Augmentin 1000 mg/200 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
klavulanska kislina 200 mg / 1 viala
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Augmentin 1000 mg/200 mg
Zdravilo Augmentin je indicirano za zdravljenje naslednjih okužb pri odraslih in otrocih (glejte poglavja 4.2, 4.4 in 5.1):
-
hude okužbe ušesa, nosu in žrela (npr. mastoiditis, peritonzilarne okužbe, epiglotitis in sinuzitis v primeru spremljajočih hudih sistemskih znakov in simptomov),
-
akutno poslabšanje kroničnega bronhitisa (ustrezno diagnosticirano),
-
pljučnica, dobljena v domačem okolju,
-
cistitis,
-
pielonefritis,
-
okužbe kože in mehkih tkiv, zlasti celulitis, živalski ugrizi, hud zobni absces s celulitisom, ki se širi,
-
okužbe kosti in sklepov, zlasti osteomielitis,
-
intraabdominalne okužbe,
-
okužbe ženskih spolnih organov.
Profilaksa pred okužbami, povezanimi z večjimi kirurškimi posegi pri odraslih, npr.:
-
prebavil,
-
v medeničnem predelu,
-
glave in vratu,
-
žolčnega sistema.
Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo protibakterijskih zdravil.
-
Odmerjanje
Odmerki so povsod izraženi kot vsebnost amoksicilin/klavulanske kisline, razen kjer so navedeni kot vsebnost posameznih učinkovin.
Pri izbiri odmerka zdravila Augmentin za zdravljenje posamezne okužbe je treba upoštevati:
-
pričakovane patogene in verjetnost njihove občutljivosti za protibakterijska zdravila (glejte poglavje 4.4),
-
izrazitost in mesto okužbe,
-
bolnikovo starost, telesno maso in delovanje ledvic, kot je prikazano spodaj.
Po potrebi je mogoče uporabiti druge oblike zdravila Augmentin (npr. tiste z večjimi odmerki amoksicilina in/ali drugačnim razmerjem amoksicilina in klavulanske kisline) (glejte poglavji 4.4 in 5.1).
Če je zdravilo Augmentin prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje uporabljeno, kot je priporočeno spodaj, zagotavlja celoten dnevni odmerek 3000 mg amoksicilina in 600 mg klavulanske kisline. Če je potreben večji dnevni odmerek amoksicilina, je priporočljivo izbrati drugo intravensko obliko zdravila Augmentin, da bi se izognili nepotrebno velikim dnevnim odmerkom klavulanske kisline.
Trajanje zdravljenja je treba določiti glede na bolnikov odziv. Nekatere okužbe (npr. osteomielitis) zahtevajo dolgotrajnejše zdravljenje. Zdravljenja se ne sme podaljšati preko 14 dni brez ponovne ocene stanja (glejte poglavje 4.4. glede dolgotrajnega zdravljenja).
Upoštevati je treba lokalne smernice glede ustrezne pogostnosti odmerjanja amoksicilin/klavulanske kisline.
Odrasli in otroci ≥ 40 kg
Za zdravljenje okužb, kot je navedeno v poglavju 4.1: 1000 mg/200 mg na 8 ur
Kirurška profilaksa Za posege, ki trajajo manj kot 1 uro, je priporočeni odmerek zdravila Augmentin od 1000 mg/200 mg do 2000 mg/200 mg, uporabljen pri indukciji anestezije. (Odmerke2000 mg/200 mg je mogoče doseči z uporabo alternativne intravenske oblike zdravila Augmentin.)Za posege, ki trajajo več kot 1 uro, je priporočeni odmerek zdravila Augmentin od 1000 mg/200 mg do 2000 mg/200 mg, uporabljen pri indukciji anestezije, in do 3 odmerke 1000 mg/200 mg v 24 urah.Jasni klinični znaki okužbe pri operaciji zahtevajo normalen ciklus intravenskega ali peroralnega zdravljenja pooperativno. Otroci < 40 kg
Priporočeni odmerki:
-
otroci, stari 3 mesece in več: 25 mg/5 mg na kg na 8 ur;
-
otroci, ki so stari manj kot 3 mesece in tehtajo manj kot 4 kg: 25 mg/5 mg na kg na 12 ur.
Starejši
Prilagoditev odmerka ni potrebna. Okvara ledvic
Prilagoditve odmerka temeljijo na največji priporočeni koncentraciji amoksicilina. Bolniki z očistkom kreatinina (CrCl) nad 30 ml/min ne potrebujejo prilagoditve odmerka.
