Bupropion Teva 300 mg tablete s prirejenim sproščanjem

Zdravilo Bupropion Teva je indicirano za zdravljenje velikih depresivnih epizod.

Odmerjanje

Zdravilo Bupropion Teva je na voljo le v jakosti 300 mg. Za odmerek 150 mg, prosimo, uporabite drug alternativni primerni izdelek, ki je na voljo na trgu.

Uporaba pri odraslih

Priporočeni začetni odmerek je 150 mg enkrat na dan. V kliničnih študijah optimalni odmerek ni bil določen. Če po 4 tednih zdravljenja z odmerkom 150 mg ni izboljšanja, se odmerek lahko poveča na 300 mg enkrat na dan. Med zaporednima odmerkoma mora miniti najmanj 24 ur.

Začetek delovanja bupropiona so opazili 14 dni po začetku zdravljenja. Tako kot pri vseh antidepresivih se lahko tudi pri bupropionu polni antidepresivni učinek pokaže šele po več tednih zdravljenja.

Bolnike z depresijo je treba zdraviti dovolj dolgo, vsaj 6 mesecev, da se zagotovi, da so brez simptomov.

Zelo pogost, a navadno prehoden, neželen učinek je nespečnost. Nespečnosti se je mogoče izogniti

tako, da bolnik zdravila ne vzame pred spanjem (pod pogojem, da je med odmerki vsaj 24 ur).

Pediatrična populacija

Pri otrocih ali mladostnikih, mlajših od 18 let, uporaba zdravila Bupropion Teva ni indicirana (glejte

poglavje 4.4). Varnost in učinkovitost bupropiona pri bolnikih, mlajših od 18 let, nista dokazani.

Starejši

Pri starejših se je učinkovitost izkazala za nezanesljivo. V kliničnem preskušanju je bil pri starejših uporabljen enak režim odmerjanja kot pri odraslih (glejte “Uporaba pri odraslih“). Večje občutljivosti pri nekaterih starejših posameznikih ni mogoče izključiti.

Bolniki z jetrno okvaro

Pri bolnikih z okvaro jeter je treba bupropion uporabljati previdno (glejte poglavje 4.4). Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro je zaradi večje variabilnosti farmakokinetike priporočeni odmerek 150 mg enkrat na dan.

Bolniki z ledvično okvaro

Priporočeni odmerek pri teh bolnikih je 150 mg enkrat na dan, saj se bupropion in njegovi aktivni

presnovki lahko pri tovrstnih bolnikih kopičijo v obsegu, večjem od običajnega (glejte poglavje 4.4).

Način uporabe

Tablete je treba pogoltniti cele. Tablet se ne sme lomiti, drobiti ali žvečiti, saj to lahko poveča tveganje za neželene učinke, vključno z epileptičnimi napadi.

Tablete se lahko jemlje skupaj s hrano ali brez nje.

Prekinitev zdravljenja

Med kliničnimi študijami z bupropionom odtegnitvenih reakcij sicer niso opazili (ocenjeno bolj na podlagi spontano prijavljenih dogodkov kot pa ocenjevalnih lestvic), vendar pa je postopno opuščanje zdravljenja kljub temu lahko upravičeno. Bupropion je selektivni zaviralec nevronskega privzema kateholaminov in poslabšanja bolezenskih znakov (rebound učinek) ali odtegnitvenih reakcij ni mogoče izključiti.

Zdravilo Bupropion Teva je kontraindicirano pri bolnikih, s preobčutljivostjo na bupropion ali katero

koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Zdravilo Bupropion Teva je kontraindicirano pri bolnikih, ki jemljejo katero koli drugo zdravilo, ki vsebuje bupropion, saj je pojavnost epileptičnih napadov odvisna od odmerka. S tem se prepreči tudi preveliko odmerjanje.

Zdravilo Bupropion Teva je kontraindicirano pri bolnikih, ki imajo ali so kdaj imeli epileptične

napade.

Zdravilo Bupropion Teva je kontraindicirano pri bolnikih, ki imajo tumor centralnega živčnega

sistema.

