Reductil 15 mg trde kapsule

Zdravilo Reductil je indicirano kot podporno zdravljenje v programu za obvladovanje telesne mase pri:

• bolnikih s prehransko pogojeno debelostjo in indeksom telesne mase (ITM) 30 kg/m² ali več,

• bolnikih s prehransko pogojeno čezmerno telesno maso in ITM 27 kg/m² ali več, ki imajo še druge z debelostjo povezane dejavnike tveganja, npr. diabetes tipa 2 ali dislipidemijo.

  Opomba:

  Zdravilo Reductil se sme predpisati le bolnikom, ki se ne odzovejo ustrezno samo na primeren shujševalni režim, tj. bolnikom, ki v 3 mesecih težko dosežejo ali ohranijo > 5% zmanjšanje telesne mase.

  Zdravljenje z zdravilom Reductil mora biti le del dolgotrajnega integriranega terapevtskega programa za zmanjšanje telesne mase pod vodstvom zdravnika, izkušenega v zdravljenju debelosti. Primeren terapevtski program za obvladanje debelosti mora obsegati prilagoditve prehrane in vedènja ter večjo telesno dejavnost. Takšen integriran program je ključen za trajno spremembo prehranskih navad in vedènja, ki je temeljna za dolgotrajno ohranitev dosežene nižje telesne mase po koncu uporabe zdravila Reductil. Da zmorejo bolniki po koncu zdravljenja z zdravilom ohraniti doseženo telesno maso, morajo med jemanjem zdravila Reductil spremeniti svoj življenjski slog. Povedati jim je treba, da se lahko v nasprotnem primeru znova zredijo.

  Bolnik naj bi ostal pod stalnim zdravniškim nadzorstvom tudi po koncu uporabe zdravila Reductil.

Odrasli: Začetni odmerek je 1 kapsula zdravila Reductil 10 mg trde kapsule. Pogoltniti jo je treba celo, enkrat na dan zjutraj in z nekaj tekočine (npr. s kozarcem vode). Kapsulo se lahko vzame s hrano ali brez nje.

Bolnikom, ki se na zdravilo Reductil 10 mg trde kapsule ne odzovejo ustrezno (neustrezen odziv je opredeljen kot izguba manj kot 2 kg po štirih tednih zdravljenja), je mogoče odmerek zvečati na 1 kapsulo zdravila Reductil 15 mg trde kapsule enkrat na dan, če so zdravilo Reductil 10 mg trde kapsule dobro prenašali.

Pri bolnikih, ki se na zdravilo Reductil 15 mg trde kapsule ne odzovejo ustrezno (kar je opredeljeno kot izguba manj kot 2 kg po štirih tednih zdravljenja), je treba zdravljenje prekiniti. Pri neodzivnih bolnikih obstaja večje tveganje za neželene učinke (glejte poglavje 4.8).

Trajanje zdravljenja:

Zdravljenje je treba prekiniti pri bolnikih, ki se ne odzovejo ustrezno, tj. se jim izguba telesne mase stabilizira pri manj kot 5% začetne telesne mase, ali v treh mesecih po začetku zdravljenja shujšajo za manj kot 5% začetne telesne mase. Zdravljenja se ne sme nadaljevati pri bolnikih, ki se po že doseženem zmanjšanju telesne mase zredijo za 3 kg ali več.

Pri bolnikih s spremljajočimi komorbidnimi stanji naj bi zdravljenje z zdravilom Reductil

10 mg/15 mg trde kapsule nadaljevali le, če je mogoče pokazati, da doseženo zmanjšanje telesne mase še drugače klinično koristi, npr. z izboljšanjem profila lipidov pri bolnikih z dislipidemijo ali urejenosti glukoze pri diabetesu tipa 2.

Zdravilo Reductil se sme uporabljati največ eno leto. Podatki o več kot enoletni uporabi so omejeni.

• Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov.

• Organski vzroki debelosti.

• Anamneza pomembnih motenj hranjenja.

• Psihiatrične bolezni. Sibutramin je v študijah na živalih pokazal zmožnost za antidepresivno delovanje, zato pri bipolarnih bolnikih ni mogoče izključiti s sibutraminom izzvane manične epizode.

• Gilles de la Tourettov sindrom.

• Uporaba (sočasna ali v zadnjih dveh tednih) zaviralcev monoaminooksidaze ali drugih centralno delujočih zdravil zaradi psihiatričnih bolezni (npr. antidepresivov, antipsihotikov) ali za hujšanje ali triptofana proti motnjam spanja.

