Agomelatin Anpharm 25 mg filmsko obložene tablete

Zdravljenje velikih depresivnih epizod.

Zdravilo Agomelatin Anpharm je indicirano pri odraslih.

Odmerjanje

Priporočeni odmerek je 25 mg enkrat na dan peroralno pred spanjem.

Če se simptomi ne izboljšajo, lahko po 2 tednih zdravljenja odmerek zvečate na 50 mg enkrat na dan, se pravi dve tableti po 25 mg naenkrat, pred spanjem.

Odločitev o povečanju odmerka je potrebno pretehtati glede na povečano tveganje za zvišanje vrednosti aminotransferaz. Vsako povečanje odmerka na 50 mg mora temeljiti na individualni osnovi koristi/tveganja in ob strogem upoštevanju rezultatov testov delovanja jeter.

Teste delovanja jeter morate opraviti pri vseh bolnikih pred uvedbo zdravljenja. Zdravljenja ne smete uvesti, če vrednosti aminotransferaz presegajo 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Med zdravljenjem je treba redno spremljati vrednosti aminotransferaz, po približno 3 tednih, 6 tednih (na koncu akutne faze), 12 tednih in 24 tednih (na koncu vzdrževalne faze) ter pozneje, ko je to klinično indicirano (glejte tudi poglavje 4.4). Zdravljenje morate prekiniti, če vrednosti aminotransferaz presežejo 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Ob povečanju odmerka je treba teste delovanja jeter spet izvajati v enakih razmakih kot ob uvedbi zdravljenja.

Trajanje zdravljenja

Bolnike z depresijo morate zdraviti dovolj časa, to je najmanj 6 mesecev, da se zagotovi odsotnost simptomov.

Menjava zdravljenja s SSRI/SNRI na agomelatin

Po prenehanju zdravljenja z antidepresivom iz skupine SSRI/SNRI se lahko pri bolnikih pojavijo odtegnitveni simptomi.

Da bi preprečili njihov pojav, morate o tem, kako prekiniti zdravljenje, natančno prebrati povzetek glavnih značilnosti antidepresiva iz skupine SSRI/SNRI, s katerim se bolnik zdravi. Zdravljenje z agomelatinom lahko uvedete takoj, ko začnete z zmanjševanjem odmerka SSRI/SNRI (glejte poglavje 5.1).

Prenehanje zdravljenja

Ob prenehanju zdravljenja odmerka ni potrebno postopoma zmanjševati. Posebne skupine bolnikov

Starejši

Učinkovitost in varnost agomelatina (25 mg/dan do 50 mg/dan) sta bili dokazani pri starejših bolnikih z depresijo (< 75 let). Pri bolnikih ≥ 75 let učinka niso dokazali. Agomelatin se zato v tej starostni skupini bolnikov ne sme uporabljati (glejte poglavji 4.4 in 5.1). Prilagoditev odmerka glede na starost ni potrebna (glejte poglavje 5.2).

Ledvična okvara

Pomembnih sprememb farmakokinetičnih parametrov agomelatina pri bolnikih s hudo ledvično okvaro niso opazili. Kliničnih podatkov o uporabi agomelatina pri bolnikih z velikimi depresivnimi epizodami in hudo ali zmerno ledvično okvaro je malo, zato morate biti pri predpisovanju agomelatina tem bolnikom previdni.

Jetrna okvara

Agomelatin je pri bolnikih z jetrno okvaro kontraindiciran (glejte poglavja 4.3, 4.4 in 5.2).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost agomelatina pri otrocih, starejših od 2 let, za zdravljenje velikih depresivnih epizod še nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo (glejte poglavje 4.4).

Za indikacijo zdravljenje velikih depresivnih epizod pri otrocih, od rojstva do starosti 2 let, uporaba agomelatina ni smiselna.

Način uporabe

za peroralno uporabo

Zdravilo Agomelatin Anpharm filmsko obložene tablete lahko bolniki jemljejo s hrano ali brez nje.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Jetrna okvara (na primer ciroza ali aktivna bolezen jeter) ali zvišanje vrednosti aminotransferaz nad 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti (glejte poglavji 4.2 in 4.4).

Sočasno jemanje močnih zaviralcev CYP1A2 (npr. fluvoksamin, ciprofloksacin) (glejte poglavje 4.5).