Zdravilo Bupropion Teva je kontraindicirano pri bolnikih, pri katerih obstaja možnost, da bi kadar koli med zdravljenjem nenadoma opustili čezmerno pitje alkohola oziroma nenadoma opustili zdravljenje s katerim koli zdravilom, pri katerem obstaja znano tveganje za pojav epileptičnih napadov ob opustitvi zdravljenja (še posebej benzodiazepini in benzodiazepinom sorodna zdravila).

Uporaba zdravila Bupropion Teva je kontraindicirana pri bolnikih s hudo jetrno cirozo.

Zdravilo Bupropion Teva je kontraindicirano pri bolnikih s trenutno ali predhodno diagnozo bulimije

ali nervozne anoreksije.

Kontraindicirana je sočasna uporaba zdravila Bupropion Teva in zaviralcev monoaminooksidaz (zaviralci MAO). Med prekinitvijo zdravljenja s katerim koli ireverzibilnim zaviralcem MAO in začetkom zdravljenja z zdravilom Bupropion Teva mora miniti najmanj 14 dni. Za reverzibilne zaviralce MAO zadostuje 24-urno obdobje.

Epileptični napadi

Ker je pri bupropionu tveganje za pojav epileptičnih napadov odvisno od odmerka, se priporočenega odmerka bupropiona v obliki tablet s prirejenim sproščanjem ne sme preseči. V kliničnih preskušanjih je bila pri uporabi odmerkov do 450 mg/dan bupropiona v obliki tablet s prirejenim sproščanjem celotna pojavnost epileptičnih napadov približno 0,1 %.

Tveganje za pojav epileptičnih napadov med uporabo bupropiona je večje, če pri bolniku obstajajo predispozicijski dejavniki, ki znižujejo prag za pojavnost epileptičnih napadov. Pri bolnikih z enim ali več predispozicijskimi dejavniki, ki znižujejo prag za pojavnost epileptičnih napadov, je zato treba zdravilo Bupropion Teva uporabljati previdno.

Pri vseh bolnikih je treba oceniti možnost obstoja predispozicijskih dejavnikov, ki vključujejo:

• sočasno zdravljenje z drugimi zdravili, za katera je znano, da znižujejo prag za pojavnost epileptičnih napadov (npr. antipsihotiki, antidepresivi, antimalariki, tramadol, teofilin, sistemski steroidi, kinoloni in sedativni antihistaminiki),

• zloraba alkohola (glejte tudi poglavje 4.3),

• poškodba glave v anamnezi,

• sladkorna bolezen, zdravljena s hipoglikemiki ali insulinom,

• uporaba spodbujevalcev ali zaviralcev apetita.

  Če se med zdravljenjem z zdravilom Bupropion Teva pri bolniku pojavijo epileptični napadi, je

  zdravljenje treba prekiniti. V takšnih primerih ponovne uporabe zdravila ne priporočamo.

  Interakcije (glejte poglavje 4.5)

  Zaradi farmakokinetičnih interakcij se lahko spremenijo ravni bupropiona ali njegovih presnovkov v plazmi, kar lahko poveča možnost za pojav neželenih učinkov (npr. suha usta, nespečnost, epileptični napadi). Če bolnik jemlje bupropion sočasno z zdravili, ki lahko inducirajo ali zavirajo njegovo presnovo, je potrebna previdnost.

  Bupropion zavira presnovo s citokromom P4502D6. Pri sočasni uporabi zdravil, ki se presnavljajo s pomočjo tega encima, svetujemo previdnost.

  Iz literature je znano, da lahko zdravila, ki zavirajo CYP2D6, vodijo do zmanjšanih koncentracij endoksifena, ki je aktivni presnovek tamoksifena. Zato se je med zdravljenjem s tamoksifenom, kadar koli je to mogoče, potrebno izogibati uporabi bupropiona, ki je zaviralec CYP2D6 (glejte poglavje 4.5).

  Nevropsihiatrija

  Samomor/samomorilne misli ali klinično poslabšanje

  Depresijo spremlja večje tveganje za samomorilne misli, samopoškodovanje in samomor (dogodki,

  povezani s samomorom). Tveganje traja, dokler ne pride do pomembne remisije. Stanje se lahko

  izboljša šele po prvih nekaj tednih zdravljenja ali še pozneje, zato morate bolnike do izboljšanja natančno spremljati. Splošne klinične izkušnje kažejo, da se lahko tveganje za samomor poveča v zgodnjih fazah okrevanja.