• Anamneza bolezni koronarnih arterij, kongestivnega srčnega popuščanja, tahikardije, okluzivne bolezni perifernih arterij, aritmij ali cerebrovaskularne bolezni (možganska kap ali TIA).

• Neustrezno urejena hipertenzija (> 145/90 mmHg, glejte poglavje 4.4).

• Hipertiroidizem.

• Huda okvara jeter.

• Huda okvara ledvic, bolniki s končno odpovedjo ledvic na dializi.

• Benigna hiperplazija prostate z zastojem urina.

• Feokromocitom.

• Glavkom z ozkim zakotjem.

• Anamneza zlorabe mamil, zdravil ali alkohola.

• Nosečnost in dojenje (glejte poglavje 4.6).

• Otroci in mladi odrasli do 18. leta starosti (zaradi pomanjkanja podatkov).

• Bolniki, starejši od 65 let (zaradi pomanjkanja podatkov).

Opozorila:

Vsem bolnikom, ki jemljejo zdravilo Reductil, je treba nadzorovati krvni tlak in srčno frekvenco, kajti pri nekaterih bolnikih je sibutramin povzročil klinično pomembno zvišanje krvnega tlaka.

Prve tri mesece zdravljenja je treba ta parametra meriti na 2 tedna, od 4. do 6. meseca enkrat na mesec, pozneje pa redno in najmanj enkrat na tri mesece. Pri bolnikih, ki imajo na dveh zaporednih pregledih srčno frekvenco v mirovanju zvišano za > 10/minuto ali sistolični/diastolični krvni tlak > 10 mmHg, je treba zdravljenje prekiniti.

Če krvni tlak pri prej dobro urejenem hipertenzivnem bolniku na dveh zaporednih kontrolah preseže 145/90 mmHg, je treba zdravljenje prekiniti (glejte poglavje 4.8). Krvni tlak je treba posebej natančno nadzirati pri bolnikih s sindromom apneje v spanju.

• Glede sočasne uporabe sibutramina in simpatikomimetikov glejte poglavje 4.5.

• Sibutramina ni spremljal pojav primarne pljučne hipertenzije. A zaradi splošne skrbi v zvezi z zdravili proti debelosti je treba med rednimi pregledi nameniti pozornost simptomom, kot so napredujoča dispneja, bolečine v prsih in otekanje gležnjev. Bolnikom je treba naročiti, naj se v primeru teh simptomov takoj posvetujejo z zdravnikom.

• Pri bolnikih z epilepsijo je treba sibutramin uporabljati previdno.

• Med ocenjevanjem sibutramina pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter so opažali povečanje koncentracije v plazmi. Čeprav niso zabeležili neželenih učinkov, je treba sibutramin pri teh bolnikih uporabljati previdno.

• Skozi ledvice se sicer izločajo le neaktivni presnovki, vendar je treba sibutramin pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic kljub temu uporabljati previdno.

• Sibutramin je treba previdno uporabljati pri bolnikih z družinsko anamnezo motoričnih ali verbalnih tikov.

• Ženske v rodni dobi morajo med jemanjem sibutramina uporabljati ustrezno kontracepcijo.

• Pri zdravilih, ki delujejo na osrednje živčevje, obstaja nevarnost zlorabe, vendar klinični podatki pri sibutraminu niso odkrili zlorabe zdravila.

• Obstaja splošna skrb, da so določena zdravila proti debelosti povezana z večjim tveganjem za okvare srčnih zaklopk, vendar klinični podatki med uporabo sibutramina ne kažejo večje incidence teh okvar.

• Uporaba je kontraindicirana pri bolnikih z anamnezo pomembnih motenj hranjenja, npr. anoreksije nervoze ali bulimije nervoze. Podatkov o sibutraminu pri zdravljenju bolnikov s kompulzivno motnjo hranjenja ni.

• Sibutramin je treba previdno uporabljati pri bolnikih z glavkomom z odprtim zakotjem in bolnikih, ki jih ogroža zvišan očesni tlak (imajo npr. družinsko anamnezo).

• Tudi med jemanjem sibutramina obstaja možnost večjega tveganja za krvavitve (vključno z ginekološkimi, gastrointestinalnimi in drugimi kožnimi ali sluzničnimi krvavitvami), tako kot med uporabo drugih zdravil, ki zavirajo prevzem serotonina. Sibutramin je zato treba previdno uporabljati pri bolnikih, nagnjenih h krvavitvam, in bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila z vplivom na hemostazo ali delovanje trombocitov.

