape (glejte poglavje 4.4).
Pediatrična populacija
Razpoložljivi farmakokinetični podatki ne potrjujejo varnosti zdravila Foster NEXThaler pri otrocih, starih od 5 do 11 let. Kliničnih informacij pri mladostnikih, starih od 12 do 17 let, je malo (glejte poglavja 4.2, 5.1 in 5.2). V 12-tedenskem randomiziranem kliničnem preskušanju pri odraslih in mladostnikih je 162 mladostnikov, starih od 12 do 17 let, z zmerno do hudo astmo prejemalo zdravilo Foster NEXThaler ali ustrezno obliko inhalacijske raztopine pod tlakom, eno ali dve inhalaciji dvakrat na dan; pogostnost, vrsta in resnosti neželenih učinkov se pri mladostnikih niso razlikovale od tistih pri odraslih.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na
Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0) 8 2000 500
Faks: +386 (0) 8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Največji priporočeni odmerek zdravila Foster NEXThaler za enkratno uporabo je dve inhalaciji. Pri bolnikih z astmo so bile proučene štiri kumulativne inhalacije zdravila Foster NEXThaler (skupaj 400 mikrogramov beklometazondipropionata in 24 mikrogramov formoterola v enem odmerku). Kumulativno zdravljenje ni povzročilo nenormalnih, klinično pomembnih učinkov na vitalne znake; prav tako ni bilo opaženih resnih ali hudih neželenih učinkov (glejte tudi poglavje 4.8).
Pri bolnikih z astmo so bili proučeni inhalirani odmerki inhalacijske raztopine pod tlakom do dvanajst kumulativnih sprožitev (skupaj 1.200 mikrogramov beklometazondipropionata in 72 mikrogramov formoterola). Kumulativno zdravljenje ni povzročilo nenormalnih učinkov na vitalne znake, prav tako ni bilo opaženih resnih ali hudih neželenih učinkov (glejte tudi poglavje 4.8).
Čezmerni odmerki formoterola lahko povzročijo učinke, značilne za agoniste adrenergičnih receptorjev beta2: navzeo, bruhanje, glavobol, tremor, somnolenco, palpitacije, tahikardijo, ventrikularne motnje srčnega ritma, podaljšanje intervala QTc, metabolično acidozo, hipokaliemijo, hiperglikemijo.
V primeru prevelikega odmerjanja formoterola je indicirano podporno in simptomatsko zdravljenje. V resnih primerih je potrebna hospitalizacija. V poštev pride uporaba kardioselektivnih antagonistov adrenergičnih receptorjev beta, ki pa mora biti skrajno previdna, ker lahko antagonisti adrenergičnih receptorjev beta sprožijo bronhospazem. Spremljati je treba koncentracijo kalija v serumu.
Akutno vdihavanje beklometazondipropionata v odmerkih, ki presegajo priporočene, lahko privede do prehodne supresije nadledvičnih žlez. To ne zahteva nujnega ukrepanja, ker se delovanje nadledvičnih žlez v nekaj dneh popravi, kar je potrjeno z meritvami kortizola v plazmi. Zdravljenje je treba pri teh bolnikih nadaljevati v odmerku, ki zadošča za obvladovanje astme.
Kronično preveliko odmerjanje beklometazondipropionata povzroči tveganje za supresijo nadledvičnih žlez (glejte poglavje 4.4). Potrebno utegne biti spremljanje adrenalne rezerve. Zdravljenje je treba nadaljevati v odmerku, ki zadošča za obvladovanje astme.
Enkratni supraterapevtski odmerki do 800 mikrogramov beklometazondipropionata in 48 mikrogramov formoterola, uporabljeni z zdravilom Foster NEXThaler, so običajno varni in se dobro prenašajo.
Farmakološke lastnosti - Foster 100 mikrogramov/6 mikrogramov
Farmakoterapevtska skupina: inhalacijski adrenergiki, adrenergiki v kombinaciji s kortikosteroidi ali
drugimi učinkovinami razen antiholinergikov.
