Simptomatsko zdravljenje urgentne inkontinence in/ali povečane pogostosti in nujnosti uriniranja, ki se lahko pojavita pri bolnikih s sindromom prekomerno aktivnega sečnega mehurja.

Odmerjanje

Odrasli, vključno s starejšimi

Priporočeni odmerek je 5 mg solifenacinijevega sukcinata enkrat na dan. Po potrebi se odmerek lahko poveča na 10 mg solifenacinijevega sukcinata enkrat na dan.

Posebne skupine bolnikov

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost pri otrocih še nista bili ugotovljeni, zato zdravila Asolfena pri otrocih ne smemo uporabljati.

Bolniki z ledvično okvaro

Za bolnike z blago do zmerno ledvično okvaro (očistek kreatinina > 30 ml/min) odmerka ni treba prilagajati. Bolnike s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina ≤ 30 ml/min) je treba zdraviti previdno in ne smejo dobiti več kot 5 mg enkrat na dan (glejte poglavje 5.2).

Bolniki z jetrno okvaro

Za bolnike z blago jetrno okvaro prilagajanje odmerka ni potrebno. Bolnike z zmerno jetrno okvaro (Child-Pughova lestvica od 7 do 9) je treba zdraviti previdno. Ti bolniki ne smejo dobiti več kot 5 mg enkrat na dan (glejte poglavje 5.2).

Močni zaviralci citokroma P450 3A4

Največji odmerek zdravila Asolfena je treba omejiti na 5 mg, kadar bolnik sočasno jemlje ketokonazol ali terapevtske odmerke drugih močnih zaviralcev CYP3A4, npr. ritonavirja, nelfinavirja, itrakonazola (glejte poglavje 4.5).

Način uporabe

Zdravilo Asolfena se jemlje peroralno. Tableto je treba pogoltniti celo, s tekočino. Lahko se jo vzame s hrano ali brez nje.

• Solifenacin je kontrainciran pri bolnikih z zastojem urina, s hudimi prebavnimi težavami (vključno s toksičnim megakolonom), z miastenijo gravis ali glavkomom ozkega zakotja in bolniki z nevarnostjo za taka stanja.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Bolniki, ki so na hemodializi (glejte poglavje 5.2).

• Bolniki s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 5.2).

• Bolniki s hudo ledvično okvaro ali z zmerno jetrno okvaro in tisti, ki dobivajo močan zaviralec CYP3A4, npr. ketokonazol (glejte poglavje 4.5).

Pred začetkom zdravljenja z zdravilom Asolfena je treba oceniti druge vzroke za pogosto uriniranje (npr. srčno popuščanje ali ledvična bolezen). Če gre za okužbo sečil, je treba začeti s primernim protibakterijskim zdravljenjem.

Zdravilo Asolfena je treba previdno uporabljati pri bolnikih:

• s klinično pomembno zaporo sečnega mehurja z nevarnostjo za zastoj urina;

• z zaporo v prebavilih;

• z nevarnostjo zmanjšane gastrointestinalne motilitete;

• s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina ≤ 30 ml/min; glejte poglavji 4.2 in 5.2), odmerki za te bolnike ne smejo presegati 5 mg;

• z zmerno jetrno okvaro (Child-Pughova lestvica od 7 do 9; glejte poglavji 4.2 in 5.2), odmerki za te bolnike ne smejo presegati 5 mg;

• ki sočasno dobivajo močan zaviralec CYP3A4, npr. ketokonazol (glejte poglavji 4.2 in 4.5);

• s hiatusno kilo ali gastroezofagealnim refluksom ter bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila, ki lahko povzročijo ali poslabšajo ezofagitis (npr. bisfosfonate);

• z avtonomno nevropatijo.

  Pri bolnikih z dejavniki tveganja, kot sta že obstoječi sindrom dolgega intervala QT in hipokaliemija, so opazili podaljšanje intervala QT in torsade de pointes.