  Tveganje za samomorilne misli oz. poskus samomora je večje pri bolnikih z anamnezo dogodkov, povezanih s samomorom, in pri bolnikih, ki imajo pred začetkom zdravljenja močno izraženo samomorilno razmišljanje. Takšne bolnike morate med zdravljenjem natančno spremljati.

  Metaanaliza s placebom kontroliranih kliničnih preskušanj antidepresivnih zdravil pri odraslih bolnikih s psihiatričnimi motnjami je pokazala, da je pri mlajših od 25 let tveganje samomorilnega vedenja med uporabo antidepresivov večje kot med uporabo placeba.

  Med farmakoterapijo morate bolnike, še posebej bolnike z velikim tveganjem in zgodaj med zdravljenjem ali po spremembi odmerka, natančno spremljati. Bolnike (in tiste, ki zanje skrbijo) opozorite, naj bodo pozorni na morebitno klinično poslabšanje, samomorilno vedenje ali samomorilne misli in nenavadne spremembe vedenja ter naj takoj poiščejo zdravniško pomoč, če se ti simptomi pojavijo.

  Zavedati se je treba, da je pojav nekaterih nevropsihiatričnih simptomov lahko povezan z osnovnim bolezenskim stanjem ali farmakoterapijo (glejte “Nevropsihiatrični simptomi, vključno z manijo in bipolarno motnjo”, spodaj; glejte poglavje 4.8).

  Pri bolnikih, pri katerih se pojavijo samomorilne misli/vedenje, je treba razmisliti o spremembi terapevtske sheme, vključno z možnostjo ukinitve zdravila, še posebej, če so ti simptomi hudi, nastopijo nenadoma ali pa jih bolnik sprva ni imel.

  Nevropsihiatrični simptomi, vključno z manijo in bipolarno motnjo

  Poročali so o nevropsihiatričnih simptomih (glejte poglavje 4.8). Še posebej je bila opažena psihotična in manična simptomatika, v glavnem pri bolnikih z znanimi psihiatričnimi obolenji v preteklosti.

  Velika depresivna epizoda je lahko tudi uvodna manifestacija bipolarne motnje. Splošno prepričanje (brez dokazov iz nadzorovanih preskušanj) je, da se pri bolnikih s tveganjem za bipolarno motnjo pri zdravljenju takšne epizode samo z antidepresivom lahko poveča verjetnost razvoja mešane/manične epizode. Omejeni klinični podatki o uporabi bupropiona v kombinaciji s stabilizatorji razpoloženja pri bolnikih z anamnezo bipolarne motnje kažejo majhen delež prehodov v manijo. Pred uvedbo zdravljenja z antidepresivom, je treba bolnike ustrezno pregledati in presoditi, če obstaja tveganje za bipolarno motnjo. Pregled mora vključevati podrobno psihiatrično anamnezo, vključno z družinsko anamnezo samomorov, bipolarne motnje in depresije.

  Podatki pri živalih kažejo, da obstaja možnost zlorabe. Študije o nagnjenosti k zlorabi zdravila pri

  ljudeh in obsežne klinične izkušnje pa kažejo, da je možnost zlorabe bupropiona majhna.

  Pri bolnikih, ki se zdravijo z elektrokonvulzivnim zdravljenjem, so klinične izkušnje z bupropionom omejene. Pri bolnikih, ki se zdravijo z elektrokonvulzivnim zdravljenjem, je pri sočasnem zdravljenju z bupropionom potrebna previdnost.

  Preobčutljivost

  Če se med zdravljenjem z zdravilom Bupropion Teva pri bolniku pojavijo preobčutljivostne reakcije, je zdravljenje treba nemudoma prekiniti. Zdravniki se morajo zavedati, da se po prekinitvi zdravljenja z zdravilom Bupropion Teva simptomi lahko še poslabšajo ali celo ponovno pojavijo, zato morajo poskrbeti za ustrezno simptomatsko zdravljenje, ki mora trajati dovolj dolgo (vsaj en teden). Simptomi tipično vključujejo kožni izpuščaj, srbenje, urtikarijo ali bolečine v prsih, hujše reakcije pa lahko

  vključujejo angioedem, dispnejo/bronhospazem, anafilaktični šok, multiformni eritem ali Stevens-Johnsonov sindrom. V povezavi s kožnim izpuščajem in drugimi simptomi, ki so nakazovali pozno preobčutljivost, so poročali tudi o artralgiji, mialgiji in zvišani telesni temperaturi (glejte poglavje 4.8). Po prekinitvi uporabe bupropiona in uvedbi zdravljenja z antihistaminiki ali kortikosteroidi so se simptomi pri večini bolnikov omilili in sčasoma izzveneli.