Oznaka ATC: R03AK08 Mehanizmi delovanja in farmakodinamični učinkiZdravilo Foster NEXThaler vsebuje beklometazondipropionat in formoterol v obliki suhega praška, iz katerega nastane aerosol z izredno majhnimi delci s povprečnim masnim aerodinamičnim premerom (MMAD – “mass median aerodynamic diameter”) od 1,4 do 1,5 mikrometrov in soodlaganjem obeh učinkovin. Delci aerosola zdravila Foster NEXThaler so v povprečju precej manjši od delcev, ki jih dostavijo formulacije, v katerih velikost delcev ni tako majhna.
Študija z radioaktivno označenim zdravilom je pri odraslih z astmo pokazala, da se velik delež (ocenjeni delež: 42 % nominalnega odmerka) zdravila odloži v pljučih, odlaganje pa je po dihalnih poteh homogeno. Te značilnosti dostave podpirajo uporabo majhnega odmerka kortikosteroida z okrepljenimi lokalnimi farmakodinamičnimi učinki, za katere je bilo ugotovljeno, da so enakovredni ustrezni raztopini za inhaliranje pod tlakom (glejte Klinične izkušnje).
Učinkovini zdravila Foster NEXThaler imata različen način delovanja. Tako kot pri drugih kombinacijah inhalacijskih kortikosteroidov in agonistov adrenergičnih receptorjev beta2 so tudi pri tem zdravilu vidni aditivni učinki, kar zadeva zmanjšanje poslabšanj astme.
Beklometazondipropionat
V priporočenih odmerkih beklometazondipropionat v obliki inhalacije deluje v pljučih glukokortikoidno protivnetno; tako zmanjša simptome in poslabšanja astme z manj neželenimi učinki, kot sistemsko uporabljen kortikosteroid.
Formoterol
Formoterol je selektiven agonist adrenergičnih receptorjev beta2, ki pri bolnikih z reverzibilno obstrukcijo dihal sprošča bronhialno gladko mišičje. Bronhodilatacijski učinek se pojavi hitro, od 1 minute do 3 minut po inhalaciji, in traja 12 ur po uporabi odmerka.
Klinične izkušnje
Učinkovitost obeh učinkovin zdravila Foster NEXThaler, prašek za inhaliranje so ocenili v treh ločenih študijah pri bolnikih z zmerno do hudo persistentno astmo v primerjavi s 100 mikrogrami/6 mikrogrami inhalacijske raztopine pod tlakom. V celoti je pričakovana učinkovitost obeh inhalatorjev v klinični praksi enakovredna tako z eno kot z dvema inhalacijama dvakrat na dan.
V prvi študiji je bil primarni cilj ocena učinkovitosti inhalacijske kortikosteroidne učinkovine, merjene glede na bronhodilatacijo (FEV1 pred odmerkom). Klinično pomembno izboljšanje FEV1 pred odmerkom so na koncu 3-mesečnega obdobja zdravljenja v primerjavi z vrednostmi na začetku študije zabeležili pri 696 bolnikih z zmerno do hudo simptomatsko astmo z eno inhalacijo dvakrat na dan in dvema inhalacijama dvakrat na dan pri obeh oblikah. Ugotovili so povprečno povečanje za vsaj 250 ml. FEV1 pred odmerkom se pri uporabi obeh zdravil Foster NEXThaler, prašek za inhaliranje in Foster, inhalacijska raztopina pod tlakom, ni klinično pomembno razlikoval pri nobenem odmerku. Značilen odziv na odmerek so ugotovili za jutranji PEF. Statistična značilnost odziva na odmerek za FEV1 pred odmerkom ni bila dosežena. Ocena urejenosti astme, na primer jutranji in večerni seštevki simptomov astme in odstotek dni brez simptomov, so se od začetka študije do konca obdobja zdravljenja pomembno izboljšali, zlasti po večjih odmerkih obeh oblik.
V drugi študiji je bil primarni cilj ocena učinkovitosti dolgodelujoče beta2-agonistične komponente zdravila Foster NEXThaler. V tej študiji so merili bronhodilatacijo na začetku in do 12 ur po uporabi enkratnega odmerka z zaporednimi spirometrijskimi ocenami FEV1 (FEV1 AUC med vsaj 80 % trajanja delovanja formoterola). V primerjavi s placebom je zdravilo Foster NEXThaler (ena inhalacija in štiri inhalacije obeh učinkovin) pomembno izboljšalo FEV1 AUC0-12. Oba odmerka zdravila Foster NEXThaler, prašek za inhaliranje sta bila neinferiorna ustreznima odmerkoma inhalacijske raztopine pod tlakom. Z obema oblikama so ugotovili statistično značilen odziv na odmerek med majhnim in velikim odmerkom.