• Pri bolnikih, zdravljenih s sibutraminom, so redko opisani primeri depresije, samomorilnega razmišljanja in samomora. Pri bolnikih z anamnezo depresije je zato potrebna posebna pozornost. Če se med zdravljenjem s sibutraminom pojavijo znaki ali simptomi depresije, je treba razmisliti o prekinitvi sibutramina in začetku ustreznega zdravljenja.

Pomembne informacije o nekaterih sestavinah zdravila Reductil:

Reductil 10 mg trde kapsule vsebujejo 212 mg laktoze monohidrat na odmerek (1 kapsula), kar ustreza 201,4 mg laktoze.

Reductil 15 mg trde kapsule vsebujejo 207 mg laktoze monohidrat na odmerek (1 kapsula), kar ustreza 196,7 mg laktoze.

Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorbcijo glukoze/galaktoze, ne smejo jemati tega zdravila.

Sibutramin in njegova aktivna presnovka se eliminirajo s presnovo v jetrih. Glavni vpleteni encim je CYP3A4, prispevata pa lahko tudi CYP2C9 in CYP1A2. Previdnost je potrebna med hkratno uporabo sibutramina in zdravil, ki vplivajo na aktivnost CYP3A4 (glejte poglavje 5.2). Med zaviralce CYP3A4 spadajo ketokonazol, itrakonazol, eritromicin, klaritromicin, troleandomicin in ciklosporin. V študiji interakcij je sočasna uporaba ketokonazola ali eritromicina s sibutraminom povečala plazemsko koncentracijo (AUC) aktivnih presnovkov sibutramina (s prvim za 23% in z

drugim za 10%). Povprečna srčna frekvenca se je povečala do 2,5 utripa na minuto bolj kot ob samem sibutraminu.

Rifampicin, fenitoin, karbamazepin, fenobarbital in deksametazon inducirajo encim CYP3A4 in lahko pospešijo presnovo sibutramina, čeprav to ni eksperimentalno raziskano.

Sočasna uporaba več zdravil, ki povečujejo raven serotonina v možganih, lahko povzroči resne interakcije. Pojav imenujemo serotoninski sindrom. V redkih primerih lahko nastane med sočasno uporabo selektivnih zaviralcev prevzema serotonina [SSRI] z določenimi zdravili proti migreni (npr. sumatriptanom, dihidroergotaminom) ali določenimi opioidi (npr. pentazocinom, petidinom, fentanilom, dekstrometorfanom), ali med sočasnim jemanjem dveh selektivnih SSRI.

Ker sibutramin (med drugimi učinki) zavira prevzem serotonina, se sibutramina ne sme uporabljati hkrati z drugimi zdravili, ki zvišujejo raven serotonina v možganih.

Sočasna uporaba sibutramina z drugimi zdravili, ki lahko zvišajo krvni tlak ali pospešijo srčno frekvenco (npr. s simpatikomimetiki), ni sistematično raziskana. Med takšna zdravila spadajo nekatera zdravila proti kašlju, prehladu in alergiji (npr. efedrin, psevdoefedrin) in nekateri dekongestivi (npr. ksilometazolin). Pri predpisovanju sibutramina bolnikom, ki uporabljajo takšna zdravila, je potrebna previdnost.

Sibutramin ne poslabša učinkovitosti peroralnih kontraceptivov.

Kognitivna oz. psihomotorična zmogljivost se ob uporabi posamičnih odmerkov sibutramina hkrati z alkoholom nista dodatno poslabšali. A splošno pravilo je, da pitje alkohola ni združljivo s priporočenimi dietnimi ukrepi.

Podatkov o sočasni uporabi sibutramina in orlistata ni.

Od konca uporabe sibutramina do začetka zdravljenja z zaviralci monoaminooksidaze morata miniti dva tedna.

Uporaba med nosečnostjo

Sibutramin je kontraindiciran (glejte poglavje 4.3) med nosečnostjo. Med nosečnostjo praviloma ni primerno uporabljati zdravil za hujšanje. Ženske v rodni dobi morajo uporabljati učinkovito kontracepcijo med zdravljenjem.

Če med zdravljenjem zanosijo ali nameravajo zanositi, morajo o tem obvestiti svojega zdravnika. Kontroliranih študij s sibutraminom pri nosečnicah ni bilo. Študije brejih kunčjih samic so v maternalno toksičnih odmerkih pokazale vpliv na reprodukcijo (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano.