  Bolezni srca in ožilja

  Pri bolnikih s kardiovaskularno boleznijo so klinične izkušnje z uporabo bupropiona za zdravljenje depresije omejene. Pri tovrstnih bolnikih je treba zdravilo uporabljati previdno. V študijah opuščanja kajenja so bolniki z ishemično kardiovaskularno boleznijo bupropion na splošno dobro prenašali (glejte poglavje 5.1).

  Krvni tlak

  Dokazano je bilo, da bupropion pri nedepresivnih bolnikih s hipertenzijo 1. stopnje krvnega tlaka pomembneje ne poveča. Vendar pa so pri bolnikih med klinično uporabo bupropiona poročali o pojavu hipertenzije, ki je bila v nekaterih primerih huda (glejte poglavje 4.8) in je terjala akutno zdravljenje. O takšnih primerih so poročali tako pri bolnikih, ki so predhodno že imeli hipertenzijo kot bolnikih, ki je niso imeli.

  Pred začetkom zdravljenja z zdravilom Bupropion Teva je treba izmeriti vrednost krvnega tlaka in ga nato med zdravljenjem redno spremljati, še posebej pri bolnikih s hipertenzijo pred začetkom zdravljenja. Če se med zdravljenjem z zdravilom Bupropion Teva vrednost krvnega tlaka klinično pomembno poveča, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja.

  Pri sočasni uporabi bupropiona in nikotinskega transdermalnega sistema se krvni tlak lahko zviša.

  Posebne skupine bolnikov

  Pediatrična populacija

  Pri otrocih in mladostnikih z veliko depresivno motnjo in drugimi psihiatričnimi motnjami je zdravljenje z antidepresivi povezano z večjim tveganjem za samomorilno razmišljanje in vedenje.

  Bolniki z okvaro jeter

  Bupropion se v jetrih obsežno presnavlja do aktivnih presnovkov, ti pa se nato presnavljajo še naprej. V primerjavi z zdravimi prostovoljci pri bolnikih z blago do zmerno jetrno cirozo niso opazili statistično pomembnih razlik v farmakokinetiki bupropiona, vendar pa so vrednosti bupropiona v plazmi pri posameznih bolnikih veliko bolj variirale. Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter je potrebna previdnost pri uporabi bupropiona (glejte poglavje 4.2).

  Vse bolnike z okvaro jeter je treba skrbno nadzirati glede pojava možnih neželenih učinkov (npr. nespečnost, suha usta, epileptični napadi), ki lahko kažejo na povečanje ravni zdravila ali njegovih presnovkov.

  Bolniki z okvaro ledvic

  Bupropion se v glavnem izloča z urinom v obliki presnovkov. Zato se pri bolnikih z okvaro ledvic bupropion in njegovi aktivni presnovki lahko kopičijo v obsegu, večjem od običajnega. Bolnike je treba skrbno nadzirati glede pojava možnih neželenih učinkov (npr. nespečnost, suha usta, epileptični napadi), ki lahko kažejo na povečanje ravni zdravila ali njegovih presnovkov (glejte poglavje 4.2).

  Starejši

  Pri starejših se je učinkovitost izkazala za nezanesljivo. V kliničnem preskušanju je bil pri starejših uporabljen enak režim odmerjanja kot pri odraslih (glejte poglavje 4.2 “Uporaba pri odraslih” in poglavje 5.2). Večje občutljivosti pri nekaterih starejših posameznikih ni mogoče izključiti.