V tretji študiji so po 4-tedenskem obdobju uvajanja s fiksno kombinacijo beklometazondipropionat/formoterol, inhalacijska raztopina pod tlakom (ena inhalacija dvakrat na dan), 755 urejenih bolnikov z astmo randomizirali na 8 tednov zdravljenja z enakim inhalatorjem, z zdravilom Foster NEXThaler, prašek za inhaliranje ali s 100 mikrogrami beklometazondipropionata v
prašku za inhaliranje; vsi so uporabljali eno inhalacijo dvakrat na dan. Primarni cilj je bila sprememba povprečnega jutranjega eksipiracijskega pretoka (PEF) od začetka študije med celotnim obdobjem zdravljenja. Po 8 tednih zdravljenja se primarni cilj študije med obema inhalatorjema s kombinacijo ni razlikoval in oba sta bila pomembno boljša kot samostojno zdravljenje z beklometazondipropionatom. Med obema inhalatorjema s kombinacijo ni bilo razlik v obsegu simptomov glede na vprašalnik o urejenosti astme in številu dni brez uporabe "rešilnega" zdravila.
Z odprto študijo s placebom so preverili ali na možni inspiratorni pretok skozi inhalator NEXThaler ne vplivajo bolnikova starost, bolezen in resnost bolezni, tj. da lahko aktiviranje in dostavo zdravila iz pripomočka dosežejo vsi bolniki. Primarni opazovani cilj študije je bil odstotek bolnikov v vsaki starostni skupini in skupini bolezni, ki so lahko sprožili inhalator. V preskušanju je sodelovalo 89 bolnikov, starih od 5 do 84 let, vključno z bolniki z zmerno ali hudo astmo (zmerna: FEV1 > 60 % predvidenega, huda: ≤ 60 % predvidenega) ter bolniki z zmerno ali hudo KOPB (zmerna: FEV1
≥ 50 % predvidenega, huda: < 50 % predvidenega). Vsi bolniki, ne glede na starost, bolezen ali resnost bolezni, so lahko ustvarili zadosten inspiratorni pretok za sprožitev inhalatorja NEXThaler.
Dodatna odprta študija s placebom je z oceno inspiratornega pretoka skozi inhalator NEXThaler pokazala, da so lahko bolniki z blago do hudo KOPB pripomoček učinkovito sprožili in uporabljali ne glede na svoje funkcijske omejitve.
Pediatrična populacija
Kliničnih podatkov o uporabi zdravila Foster NEXThaler pri otrocih, starih od 5 do 11 let, je zelo malo. V primerjavi z enakovrednim odmerkom odobrenih zdravil s prosto kombinacijo, ki vsebujejobeklometazondipropionat (BDP) in formoterol (FF), je uporaba enkratnega odmerka eksperimentalne oblike s fiksno kombinacijo, ki je vsebovala isti učinkovini z izredno majhnimi delci kot zdravilo Foster NEXThaler, toda v manjših odmerkih (50 µg BDP in 6 µg FF), dosegla občutno večjo sistemsko biološko uporabnost obeh učinkovin (glejte poglavje 5.2).
Večja sistemska uporabnost je bila povezana s statistično značilnim znižanjem kalija v plazmi (točkovna ocena 0,94, 95 % IZ [0,92; 0,96]) in povečanjem časovno povprečne srčne frekvence (točkovna ocena 1,06, 95 % IZ [1,01; 1,10]). Poleg tega so pri otrocih v testni skupini v primerjavi z referenčnim zdravljenjem opazili trend k supresiji kortizola in k zvišanju vrednosti glukoze v urinu.
Pri mladostnikih je bilo zbranih le malo informacij.