  Varnosti in učinkovitosti pri bolnikih z nevrogenim vzrokom za povečano aktivnost detruzorja še niso ugotovili.

  Pri nekaterih bolnikih, ki so prejemali solifenacinijev sukcinat, so poročali o angioedemu z zaporo

  dihalne poti. Če se pojavi angioedem, je treba zdravljenje s solifenacinijevim sukcinatom prekiniti in uvesti ustrezno terapijo oz. ustrezno ukrepati.

  Pri nekaterih bolnikih, ki so se zdravili s solifenacinijevim sukcinatom, so poročali o anafilaktični reakciji. V tem primeru je treba zdravljenje s solifenacinijevim sukcinatom prekiniti in uvesti ustrezno terapijo oz. ustrezno ukrepati.

  Največji učinek zdravila Asolfena je mogoče najhitreje ugotoviti šele po 4 tednih.

  Laktoza

  Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Farmakološke interakcije

Sočasno zdravljenje z drugimi zdravili z antiholinergičnimi lastnostmi ima lahko za posledico bolj izražene terapevtske učinke in neželene učinke. Po prenehanju zdravljenja z zdravilom Asolfena naj sledi približno en teden premora pred začetkom zdravljenja z drugim antiholinergikom. Terapevtski učinek solifenacina lahko zmanjša sočasno dajanje agonistov holinergičnih receptorjev.

Solifenacin lahko zmanjša učinek zdravil, ki pospešujejo motiliteto prebavil, kot sta na primer metoklopramid in cisaprid.

Farmakokinetične interakcije

Študije in vitro so pokazale, da solifenacin v terapevtskih odmerkih ne zavira CYP1A1/2, 2C9, 2C19, 2D6 ali 3A4, dobljenih iz mikrosomov človeških jeter. Zato je malo verjetno, da bi solifenacin spremenil očistek zdravil, ki jih ti citokromski encimi presnavljajo.

Učinek drugih zdravil na farmakokinetiko solifenacina

Solifenacin se presnavlja s CYP3A4. Sočasno dajanje ketokonazola (200 mg na dan), močnega zaviralca CYP3A4, je imelo za posledico dvakratno povečanje površine pod krivuljo plazemske koncentracije (AUC) solifenacina, medtem ko je imel ketokonazol v odmerku 400 mg na dan za

posledico trikratno povečanje AUC solifenacina. Zato je treba največji odmerek zdravila Asolfena omejiti na 5 mg, kadar se daje sočasno s ketokonazolom ali terapevtskimi odmerki drugih močnih zaviralcev CYP3A4 (npr. ritonavirja, nelfinavirja, itrakonazola) (glejte poglavje 4.2). Sočasno zdravljenje s solifenacinom in močnim zaviralcem CYP3A4 je kontraindicirano pri bolnikih s hudo ledvično okvaro ali zmerno jetrno okvaro.

Učinkov indukcije encimov na farmakokinetiko solifenacina in njegovih presnovkov niso proučevali, kakor tudi ne učinka substratov z večjo afiniteto za CYP3A4 na izpostavljanje solifenacinu. Ker se solifenacin presnavlja s CYP3A4, so možne farmakokinetične interakcije z drugimi substrati z večjo

afiniteto za CYP3A4 (npr. verapamilom, diltiazemom) in z induktorji CYP3A4 (npr. rifampicinom, fenitoinom, karbamazepinom).

Učinek solifenacina na farmakokinetiko drugih zdravil

Peroralni kontraceptivi

Jemanje zdravila Asolfena ni pokazalo farmakokinetične interakcije solifenacina s kombiniranimi peroralnimi kontraceptivi (etinilestradiol/levonorgestrel).

Varfarin

Jemanje zdravila Asolfena ni spremenilo farmakokinetike R-varfarina ali S-varfarina ali njunega učinka na protrombinski čas.

Digoksin

Jemanje zdravila Asolfena ni imelo učinka na farmakokinetiko digoksina.

