Zdravilo Cuprior je indicirano za zdravljenje Wilsonove bolezni pri odraslih, mladostnikih in otrocih, starih 5 let ali več, ki ne prenašajo zdravljenja z D-penicilaminom.

Zdravljenje z zdravilom Cuprior sme uvesti le zdravnik specialist z izkušnjami z zdravljenjem Wilsonove bolezni.

Odmerjanje

Začetni odmerek običajno ustreza najnižjemu odmerku v razponu in ga je treba naknadno prilagoditi glede na bolnikov klinični odziv (glejte poglavje 4.4).

Odrasli

Priporočeni odmerek je med 450 mg in 975 mg (3 do 6 in pol filmsko obložene tablete) na dan, razdeljen v 2 do 4 enake odmerke.

Pediatrična populacija

Začetni odmerek pri pediatrični populaciji je nižji kot pri odraslih in je odvisen od starosti in se lahko izračuna z uporabo telesne mase. Pozneje je treba odmerek prilagoditi otrokovemu kliničnemu odzivu (glejte poglavje 4.4).

Otroci in mladostniki (≥ 5 let do 18 let)

Odmerek je običajno med 225 mg in 600 mg na dan (1 in pol do 4 filmsko obložene tablete), razdeljen v 2 do 4 enake odmerke.

Otroci, mlajši od 5 let

Varnost in učinkovitost trientina pri otrocih, mlajših od 5 let, še nista bili dokazani. Farmacevtska oblika ni primerna za uporabo pri otrocih, mlajših od 5 let.

Priporočeni odmerek zdravila Cuprior je izražen v mg trientina (ne pa v mg soli trientinijevega tetraklorida).

Posebne skupine bolnikov Starejši

Pri starejših bolnikih odmerka ni treba prilagajati.

Okvara ledvic

Podatki o uporabi zdravila pri bolnikih z okvaro ledvic so omejeni. Pri teh bolnikih ni potrebnega posebnega prilagajanja odmerka (glejte poglavje 4.4).

Način uporabe

Zdravilo Cuprior je namenjeno peroralni uporabi. Filmsko obložene tablete je treba pogoltniti z vodo. Filmsko obložena tableta z zarezo se lahko za natančnejše odmerjanje ali lažje dajanje po potrebi razdeli v dve enaki polovici.

Pomembno je, da se zdravilo Cuprior jemlje na prazen želodec vsaj eno uro pred obrokom ali dve uri po njem in v razmiku vsaj ene ure od jemanja drugega zdravila, hrane ali mleka (glejte poglavje 4.5).

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Kadar bolnik preide z zdravljenja z drugo obliko trientina, se priporoča previdnost, saj odmerek, izražen v količini trientina, morda ni enakovreden (glejte poglavje 4.2).

Trientin je kelator, ki dokazano zmanjšuje raven železa v serumu. Pri anemiji zaradi pomanjkanja železa bodo morda potrebni dodatki železa, ki naj se dajejo ob drugem času (glejte poglavje 4.5).

Kombiniranje trientina s cinkom se ne priporoča. Na voljo je le malo podatkov o njuni sočasni uporabi in ni mogoče dati specifičnih priporočil glede odmerjanja.

Pri bolnikih, ki so se pred tem zdravili z D-penicilaminom, so pri zdravljenju s trientinom poročali o lupusu podobnih reakcijah, vendar ni mogoče določiti, ali obstaja vzročna povezanost s trientinom.

Spremljanje

Pri bolnikih, ki prejemajo zdravilo Cuprior, sta za obvladovanje simptomov in zagotovitev optimalnega odmerka potrebna reden zdravniški nadzor ter spremljanje simptomov in ravni bakra (glejte poglavje 4.2).

Cilj vzdrževalnega zdravljenja je ohranjanje ravni prostega bakra v serumu v sprejemljivih mejah. Najzanesljivejši kazalnik za spremljanje zdravljenja je določitev ravni prostega bakra v krvi, ki se izračuna kot razlika med celotnim bakrom in na ceruloplazmin vezanim bakrom (normalna raven prostega bakra v serumu je običajno od 100 do 150 mikrogramov/l).

Med zdravljenjem se lahko meri izločanje bakra z urinom. Ker kelacijsko zdravljenje povzroča zvišanje ravni bakra v urinu, ta (morda) ne bo natančno odražala presežka bakra v telesu, lahko pa se uporabi kot koristno merilo za spremljanje bolnikove kompliance.

Ob začetku kelacijskega zdravljenja se lahko zaradi presežka prostega bakra v serumu med začetnim odzivom na zdravljenje pojavi slabšanje kliničnih simptomov, vključno z nevrološkim poslabšanjem. Za optimizacijo odmerka ali morebitno prilagoditev zdravljenja je potrebno natančno spremljanje.