V 3-mesečnem randomiziranem kliničnem preskušanju je 162 preiskovancev, starih od 12 do 17 let in z diagnozo zmerne do hude astme, prejemalo bodisi zdravilo Foster NEXThaler bodisi ustrezno inhalacijsko raztopino pod tlakom, in sicer eno ali dve inhalaciji dvakrat na dan. Sprememba FEV1 pred odmerkom je bila na koncu zdravljenja pri mladostnikih večja kot pri odraslih. Glejte tudi poglavje 4.2, 4.8 in 5.2, informacije o pediatrični uporabi.
Beklometazondipropionat
Beklometazondipropionat je predzdravilo s šibko afiniteto za vezavo na glukokortikoidne receptorje. Encimi esteraze ga hidrolizirajo v aktiven presnovek beklometazon-17-monopropionat, ki lokalno deluje močneje protivnetno kot predzdravilo beklometazondipropionat.
Absorpcija, porazdelitev in biotransformacija
Inhalirani beklometazondipropionat se hitro absorbira skozi pljuča; pred absorpcijo ga esteraze, ki se nahajajo v večini tkiv, v veliki meri pretvorijo v njegov aktivni presnovek beklometazon-17-monopropionat. Sistemska razpoložljivost aktivnega presnovka izvira iz pljuč in absorpcije zaužitega odmerka v prebavilih. Biološka uporabnost zaužitega beklometazondipropionata je zanemarljiva, kljub temu pa se zaradi predsistemske pretvorbe v beklometazon-17-monopropionat del odmerka absorbira v obliki aktivnega presnovka.
Sistemska izpostavljenost se približno linearno povečuje z večanjem inhaliranega odmerka.
Po inhalaciji iz odmernega inhalatorja pod tlakom je absolutna biološka uporabnost nominalnega odmerka nespremenjenega beklometazondipropionata približno 2 %, beklometazon-17-monopropionata pa približno 62 %.
Po intravenski uporabi so za odstranjevanje beklometazondipropionata in njegovega aktivnega presnovka značilni velik očistek iz plazme (150 l/uro za prvega in 120 l/uro za drugega), majhen volumen porazdelitve beklometazondipropionata v stanju dinamičnega ravnovesja (20 l) in velika tkivna porazdelitev njegovega aktivnega presnovka (424 l). Presnovno odstranjevanje beklometazondipropionata poteka predvsem (82 %) z nastajanjem njegovega aktivnega presnovka beklometazon-17-monopropionata.
Vezava na beljakovine v plazmi je zmerno velika (87 %).
Izločanje
Glavna pot izločanja beklometazondipropionata je izločanje z blatom, predvsem v obliki polarnih presnovkov. Ledvično izločanje beklometazondipropionata in njegovih presnovkov je zanemarljivo. Terminalni eliminacijski razpolovni čas beklometazondipropionata je 0,5 ure in 2,7 ure za beklometazon-17-monopropionat.
Posebne skupine bolnikov
Farmakokinetika beklometazondipropionata pri bolnikih z okvaro ledvic ali jeter ni raziskana. Esteraze v intestinalni tekočini, serumu, pljučih in jetrih zelo hitro presnovijo beklometazondipropionat; pri tem nastanejo bolj polarne snovi - beklometazon-21-monopropionat, beklometazon-17-monopropionat in beklometazon. Ni pričakovati, da bi okvara jeter spremenila farmakokinetiko in varnostni profil beklometazondipropionata.
Ker v urinu niso našli beklometazondipropionata ali njegovih presnovkov, pri bolnikih z okvaro ledvic
ni pričakovati večje sistemske izpostavljenosti.
Formoterol
Absorpcija in porazdelitev
Po inhalaciji se formoterol absorbira iz pljuč in iz prebavil. Delež odmerka, ki ga bolnik pogoltne po uporabi zdravila z odmernim inhalatorjem (MDI - “metered dose inhaler”), je lahko od 60 do 90 %. Vsaj 65 % pogoltnjenega deleža se absorbira iz prebavil. Nespremenjeno zdravilo doseže najvišjo koncentracijo v plazmi v 0,5 do 1 ure po peroralni uporabi. Vezava formoterola na beljakovine v plazmi je od 61 do 64 %; 34 % ga je vezanega na albumin. V območju koncentracij, doseženih s terapevtskimi odmerki, ni prišlo do zasičenja vezave. Eliminacijski razpolovni čas po peroralni uporabi je 2 uri do 3 ure. Absorpcija formoterola je po inhalaciji od 12 do 96 mikrogramov formoterolijevega fumarata linearna.
