Willefact 1000 i.e. prašek in vehikel za raztopino za injiciranje

Zdravilo Willefact je indicirano za preprečevanje in zdravljenje krvavitev ali kirurških krvavitev pri von Willebrandovi bolezni (VWD = von Willebrand disease), ko je samo zdravljenje z dezmopresinom (DDAVP) neučinkovito ali kontraindicirano.

Zdravila Willefact ne smemo uporabljati za zdravljenje hemofilije A.

Zdravljenje von Willebrandove bolezni mora nadzirati zdravnik z izkušnjami pri zdravljenju hemostatskih bolezni.

Odmerjanje

Na splošno 1 i.e./kg von Willebrandovega faktorja (VWF) zviša raven VWF:RCo v obtoku za 0,02 i.e./ml (2 %).

Doseči je treba ravni VWF:RCo > 0,6 i.e./ml (60 %) in FVIII:C > 0,4 i.e./ml (40 %).

Hemostaze ne moremo zagotoviti, dokler koagulacijska aktivnost FVIII (FVIII:C) ne doseže 0,4 i.e./ml (40 %). Ena injekcija von Willebrandovega faktorja povzroči največje zvišanje FVIII:C šele po najmanj 6–12 urah. Z enim dajanjem von Willebrandovega faktorja ne moremo takoj popraviti ravni FVIII:C. Če je bolnikova izhodiščna raven FVIII:C v plazmi pod kritično ravnijo, moramo v vseh situacijah, kjer želimo doseči hiter popravek hemostaze, na primer za zdravljenje krvavitve, hude poškodbe ali pri urgentnem kirurškem posegu, aplicirati zdravilo s faktorjem VIII s prvo injekcijo von Willebrandovega faktorja, da dosežemo hemostatsko raven FVIII:C v plazmi.

Če pa takojšnji dvig FVIII:C ni potreben, na primer za načrtovane operacije, ali če raven FVIII:C ob izhodišču zadošča za zagotovitev hemostaze, se lahko zdravnik odloči, da bo izpustil sočasno dajanje FVIII ob prvi injekciji.

Začetek zdravljenja:

Prvi odmerek zdravila Willefact je 40 do 80 i.e./kg za zdravljenje krvavitve ali poškodbe v povezavi s potrebno količino zdravila s faktorjem VIII, izračunano na podlagi bolnikove izhodiščne ravni FVIII:C v plazmi za doseganje ustrezne ravni FVIII:C v plazmi, tik pred posegom ali takoj, ko se pojavi epizoda krvavitve ali huda poškodba. V primeru kirurškega posega ga je treba dati 1 uro pred posegom.

Morda bo potreben začetni odmerek 80 i.e./kg zdravila Willefact, zlasti pri bolnikih s von Willebrandovo boleznijo tipa 3, kjer so morda za vzdrževanje ustreznih ravni potrebni višji odmerki, kot za druge vrste VWD.

Pri elektivnih kirurških posegih začnemo zdravilo Willefact dajati 12–24 ur pred kirurškim posegom in nato dajanje ponovimo 1 uro pred postopkom. V tem primeru sočasno dajanje zdravila s faktorjem VIII ni potrebno, saj običajno endogeni FVIII:C doseže kritično raven 0,4 i.e./ml (40 %) pred kirurškim posegom. Vendar moramo to preveriti pri vsakem bolniku posebej.

Poznejše injekcije:

Če je potrebno, moramo zdravljenje nadaljevati z ustreznim odmerkom zdravila Willefact, s 40 – 80 i.e./kg na dan v 1 ali 2 injekcijah na dan, kar ponavljamo en ali več dni. Odmerek in trajanje zdravljenja sta odvisna od kliničnega stanja bolnika, tipa in obsežnosti krvavitev in ravni VWF:RCo ter FVIII:C.

Dolgoročna profilaksa

Zdravilo Willefact se lahko daje kot dolgoročna profilaksa v odmerkih, ki jih določimo individualno za vsakega posameznega bolnika. Odmerki zdravila Willefact med 40 in 60 i.e./kg, ki jih dajemo dvakrat do trikrat na teden, zmanjšajo število hemoragičnih epizod.