Spremljanje delovanja jeter

V času po prihodu zdravila na trg so pri bolnikih, zdravljenih z agomelatinom, poročali o primerih poškodb jeter, vključno z odpovedjo jeter (izjemoma so pri bolnikih s prisotnimi dejavniki tveganja za poškodbo jeter poročali o nekaj primerih, ko je odpoved jeter privedla do smrti bolnika ali do transplantacije jeter), zvišanjem vrednosti jetrnih encimov nad 10-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti, hepatitisom in zlatenico (glejte poglavje 4.8). Večina se jih je pojavila v prvih mesecih zdravljenja. Vzorec poškodb jeter je večinoma hepatocelularen, pri čemer se vrednosti aminotransferaz v serumu običajno vrnejo na normalne vrednosti ob ukinitvi agomelatina.

Pred uvedbo zdravljenja je potrebna previdnost, ves čas zdravljenja pa morate vse bolnike posebej skrbno nadzirati, zlasti tiste, ki imajo prisotne dejavnike tveganja za poškodbo jeter ali sočasno jemljejo zdravila, ki so povezana s tveganjem za poškodbo jeter.

• Pred uvedbo zdravljenja

  Pri bolnikih s prisotnimi dejavniki tveganja za poškodbo jeter, kot so npr.:

  • debelost/prekomerna telesna masa/zamaščenost jeter nealkoholnega izvora, sladkorna bolezen,

  • motnja uporabe alkohola in/ali uživanje znatnih količin alkohola,

  in pri bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila, ki so povezana s tveganjem za poškodbo jeter, lahko zdravljenje z agomelatinom predpišete le po skrbnem pretehtanju koristi in tveganja.

  Pred začetkom zdravljenja je treba pri vseh bolnikih opraviti teste delovanja jeter, zdravljenja pa ne smete uvesti pri bolnikih z izhodiščnimi vrednostmi ALT in/ali AST > 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti (glejte poglavje 4.3). Pri bolnikih, ki imajo že pred zdravljenjem zvišane vrednosti aminotransferaz (> zgornjo mejo normalnih vrednosti in ≤ 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti), je pri uporabi agomelatina potrebna previdnost.

  • Pogostnost opravljanja testov delovanja jeter

  • pred uvedbo zdravljenja

  • in nato:

    • po približno 3 tednih,

    • po približno 6 tednih (na koncu akutne faze),

    • po približno 12 in 24 tednih (na koncu vzdrževalne faze)

    • ter pozneje, ko je to klinično indicirano.

  • Ob povečanju odmerka je treba teste delovanja jeter znova izvajati v enakih razmakih kot ob uvedbi zdravljenja.

  Če pri katerem koli bolniku opazite zvišanje vrednosti aminotransferaz v serumu, je treba test delovanja jeter ponoviti v 48 urah.

Možna medsebojna delovanja, ki vplivajo na agomelatin

Agomelatin se presnavlja predvsem s pomočjo citokroma P450 1A2 (CYP1A2) (90 %) in CYP2C9/19 (10 %). Zdravila, ki medsebojno delujejo z naštetimi izoencimi, lahko zvečajo ali zmanjšajo biološko uporabnost agomelatina.

Fluvoksamin, močan zaviralec CYP1A2 in zmeren zaviralec CYP2C9, izrazito zavira presnovo agomelatina, zaradi česar se izpostavljenost agomelatinu zveča za 60-krat (razpon: 12-krat do 412-krat). Sočasno jemanje agomelatina z močnimi zaviralci CYP1A2 (npr. fluvoksaminom, ciprofloksacinom) je zato kontraindicirano.

Sočasna uporaba agomelatina z estrogeni, zmernimi zaviralci CYP1A2, privede do večkratnega zvečanja izpostavljenosti agomelatinu. Čeprav pri 800 bolnikih, ki so sočasno jemali estrogene, niso zasledili specifičnih varnostnih signalov, morate biti previdni, ko predpisujete agomelatin z drugimi zmernimi zaviralci CYP1A2 (npr. propranololom, enoksacinom), dokler ne bo na voljo več izkušenj (glejte poglavje 4.4).

Rifampicin, ki spodbuja vse tri citokrome, ki so vpleteni v presnovo agomelatina, lahko zmanjša biološko uporabnost agomelatina.

Kajenje spodbuja CYP1A2. Pokazali so, da zmanjša biološko uporabnost agomelatina, še posebno pri težkih kadilcih (≥ 15 cigaret/dan) (glejte poglavje 5.2).