  Vpliv na preiskave urina

  Zaradi podobnosti v kemični zgradbi z amfetaminom lahko bupropion vpliva na rezultate nekaterih hitrih presejalnih testov urina in povzroči lažno pozitivne izvide, zlasti za amfetamine. Pozitiven izvid je treba po navadi potrditi z bolj specifično metodo.

  Neprimerne poti uporabe

  Zdravilo Bupropion Teva je namenjeno le za peroralno uporabo. Poročali so o inhaliranju zdrobljenih tablet ali injiciranju raztopljenega bupropiona, kar lahko vodi v takojšne sproščanje, hitrejšo absorpcijo in potencialno predoziranje. V primeru intranazalne ali parenteralne uporabe bupropiona so poročali o epileptičnih napadih in/ali smrti.

  Serotoninski sindrom

  V obdobju trženja so poročali o serotoninskem sindromu, potencialno smrtno nevarnem stanju, pri sočasni uporabi bupropiona in serotoninergičnih zdravil, kot so selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI) ali zaviralci privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) (glejte poglavje 4.5). Če je sočasno zdravljenje z drugimi serotoninergičnimi zdravili klinično upravičeno, se svetuje skrbno opazovanje bolnika, zlasti med začetkom zdravljenja in povečanjem odmerka.

  Serotoninski sindrom lahko vključuje spremembe duševnega stanja (npr. agitacija, halucinacije, koma), avtonomno nestabilnost (npr. tahikardija, nestabilen krvni tlak, hipertermija), nevromuskulatorne motnje (npr. hiperefleksija, nekoordiniranost, togost) in/ali gastrointestinalne simptome (npr. navzeja, bruhanje, diareja). Če obstaja sum na serotoninski sindrom, je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka ali prekinitvi zdravljenja, odvisno od resnosti simptomov.

  Pomožna(e) snov(i)

  Natrij

  To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na tableto, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

Ker tudi zaviralci monoaminooksidaz A in B stopnjujejo kateholaminergični mehanizem, sicer z drugačnim mehanizmom kot bupropion, je sočasna uporaba bupropiona in zaviralcev monoaminooksidaz (zaviralci MAO) kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). Pri sočasni uporabi je možnost za pojav neželenih učinkov večja. Med prekinitvijo zdravljenja s katerim koli ireverzibilnim zaviralcem MAO in začetkom zdravljenja z bupropionom mora miniti najmanj 14 dni. Za reverzibilne zaviralce MAO zadostuje 24-urno obdobje.

Učinek bupropiona na druga zdravila

Čeprav se ne presnavljata z izoencimom CYP2D6, bupropion in njegov glavni presnovek hidroksibupropion zavirata presnovno pot preko CYP2D6. Sočasna uporaba bupropiona in dezipramina je pri zdravih prostovoljcih, za katere je bila znano obsežno presnavljanje z izoencimom

CYP2D6, imela za posledico znatno (2- do 5-kratno) povečanje Cmax in AUC dezipramina. Zaviralni

učinek na CYP2D6 je bil prisoten še najmanj 7 dni po uporabi zadnjega odmerka bupropiona.

Sočasno zdravljenje z zdravili z ozkim terapevtskim indeksom, ki se prvenstveno presnavljajo s CYP2D6, je treba uvesti v spodnjem delu odmernega intervala. Med ta zdravila spadajo nekateri antidepresivi (npr. dezipramin, imipramin), antipsihotiki (npr. risperidon, tioridazin), zaviralci adrenergičnih receptorjev beta (npr. metoprolol), selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI) in antiaritmiki skupine 1C (npr. propafenon, flekainid). Če se bolnik s tovrstnimi zdravili že zdravi in se mu predpiše še bupropion, je treba razmisliti o potrebi po zmanjšanju odmerka prvotnega zdravila. V takšnih primerih je treba pričakovane koristi zdravljenja z bupropionom skrbno primerjati z možnimi tveganji.

V obdobju trženja so poročali o serotoninskem sindromu, potencialno smrtno nevarnem stanju, pri sočasni uporabi bupropiona in serotoninergičnih zdravil, kot so selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI) ali zaviralci privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) (glejte poglavje 4.4).

Zdravila, ki se za dosego učinkovitosti, predhodno presnavljajo s CYP2D6 (npr. tamoksifen), so lahko manj učinkovita, kadar se uporabljajo sočasno z zaviralci CYP2D6, kot je bupropion (glejte poglavje 4.4).