Nosečnost

O ženskah, ki so zanosile med jemanjem solifenacina, ni kliničnih podatkov. Študije na živalih ne kažejo neposrednih škodljivih učinkov na plodnost, na embrionalni in fetalni razvoj ali na porod (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Pri predpisovanju zdravila nosečnicam je potrebna previdnost.

Dojenje

Podatkov o izločanju solifenacina v materino mleko ni. Pri miših so se solifenacin in/ali njegovi presnovki izločali v mleko in povzročili od odmerka odvisen slabši razvoj novorojenih miši (glejte poglavje 5.3). Zdravila Asolfena zato ne dajemo materam, ki dojijo.

Plodnost

Podatkov o plodnosti ni na voljo.

Ker solifenacin, kot drugi antiholinergiki, lahko povzroči zamegljen vid in, včasih tudi zaspanost in utrujenost (glejte poglavje 4.8), to lahko negativno vpliva na vožnjo in upravljanje strojev.

Povzetek varnostnega profila zdravila

Zaradi farmakološkega učinka solifenacina lahko zdravilo Asolfena povzroči antiholinergične

neželene učinke, ki so na splošno blagi ali zmerni. Pogostost antiholinergičnih neželenih učinkov je povezana z odmerkom. Najpogostejši neželeni učinek pri zdravljenju z zdravilom solifenacin so suha usta. O njem so poročali pri 11 % bolnikov, ki so dobivali 5 mg enkrat na dan, pri 22 % bolnikov, ki so dobivali 10 mg enkrat na dan, in pri 4 % bolnikov, ki so dobivali placebo. Občutek suhih ust je bil navadno blag in zdravljenje je bilo treba le občasno prekiniti. Na splošno je bila ustreznost zdravila

zelo visoka (približno 99-odstotna). Celotno 12-tedensko zdravljenje je končalo približno 90 % bolnikov, zdravljenih s solifenacinom.

Tabelarični pregled neželenih učinkov

Neželeni učinki so razvrščeni po naslednjih pogostnostih:

- zelo pogosti (≥ 1/10)

- pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)

- občasni (≥ 1/1000 do < 1/100)

- redki (≥ 1/10.000 do < 1/1000)

- zelo redki (< 1/10.000)

- neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

*opazili so v obdobju po prihodu zdravila na trg Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Preveliko odmerjanje solifenacinijevega sukcinata povzroči resne antiholinergične učinke. Največji odmerek solifenacinijevega sukcinata, po nesreči dan enemu bolniku, je bil 280 mg v 5 urah. Nastala sprememba psihičnega stanja ni zahtevala hospitalizacije.

Zdravljenje

Pri prevelikem odmerjanju solifenacinijevega sukcinata je treba bolniku dati aktivno oglje. Izpiranje želodca je učinkovito, če je izvedeno v prvi uri, bruhanja pa se ne sme izzvati.

Kot pri drugih antiholinergikih je treba simptome zdraviti na naslednji način:

• hude centralne antiholinergične učinke, kot so halucinacije ali izražena ekscitacija, zdravimo s fizostigminom ali karbaholom;

• konvulzije ali izrazito ekscitacijo zdravimo z benzodiazepini;

• dihalno insuficienco z umetnim dihanjem;

• tahikardijo zdravimo z zaviralci adrenergičnih receptorjev beta;

• zastoj urina s kateterizacijo;

• midriazo s kapljicami pilokarpina za oči in/ali damo bolnika v temen prostor.

Kot pri drugih antimuskarinikih je treba pri prevelikem odmerjanju posebno paziti pri bolnikih z

znanim tveganjem za podaljšanje intervala QT (npr. pri bolnikih s hipokaliemijo in bradikardijo in pri bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila, za katera je znano, da podaljšajo interval QT) in z določenimi že obstoječimi srčnimi boleznimi (npr. z miokardno ishemijo, aritmijo, kongestivnim srčnim

popuščanjem).