Možen vpliv agomelatina na druga zdravila

In vivo, agomelatin ne spodbuja izoencimov CYP450. Agomelatin ne zavira niti CYP1A2 in vivo niti drugih CYP450 in vitro. Agomelatin zato ne vpliva na izpostavljenost zdravilom, ki se presnavljajo s CYP450.

Zdravila, ki se v veliki meri vežejo na beljakovine v plazmi

Agomelatin ne vpliva na proste koncentracije zdravil, ki se v veliki meri vežejo na beljakovine v plazmi, ali obratno.

Druga zdravila

V kliničnih preskušanjih I. faze niso opazili dokazov o farmakokinetičnem ali famakodinamičnem medsebojnem delovanju agomelatina z zdravili, ki bi jih lahko sočasno predpisali pri ciljni skupini bolnikov: z benzodiazepini, litijem, paroksetinom, flukonazolom in teofilinom.

Alkohol

Sočasno jemanje agomelatina z alkoholom ni priporočljivo.

Elektrokonvulzivno zdravljenje (ECT - electroconvulsive therapy)

Ni izkušenj s sočasno uporabo agomelatina med elektrokonvulzivnim zdravljenjem. Študije na živalih niso pokazale prokonvulzivnih lastnosti (glejte poglavje 5.3), zato ni verjetno, da bi se zaradi jemanja agomelatina med elektrokonvulzivnim zdravljenjem pojavljale klinične posledice.

Pediatrična populacija

Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.

Nosečnost

Podatkov o uporabi agomelatina pri nosečnicah ni oziroma jih je malo (manj kot 300 izpostavljenih nosečnosti). Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3). Zaradi previdnosti se je uporabi agomelatina med nosečnostjo bolje izogniti.

Dojenje

Ni znano, ali se agomelatin/presnovki izločajo v materino mleko. Razpoložljivi farmakodinamični/ toksikološki podatki pri živalih kažejo na izločanje agomelatina/presnovkov v mleko (glejte poglavje 5.3). Tveganja za dojenega novorojenčka/dojenčka ne moremo izključiti. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja z agomelatinom, pri čemer je treba pretehtati koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja za mater.

Plodnost

Študije vpliva na sposobnost razmnoževanja in razvoja na podganah in kuncih niso pokazale nikakršnega učinka agomelatina na plodnost (glejte poglavje 5.3).

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso izvedli.

Ker sta omotica in somnolenca pogosta neželena učinka, morate bolnike opozoriti, naj bodo pozorni na svojo sposobnost za vožnjo ali upravljanje strojev.

Povzetek varnostnega profila

Agomelatin je v kliničnih preskušanjih jemalo več kot 8.000 bolnikov z depresijo.

Neželeni učinki so bili običajno blagi ali zmerni in so se pojavljali v prvih dveh tednih zdravljenja. Najpogostejši neželeni učinki so bili glavobol, navzea in omotica.

Ti neželeni učinki so bili običajno prehodni in na splošno niso vodili v prenehanje zdravljenja.

Seznam neželenih učinkov v preglednici

V spodnji preglednici so navedeni neželeni učinki, ki so jih opažali v kliničnih preskušanjih, primerjanih s placebom ali učinkovino.

Neželeni učinki so našteti po naslednji razvrstitvi: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). Pogostnosti niso bile popravljene glede na placebo.

*frekvenca neželenih dogodkov iz spontanih poročil, ocenjena na podlagi kliničnih preskušanj

(1) Pri bolnikih s prisotnimi dejavniki tveganja za poškodbo jeter so izjemoma poročali o nekaj primerih s smrtnim izidom ali transplantacijo jeter.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22, SI-1000 Ljubljana, tel: +386 (0)8 2000

500, faks: +386 (0)8 2000 510, e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si.

Simptomi

O prevelikem odmerjanju agomelatina je malo izkušenj. Pri izkušnjah s prevelikim odmerjanjem agomelatina so poročali o bolečini v epigastričnem predelu, somnolenci, utrujenosti, agitaciji, anksioznosti, napetosti, omotici, cianozi in splošnem slabem počutju.

Oseba, ki je zaužila 2450 mg agomelatina, je okrevala spontano brez kardiovaskularnih in bioloških nenormalnosti.

Obravnavanje

Specifični antidoti za agomelatin niso znani. Obravnavanje prevelikega odmerjanja naj vključuje zdravljenje kliničnih simptomov in rutinsko spremljanje. Priporočljivo je medicinsko spremljanje v specialistični oskrbi.