Biotransformacija
Formoterol se v veliki meri presnovi; glavna pot presnove vključuje neposredno konjugacijo na fenolni hidroksilni skupini. Konjugat z glukuronsko kislino ni aktiven. Druga pomembna pot vključuje O-demetilacijo, ki ji sledi konjugacija na fenolni 2'-hidroksilni skupini. V O-demetilacijo formoterola so vključeni izoencimi CYP2D6, CYP2C19 in CYP2C9 citokroma P450. Kot kaže, so primarno mesto presnove jetra. Formoterol v terapevtsko pomembnih koncentracijah ne zavira encimov CYP450.
Izločanje
Kumulativno izločanje formoterola v urinu je po eni sami inhalaciji iz inhalatorja s suhim praškom v odmernem območju od 12 do 96 mikrogramov naraščalo linearno. Povprečno se je 8 % odmerka izločilo kot nespremenjeni formoterol in 25 % kot skupni formoterol. Na podlagi koncentracij v plazmi, izmerjenih po inhalaciji posamičnega 120-mikrogramov odmerka pri 12 zdravih prostovoljcih, je ugotovljeni povprečni terminalni eliminacijski razpolovni čas 10 ur. V obliki enantiomera (R,R) se je z urinom izločilo 40 % nespremenjenega zdravila, v obliki enantiomera (S,S) pa 60 %. Relativni delež obeh enantiomerov je bil v proučevanem območju odmerkov stalen, po večkratnem odmerjanju ni bilo znakov relativnega kopičenja enega enantiomera v primerjavi z drugim.
Po peroralni uporabi (40–80 mikrogramov) se je pri zdravih preiskovancih od 6 do 10 % odmerka
izločilo z urinom v obliki nespremenjenega zdravila, do 8 % odmerka pa v obliki glukuronida.
V celoti se 67 % peroralnega odmerka formoterola izloči z urinom (predvsem v obliki presnovkov), preostanek pa z blatom. Ledvični očistek formoterola je 150 ml/min.
Posebne skupine bolnikov
Okvara jeter/ledvic: farmakokinetika formoterola pri bolnikih z okvaro jeter ali ledvic ni raziskana.
Pediatrična populacija
V farmakokinetičnih študijah enkratnega odmerka so pri otrocih z astmo, starih od 5 do 11 let, uporabili dve eksperimentalni pediatrični obliki s fiksnim odmerkom, ki sta vsebovali isti učinkovini v izredno majhnih delcih kot zdravilo Foster NEXThaler, toda v manjših odmerkih (A: 50 µg BDP in 6 µg FF = 50/6, B: 35 µg BDP in 4 µg FF = 35/4); primerjali so ju z enakovrednima odmerkoma odobrenih zdravil s prosto kombinacijo, ki vsebujejo BDP in FF. Zaradi odsotnosti bloka z ogljem je bila kot mera varnosti določena le sistemska izpostavljenost. V primerjavi s prosto kombinacijo je kombinacija BDP/FF 50/6 dosegla večjo sistemsko izpostavljenost (AUC0-t) in najvišjo koncentracijo (Cmax) vseh treh analitov, matične spojine BDP, aktivnega presnovka beklometazon-17-monopropionata (B17MP) in formoterola. Tudi ob nadaljnjem zmanjšanju odmerka za približno 30 % na 35/4 BDP/FF je bila še vedno dosežena občutno večja AUC0-t B17MP (točkovna ocena 152,5, 90 % IZ [141,1; 164,8]) in matične spojine BDP (točkovna ocena 188,6, 90 % IZ [163,8; 217,1]). AUC0 formoterola je bila znotraj bioekvivalentnega razpona 80-125 %, Cmax pa je ta razpon rahlo presegla.