Citalopram (SSRI) se sicer primarno ne presnavlja s CYP2D6, vendar pa je v eni študiji bupropion

povečal vrednosti Cmax in AUC citaloprama, in sicer Cmax za 30 %, AUC pa za 40 %.

Sočasna uporaba digoksina z bupropionom lahko zniža raven digoksina. Pri zdravih prostovoljcih se je AUC0–24 ur digoksina zmanjšala, ledvični očistek pa se je povečal, kar temelji na podatkih primerjave med študijami. Zdravniki se morajo zavedati, da se ob prenehanju jemanja bupropiona, ravni digoksina lahko zvišajo, zato je bolnike potrebno nadzirati glede morebitnih toksičnih učinkov digoksina.

Učinek drugih zdravil na bupropion

Bupropion se do svojega glavnega presnovka hidroksibupropiona presnavlja primarno s citokromom P450 CYP2B6 (glejte poglavje 5.2). Pri sočasni uporabi zdravil, ki lahko vplivajo na presnovo bupropiona preko izoencima CYP2B6 (npr. substrati za CYP2B6: ciklofosfamid, ifosfamid in zaviralci CYP2B6: orfenadrin, tiklopidin, klopidogrel), se lahko plazemske vrednosti bupropiona povečajo, plazemske vrednosti aktivnega presnovka hidroksibupropiona pa zmanjšajo. Klinične posledice inhibicije presnove bupropiona preko encima CYP2B6 in posledične spremembe razmerja med bupropionom in hidroksibupropionom trenutno niso znane.

Ker je presnova bupropiona obsežna, svetujemo previdnost pri sočasnem predpisovanju bupropiona in zdravil, za katera je znano, da presnovo inducirajo (npr. karbamazepin, fenitoin, ritonavir, efavirenz) ali zavirajo (npr. valproat), saj lahko vplivajo na klinično učinkovitost in varnost.

V nizu kliničnih študij na zdravih prostovoljcih je ritonavir (100 mg dvakrat na dan ali 600 mg dvakrat na dan) ali ritonavir 100 mg v kombinaciji z lopinavirjem 400 mg dvakrat na dan zmanjšal izpostavljenost bupropionu ter njegovim glavnim presnovkom v odvisnosti od odmerka za približno 20 do 80 % (glejte poglavje 5.2). Podobno efavirenz 600 mg enkrat na dan v dveh tednih zmanjša izpostavljenost bupropionu za približno 55 % pri zdravih prostovoljcih. Klinične posledice zmanjšane izpostavljenosti niso jasne, vendar lahko vključujejo zmanjšano učinkovitost zdravljenja velike depresije. Bolniki, ki prejemajo katero koli od teh zdravil sočasno z bupropionom, bi tako potrebovali povečan odmerek bupropiona, toda največji priporočeni odmerek bupropiona ne sme biti prekoračen.

Drugi podatki o interakcijah

Pri predpisovanju bupropiona bolnikom, ki se zdravijo bodisi z levodopo bodisi z amantadinom je potrebna previdnost. Omejeni klinični podatki kažejo, da je pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo z bupropionom in levodopo ali amantadinom, pojavnost neželenih učinkov (npr. navzea, bruhanje in nevropsihiatrični dogodki – glejte poglavje 4.8) večja.

Klinični podatki sicer ne kažejo na farmakokinetične interakcije med bupropionom in alkoholom, vendar pa so pri bolnikih, ki so med zdravljenjem z bupropionom uživali alkohol, v redkih primerih poročali o pojavu neželenih nevropsihiatričnih dogodkov ali o zmanjšani toleranci za alkohol. Med zdravljenjem z bupropionom mora biti uživanje alkohola minimalno oziroma se mu je treba povsem odpovedati.

Farmakokinetične študije z bupropionom in sočasno uporabo benzodiazepinov niso bile izvedene. Na osnovi in vitro presnovnih poti ni osnove za tovrstno interakcijo. Pri zdravih prostovoljcih je bila pri sočasni uporabi bupropiona in diazepama sedacija manjša kot pri uporabi diazepama samega.