Pediatrična populacija

Iz kliničnih študij na voljo ni podatkov za opredelitev odziva na uporabo zdravila Willefact pri otrocih, mlajših od 6 let.

Uporaba zdravila Willefact pri otrocih, mlajših od 12 let, je dokumentirana le za posamezne primere; uporaba zdravila Willefact pri bolnikih, ki se predhodno niso zdravili s von Willebrandovim faktorjem, ni dokumentirana v kliničnih študijah.

Način uporabe

Zdravilo se daje v obliki intravenske infuzije s hitrostjo največ 4 ml/minuto. Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred uporabo glejte poglavje 6.6.

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Pri bolnikih z aktivno krvavitvijo je priporočljivo kot zdravljenje prve izbire sočasno z zdravilom s von Willebrandovim faktorjem dati tudi zdravilo s FVIII z nizko vsebnostjo FVIII.

Preobčutljivost

Kot pri vsakem intravenskem dajanju beljakovin iz plazme so tudi tukaj možne alergijske preobčutljivostne reakcije. Ves čas obdobja injiciranja moramo bolnike dobro nadzirati in skrbno opazovati glede katerihkoli simptomov. Bolnike moramo obvestiti o zgodnjih znakih preobčutljivostnih reakcij, kot so koprivnica, generalizirana urtikarija, tiščanje v prsih, sopenje, hipotenzija in anafilaksa. Če se pojavijo ti simptomi, je treba z dajanjem takoj prenehati. V primeru šoka je potrebno standardno zdravljenje za šok.

Prenos povzročiteljev okužb

Standardni ukrepi za preprečevanje okužb zaradi uporabe zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme, vključujejo izbiro darovalcev, presejanje posameznih darovanih enot in združene plazme za specifične označevalce okužbe in vključevanje učinkovitih postopkov v procesu izdelave zdravila za inaktivacijo/odstranitev virusov.

Kljub tem ukrepom možnosti prenosa povzročiteljev okužb pri dajanju zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme, ni mogoče povsem izključiti. To velja tudi za neznane ali pojavljajoče se viruse in druge povzročitelje bolezni.

Izvajani ukrepi veljajo za učinkovite za viruse z ovojnico, kot so virus humane imunske pomanjkljivosti (HIV), virus hepatitisa B (HBV) in virus hepatitisa C (HCV). Zanesljivost izvajanih ukrepov pri virusih brez ovojnice, kot sta virus hepatitsa Ain parvovirus B19, je lahko omejena. Okužba s parvovirusom B19 je lahko resna pri nosečnicah (okužba ploda) in za posameznike z imunsko pomanjkljivostjo ali povečano eritropoezo (npr. hemolitična anemija).

Pri bolnikih, ki redno prejemajo von Willebrandov faktor, pridobljen iz humane plazme, moramo razmisliti o ustreznem cepljenju (hepatitis A in hepatitis B).

Močno priporočamo, da vsakič, kadar bolnik dobi zdravilo Willefact, zabeležite ime in številko serije zdravila, da ohranite povezavo med bolnikom in številko serije zdravila.

Tromboembolizem

Obstaja tveganje za pojav trombotičnih dogodkov, zlasti pri bolnikih z znanimi kliničnimi ali laboratorijskimi dejavniki tveganja. Zato moramo pri ogroženih bolnikih nadzirati pojav zgodnjih znakov tromboze. Uvesti moramo profilakso proti venskemu trombembolizmu v skladu z obstoječimi priporočili.

Pri uporabi pripravkov z VWF, ki vsebujejo FVIII, se mora lečeči zdravnik zavedati, da lahko nadaljevanje zdravljenja povzroči pretirano povečanje vrednosti FVIII:C. Pri bolnikih, ki dobivajo zdravila s von Willebrandovim faktorjem, ki vsebujejo faktor VIII, moramo nadzirati ravni FVIII:C v plazmi, da se izognemo previsokim ravnem FVIII:C v plazmi, saj lahko to poveča tveganje za trombotične dogodke.