Uporaba med dojenjem

Ni znano, ali se sibutramin izloča v materinem mleku, zato je sibutramin kontraindiciran (glejte poglavje 4.3) med obdobjem dojenja.

Čeprav sibutramin ni poslabšal psihomotorične in kognitivne zmogljivosti zdravih prostovoljcev, lahko vsako centralno delujoče zdravilo prizadene presojo, razmišljanje ali motorične sposobnosti. Zato je treba bolnike opozoriti, da se jim lahko sposobnost za vožnjo, upravljanje s stroji in delo v nevarnem okolju med jemanjem sibutramina poslabša.

Večina neželenih učinkov, opisanih pri sibutraminu, se je pojavila na začetku zdravljenja (v prvih 4 tednih). Njihova izrazitost in pogostnost sta se sčasoma zmanjšali. Praviloma niso bili resni, niso zahtevali prekinitve zdravljenja in so bili reverzibilni.

Spodaj so po organskih sistemih našteti neželeni učinki, ugotovljeni v kliničnih preizkušanjih II./III. faze. V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti:

Srce in ožilje

Opažali so povprečno zvišanje sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka v mirovanju za 2–3 mm Hg in povprečno povečanje srčne frekvence za 3–7 utripov na minuto. V posameznih primerih ni mogoče izključiti večjega zvišanja krvnega tlaka in povečanja srčne frekvence.

Praviloma se klinično pomembno zvišanje krvnega tlaka in povečanje srčne frekvence pojavita v zgodnjem obdobju zdravljenja (v prvih 4 do 12 tednih). Zdravljenje je treba v takšnih primerih prekiniti (glejte poglavje 4.4).

Za uporabo sibutramina pri bolnikih s hipertenzijo glejte poglavji 4.3 in 4.4.

Spodaj so po telesnih sistemih našteti klinično pomembni neželeni učinki, ugotovljeni v kliničnih študijah in med pomarketinškim spremljanjem.

Bolezni krvi in limfatičnega sistema:

Trombocitopenija, Henoch-Schonleinova purpura.

Bolezni imunskega sistema:

Opisane so alergijske preobčutljivostne reakcije, od blagih kožnih izpuščajev in urtikarije do angioedema in anafilaksije.

Psihiatrične motnje:

Agitiranost.

Depresija pri bolnikih s predhodno anamnezo depresije ali brez nje (glejte poglavje 4.4).

Bolezni živčevja:

Napadi krčev.

Serotoninski sindrom med uporabo v kombinaciji z drugimi zdravili, ki vplivajo na sproščanje serotonina (glejte poglavje 4.5).

Kratkotrajne prehodne motnje spomina.

Očesne bolezni:

Zamegljen vid.

Srčne bolezni:

Atrijska fibrilacija, paroksizmalna supraventrikularna tahikardija.

Bolezni prebavil:

Driska, bruhanje, gastrointestinalna krvavitev.

Bolezni kože in podkožja:

Alopecija, izpuščaj, urtikarija, kožne krvavitve (ekhimoze, petehije).

Bolezni sečil:

Akutni intersticijski nefritis, mezangiokapilarni glomerulonefritis, zastoj urina.

Motnje reprodukcije in dojk:

Motnje ejakulacije/orgazma, impotenca, motnje menstruacijskega ciklusa, metroragija.

Preiskave:

Reverzibilno zvišanje jetrnih encimov.

Drugo:

Redko so opažali odtegnitvene simptome, npr. glavobol in zvečan apetit.

Izkušnje s prevelikim odmerjanjem sibutramina pri ljudeh so omejene. Najpogostejši s prevelikim odmerjanjem povezani neželeni učinki so tahikardija, hipertenzija, glavobol in omotica.

Zdravljenje mora obsegati splošne ukrepe, ki se uporabljajo pri prevelikem odmerjanju, npr. ohranitev prehodnih dihalnih poti, nadzorovanje kardiovaskularnega delovanja ter splošne

simptomatske in podporne ukrepe. Zgodnja uporaba aktivnega oglja lahko upočasni absorpcijo sibutramina. Koristi lahko tudi izpiranje želodca. Pri bolnikih z zvišanim krvnim tlakom ali tahikardijo utegne biti indicirana previdna uporaba antagonistov beta. Rezultati študije pri bolnikih s končno odpovedjo ledvic na dializi so pokazali, da se presnovki sibutramina niso v pomembni meri izločili s hemodializo.