Klinične izkušnje
Sistemsko izpostavljenost beklometazondipropionatu in formoterolu pri uporabi kombinacije v zdravilu Foster NEXThaler so primerjali z izpostavljenostjo pri uporabi posameznih učinkovin. Farmakokinetičnih ali farmakodinamičnih (sistemskih) medsebojnih delovanj med beklometazondipropionatom in formoterolom niso ugotovili.
Farmakokinetiko zdravila Foster NEXThaler, prašek za inhaliranje so primerjali z ustrezno obliko inhalacijske raztopine pod tlakom. Analiza steroidne sestavine je bila osredotočena na beklometazon-17-monopropionat, glavni aktivni presnovek beklometazonpropionata.
Sistemska absorpcija in presnova beklometazondipropionata je bila hitra in Cmax je bila z obema zdraviloma dosežena 5 minut po odmerku, a je bila večja (+68 %) z zdravilom Foster NEXThaler, prašek za inhaliranje. AUCt je bila približno 3-krat večja po inhalaciji zdravila Foster NEXThaler z inhalatorjem NEXThaler kot z inhalacijsko raztopino pod tlakom. Cmax beklometazon-17-monopropionata, glavnega aktivnega presnovka, ki predstavlja približno 82 % celotne koncentracije v krvi, je bil v povprečju dosežen 30 minut po uporabi inhalatorja NEXThaler in približno 15 minut po uporabi inhalacijske raztopine pod tlakom. Koncentracija beklometazon-17-monopropionata v plazmi je bila po inhaliranju praška za inhaliranje nižja (Cmax -49 % in AUCt -29%) kot po inhaliranju inhalacijske raztopine pod tlakom. Po inhalaciji zdravila Foster NEXThaler z inhalatorjem NEXThaler je bila najvišja koncentracija (Cmax) formoterola dosežena v 5 minutah in je bila večja (+ 47 %) s praškom za inhaliranje, celotna izpostavljenost (AUCt) pa je bila z obema zdraviloma podobna.
V eni študiji so raziskali relativni vnos v pljuča z uporabo blokade z ogljem za preprečitev absorpcije iz prebavil in z uporabo odobrenega nastavka AeroChamber Plus® za referenčno zdravilo (inhalacijska raztopina pod tlakom). V takšnih okoliščinah sta se inhalator NEXThaler in inhalacijska raztopina pod tlakom izkazala za enakovredna glede AUCt beklometazon-17-monopropionata in formoterola (razmerje med praškom za inhaliranje in inhalacijsko raztopino pod tlakom ter 90 % interval zaupanja so bili znotraj 80 do 125 %), toda Cmax beklometazon-17-monopropionata je bila po inhaliranju iz inhalatorjem NEXThaler nižja (-38 %).
Farmacevtski podatki - Foster 100 mikrogramov/6 mikrogramov
laktoza monohidrat (vsebuje majhno količino mlečnih beljakovin)
magnezijev stearat
Inhalator shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred vlago.
Inhalator vzemite iz mošnjička (folijskega pakiranja) šele tik pred prvo uporabo.
Pred prvim odprtjem mošnjička:
Za shranjevanje zdravila ni posebnih temperaturnih omejitev.
Po prvem odprtju mošnjička:
Shranjujte pri temperaturi do 25 °C.
Ena škatla vsebuje 1, 2 ali 3 inhalatorje NEXThaler, ki vsebujejo 1,50 g ali 2,22 g praška za inhaliranje, vsak omogoča 120 oziroma 180 inhalacij.
Vsak inhalator je pakiran v toplotno zapečaten zaščitni mošnjiček (folijsko pakiranje), izdelan iz PET/Al/PE (polietilentereftalat/aluminij/polietilen) ali PA/Al/PE (poliamid/aluminij/polietilen).
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Zdravilo Foster NEXThaler je večodmerni pripomoček za inhaliranje. Pripomoček je sestavljen iz ohišja, ki obsega spodnji del z okencem za prikaz števila preostalih odmerkov in integralen pokrovček. Odprtje pokrovčka tudi požene mehanizem števca odmerkov in razkrije ustnik, skozi katerega se inhalira zdravilo. Spodnji del ohišja in ustnik sta izdelana iz akrilonitril-butadienstirena, pokrovček pa je izdelan iz polipropilena.