Imunogenost

Pri bolnikih z von Willebrandovo boleznijo, zlasti bolnikih tipa 3, se lahko razvijejo nevtralizirajoča protitelesa (zaviralci) za VWF. Če pričakovana aktivnost ravni VWF:RCo v plazmi ni dosežena ali če krvavitve z ustreznim odmerkom ne moremo spraviti pod nadzor, je treba opraviti preiskave, s katerimi ugotovimo prisotnost zaviralca VWF. Pri bolnikih z visokimi ravnmi zaviralca morda zdravljenje s von Willebrandovim faktorjem ne bo učinkovito, zato je treba razmisliti o drugih načinih zdravljenja.

Pomisleki, povezani s pomožnimi snovmi (vsebnost natrija)

To zdravilo vsebuje natrij . Če injiciramo več kot 3300 i.e. (več kot 1 mmol natrija), moramo to upoštevati pri bolnikih, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Interakcije zdravil s humanim von Willebrandovim faktorjem z drugimi zdravili niso znane.

Študije na živalih ne zadostujejo za oceno vpliva na plodnost, sposobnost razmnoževanja, nosečnost, razvoj zarodka/plodu ter perinatalni in postnatalni razvoj.

Varnosti zdravila Willefact med nosečnostjo in dojenjem niso raziskali v kontroliranih kliničnih študijah.

Zdravilo Willefact se daje nosečnicam in doječim ženskam s pomanjkanjem von Willebrandovega faktorja samo, če je to jasno indicirano.

Vpliva na sposobnost vožnje ali upravljanja s stroji niso opazili.

Povzetek varnostnega profila

Občasno so opazili preobčutljivost ali alergijske reakcije (ki lahko vključujejo angioedem, pekoč občutek in zbadanje na mestu infundiranja, mrzlice, zardevanje, generalizirano urtikarijo, glavobol, koprivnico, hipotenzijo, letargijo, navzeo, nemir, tahikardijo, tiščanje v prsih, mravljinčenje, bruhanje, sopenje), ki lahko v nekaterih primerih napredujejo v hudo anafilakso (vključno s šokom).

V redkih primerih so opazili povišano telesno temperaturo.

Pri bolnikih z von Willebrandovo boleznijo, zlasti pri bolnikih tipa 3, se lahko zelo redko razvijejo nevtralizirajoča protitelesa (zaviralci) za VWF. Pri bolnikih, zdravljenih z VWF, moramo skrbno nadzirati razvoj zaviralcev z ustreznimi kliničnimi opazovanji in laboratorijskimi preiskavami. Če se zaviralci pojavijo, se stanje kaže kot neustrezen klinični odziv. Taka protitelesa so sprožilci in se pojavijo v tesni povezavi z anafilaktičnimi reakcijami. V vseh takih primerih je priporočljivo, da se obrnete na specializiran center za hemofilijo.

Zato moramo pri bolnikih, ki doživijo anafilaktične reakcije, ugotoviti morebitno prisotnost zaviralcev.

Po popravku pomanjkanja von Willebrandovega faktorja moramo zaradi tveganja za trombotično epizodo v določenih tveganih situacijah nadzirati pojav zgodnjih znakov tromboze ali diseminirane intravaskularne koagulacije in preprečiti trombembolične zaplete v skladu z običajno prakso.

Pri bolnikih, ki prejemajo zdravila z VWF, ki vsebujejo FVIII, lahko vzdrževanje previsokih ravni FVIII:C v plazmi poveča tveganje za trombotične dogodke.

Za podatke o varnosti zdravila v zvezi s prenosom povzročiteljev okužb glejte poglavje 4.4. Tabelarični seznam neželenih učinkov

Pogostnost pojavljanja neželenih učinkov so ocenili v skladu z naslednjo opredelitvijo: zelo pogosti (≥1/10)

pogosti (≥1/100 do <1/10) občasni (≥1/1.000 do <1/100) redki (≥1/10.000 do <1/1.000) zelo redki (<1/10.000)

neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na : "Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, Center za zastrupitve, Zaloška cesta 2, SI-1000 Ljubljana ; Faks: + 386 (0)1 434 76 46 ; e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si".

Ni poročil o primerih prevelikega odmerjanja zdravila Willefact.

V primeru zelo velikega prevelikega odmerjanja se lahko pojavijo trombembolični dogodki.