Posebne skupine bolnikov

Preveč intenzivno zdravljenje pomeni tveganje za pomanjkanje bakra. Pozorno je treba spremljati morebitne znake preveč intenzivnega zdravljenja, zlasti v primeru, ko se potrebe po bakru lahko spremenijo, npr. v nosečnosti (glejte poglavje 4.6) in pri otrocih, pri katerih je za zagotovitev primerne rasti in duševnega razvoja treba zagotoviti ustrezen nadzor ravni bakra.

Pri bolnikih z okvaro ledvic je potreben reden zdravniški nadzor za ustrezno obvladovanje simptomov in ravni bakra. Pri teh bolnikih se priporoča tudi natančno spremljanje delovanja ledvic (glejte poglavje 4.2).

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’

Študij medsebojnega delovanja niso izvedli.

Ugotovljeno je bilo, da trientin zmanjša serumske ravni železa, morda tako, da zmanjša njegovo absorpcijo, in je zato potrebno dodajanje železa. Ker lahko železo in trientin zavirata absorpcijo drug drugega, je treba dodatke železa jemati vsaj dve uri po jemanju trientina.

Ker se trientin pri peroralnem vnosu slabo absorbira in njegov glavni mehanizem delovanja zahteva sistemsko izpostavljenost (glejte poglavje 5.1), je pomembno, da se filmsko obložene tablete jemljejo na prazen želodec vsaj eno uro pred obrokom ali dve uri po njem in v razmiku vsaj ene ure od jemanja drugih zdravil, hrane ali mleka (glejte poglavje 4.2). S tem se poveča absorpcija trientina in zmanjša verjetnost vezave zdravila na kovine v prebavnem traktu. Vendar pa ni bila izvedena nobena študija o medsebojnem delovanju s hrano in je tako obseg učinka hrane na sistemsko izpostavljenost trientinu neznan.

Čeprav ni nobenih dokazov, da kalcijevi ali magnezijevi antacidi spremenijo učinkovitost trientina, se priporoča, da se jemljejo ločeno.

Nosečnost

Podatki o uporabi trientina pri nosečnicah so omejeni.

Študije na živalih so pokazale reproduktivno toksičnost, ki je bila verjetno posledica s trientinom povzročenega pomanjkanja bakra (glejte poglavje 5.3).

V nosečnosti se sme zdravilo Cuprior uporabljati le po natančni proučitvi razmerja med tveganji in koristmi zdravljenja pri posamezni bolnici. Dejavniki, ki jih je treba upoštevati, so tveganja, povezana s samo boleznijo, tveganja alternativnega zdravljenja, ki je na voljo, in možni teratogeni učinki trientina (glejte poglavje 5.3).

Ker je baker potreben za primerno rast in duševni razvoj, bo za preprečitev pomanjkanja bakra pri plodu odmerek morda treba prilagoditi, poleg tega je nujno natančno spremljanje bolnice (glejte poglavje 4.4).

Za ugotovitev možnih nepravilnosti pri plodu in spremljanje serumskih ravni bakra pri materi v nosečnosti je treba nosečnost skrbno spremljati. Odmerek trientina je treba prilagoditi tako, da se serumske ravni bakra ohranjajo v normalnem razponu.

Pri dojenčkih, ki se rodijo materam, zdravljenim s trientinom, je treba po potrebi spremljati serumske ravni bakra.

Dojenje

Ni znano, ali se trientin izloča v materino mleko. Tveganja za novorojenčke/dojenčke ni mogoče izključiti. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja z zdravilom Cuprior, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.

Plodnost

Ni znano, ali ima zdravilo Cuprior učinke na plodnost pri človeku.

Zdravilo Cuprior nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Povzetek varnostnega profila

Najpogosteje poročani neželeni učinek trientina je navzea. Pri zdravljenju se lahko pojavita resna anemija in hud kolitis.

Preglednica z neželenimi učinki

Pri uporabi trientina za zdravljenje Wilsonove bolezni so poročali o naslednjih neželeni učinkih. Pogostnost je opredeljena kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1 000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1 000), zelo redki (< 1/10 000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Občasno so poročali o primerih prevelikega odmerjanja trientina. V primerih odmerkov do 20 g trientinijeve baze niso poročali o očitnih neželenih učinkih. Znatno preveliko odmerjanje trientinijeve baze nad 40 g je povzročilo omotico in bruhanje, ki sta izzvenela sama od sebe. O kakšnih drugih kliničnih posledicah ali pomembnih biokemijskih nenormalnostih niso poročali.

Za akutno preveliko odmerjanje trientina ni antidota.

Kronično preveč intenzivno zdravljenje lahko povzroči pomanjkanje bakra in reverzibilno sideroblastno anemijo. Preveč intenzivno zdravljenje in čezmerno odstranjevanje bakra je mogoče spremljati z uporabo vrednosti izločenega bakra z urinom in na ceruloplazmin nevezanega bakra. Za optimizacijo odmerka ali morebitno prilagoditev zdravljenja, je potrebno natančno spremljanje (glejte poglavje 4.4).