Uporaba bupropiona v kombinaciji z antidepresivi (razen z dizipraminom in citalopramom), benzodiazepini (razen z diazepamom) ali nevroleptiki ni bila sistematično ovrednotena. Omejene so tudi klinične izkušnje s šentjanževko.

Pri sočasni uporabi bupropiona in nikotinskega transdermalnega sistema (NTS) se lahko poveča krvni

tlak.

Nosečnost

Nekatere epidemiološke študije izidov nosečnosti so po izpostavljenosti matere bupropionu v prvem trimesečju pokazale povezanost le-te z večjim tveganjem za določene prirojene kardiovaskularne malformacije, specifično za defekte prekatnega pretina in defekte iztočnega trakta srca. Ti izsledki se med študijami razhajajo. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov glede reproduktivne toksičnosti (glejte poglavje 5.3). Bupropion se med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen če klinično stanje nosečnice zahteva zdravljenje z bupropionom in alternativno zdravljenje ni možno.

Dojenje

Bupropion in njegovi presnovki se izločajo v materino mleko. Pri odločitvi, ali se odpovedati dojenju ali odpovedati zdravljenju z bupropionom, se mora upoštevati korist dojenja za novorojenčka/dojenčka in korist zdravljenja z bupropionom za mater.

Plodnost

Podatkov o vplivu bupropiona na plodnost pri človeku ni. Reprodukcijska študija na podganah ni

prinesla dokazov o okvari plodnosti (glejte poglavje 5.3).

Tako kot druga zdravila, ki delujejo na CŽS, lahko tudi bupropion vpliva na sposobnost za dejavnosti, ki zahtevajo presojo in motorične ali kognitivne zmožnosti. Bolniki morajo biti glede vožnje in upravljanja strojev previdni, dokler niso povsem prepričani, da bupropion ne zmanjša njihove sposobnosti za tovrstna opravila.

V spodnjem seznamu so navedeni neželeni učinki, ki so se pojavili med klinično uporabo. Razvrščeni

so glede na pogostnost in organski sistem.

Neželeni učinki so razvrščeni po pogostnosti v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

* Preobčutljivost se lahko kaže s kožnimi reakcijami. Glejte “Bolezni imunskega sistema” in “Bolezni kože in podkožja”.

** Pojavnost epileptičnih napadov je približno 0,1 % (1/1.000). Najpogostejša vrsta epileptičnih napadov so generalizirani tonično-klonični napadi. Posledica te vrste napadov je v nekaterih primerih lahko postiktalna zmedenost ali okvara spomina (glejte poglavje 4.4).

*** Med zdravljenjem ali kmalu po prenehanju zdravljenja z bupropionom so opisani primeri

samomorilnega razmišljanja in samomorilnega vedenja (glejte poglavje 4.4).

**** Serotoninski sindrom se lahko pojavi kot posledica interakcij med bupropionom in serotoninergičnimi zdravili, kot so selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI) ali zaviralci privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Poročali so o akutnem zaužitju odmerkov, ki so za 10-krat presegali največji terapevtski odmerek. Razen dogodkov, ki so navedeni kot neželeni učinki, so se pri prevelikem odmerjanju pojavili še dodatni simptomi, vključno z zaspanostjo, izgubo zavesti in/ali elektrokardiografskimi (EKG) spremembami, kot so motnje prevajanja (vključno s podaljšanjem kompleksa QRS), aritmije in tahikardija. Poročali so tudi o podaljšanju intervala QTc, ki pa se je običajno pojavil skupaj s podaljšanjem kompleksa QRS in zvišano srčno frekvenco. Večina bolnikov je sicer okrevala brez posledic, vendar pa so pri bolnikih po zaužitju veliko prevelikih odmerkov poročali tudi o redkih primerih smrtnih izidov. Poročali so tudi o serotoninskem sindromu.

Zdravljenje

V primeru prevelikega odmerjanja svetujemo sprejem v bolnišnico. Nadzirati je treba EKG in vitalne znake.

Zagotoviti je treba ustrezno prehodnost dihalnih poti, ustrezno oksigenacijo in ventilacijo. Priporočamo uporabo aktivnega oglja. Specifičen antidot za bupropion ni znan. Nadaljnje ravnanje je odvisno od kliničnih znakov.