Odrasli in otroci ≥ 40 kg
CrCl: 10-30 ml/min Začetni odmerek 1000 mg/200 mg in potem 500 mg/100 mg dvakrat na dan CrCl < 10 ml/min Začetni odmerek 1000 mg/200 mg in potem 500 mg/100 mg na 24 ur Hemodializa Začetni odmerek 1000 mg/200 mg in potem 500 mg/100 mg na 24 ur, z dodatkom 500 mg/100 mg na koncu dialize (ker se zmanjša tako serumska koncentracija amoksicilina kot klavulanske kisline) Otroci < 40 kg
CrCl: 10 do 30 ml/min 25 mg/5 mg na kg na 12 ur CrCl < 10 ml/min 25 mg/5 mg na kg na 24 ur Hemodializa 25 mg/5 mg na kg na 24 ur, z dodatkom 12,5 mg/2,5 mg na kg na koncu dialize (ker se zmanjša tako serumska koncentracija amoksicilina kot klavulanske kisline). Okvara jeter
Odmerjajte previdno in redno kontrolirajte delovanje jeter (glejte poglavji 4.3 in 4.4). Način uporabe
Zdravilo Augmentin je za intravensko uporabo.
Zdravilo Augmentin je treba uporabiti bodisi v počasni intravenski injekciji v trajanju od 3 do 4 minut neposredno v veno bodisi v kapalki ali infuziji v obdobju od 30 do 40 minut. Zdravilo Augmentin ni primerno za intramuskularno uporabo.
Otroci, stari manj kot 3 mesece, smejo dobiti zdravilo Augmentin le z infuzijo.
Zdravljenje z zdravilom Augmentin je mogoče začeti z uporabo intravenskega pripravka in ga dokončati z ustrezno peroralno obliko, kakršna je primerna za posameznega bolnika.
Za navodila glede priprave in redčenja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
-
Preobčutljivost na zdravilni učinkovini, katerikoli penicilin ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Anamneza hude takojšnje preobčutljivostne reakcije (npr. anafilaksije) na kakšno drugo betalaktamsko zdravilo (npr. cefalosporin, karbapenem ali monobaktam).
Anamneza zlatenice/okvare jeter zaradi amoksicilin/klavulanske kisline (glejte poglavje 4.8).
Pred uvedbo zdravljenja z amoksicilin/klavulansko kislino je treba natančno poizvedeti glede predhodnih preobčutljivostnih reakcij na peniciline, cefalosporine ali druge betalaktame (glejte poglavji 4.3 in 4.8).
Pri bolnikih, zdravljenih s penicilini, so bile opisane resne in občasno smrtne preobčutljivostne reakcije (vključno z anafilaktoidnimi in hudimi kožnimi neželenimi učinki). Te reakcije so verjetnejše pri osebah z anamnezo preobčutljivosti za penicilin in pri atopičnih posameznikih. Če se pojavi alergijska reakcija, je treba zdravljenje z amoksicilin/klavulansko kislino prekiniti in uvesti ustrezno drugo zdravljenje.
Če je okužba dokazano posledica organizma/organizmov, občutljivih za amoksicilin, pride v poštev prehod z amoksicilin/klavulanske kisline na amoksicilin v skladu z uradnimi smernicami.
Ta oblika zdravila Augmentin ni primerna za uporabo, kadar obstaja veliko tveganje, da imajo domnevni patogeni odpornost proti betalaktamskim zdravilom, ki ni posledica beta-laktamaz, dovzetnih za zavrtje s klavulansko kislino. Ker ni dostopnih specifičnih podatkov za t>MIK in ker so podatki za primerljive peroralne oblike mejni, ta oblika (brez dodatnega amoksicilina) morda ni primerna za zdravljenje okužb s Streptococcus pneumoniae, odpornim na penicilin.
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic in bolnikih, ki dobivajo velike odmerke, se lahko pojavijo konvulzije (glejte poglavje 4.8).
Uporabi amoksicilin/klavulanske kisline se je treba izogniti v primeru suma na infekcijsko mononukleozo, ker je bila uporaba amoksicilina pri tej bolezni povezana s pojavom morbiliformnega izpuščaja.
Sočasna uporaba alopurinola med zdravljenjem z amoksicilinom lahko poveča verjetnost alergijskih kožnih reakcij.
Dolgotrajna uporaba lahko občasno povzroči razrast neobčutljivih organizmov.
Če se na začetku zdravljenja pojavi generaliziran eritem z zvišano telesno temperaturo in pustulami, je to lahko simptom akutne generalizirane eksantematozne pustuloze (AGEP) (glejte poglavje 4.8). Ta reakcija zahteva prenehanje uporabe zdravila Augmentin in pomeni kontraindikacijo za vsako poznejšo uporabo amoksicilina.
Amoksicilin/klavulansko kislino je treba previdno uporabljati pri bolnikih z znaki okvare jeter (glejte poglavja 4.2, 4.3 in 4.8).
Jetrni dogodki so bili opisani predvsem pri moških in starejših bolnikih in so morda povezani z dolgotrajnim zdravljenjem. Zelo redko so bili ti dogodki opisani pri otrocih. V vseh populacijah se znaki in simptomi po navadi pojavijo med zdravljenjem ali kmalu po njem, včasih pa se razvijejo šele več tednov po prenehanju zdravljenja. Po navadi so reverzibilni. Jetrni dogodki so lahko hudi in v izredno redkih okoliščinah so bili opisani smrtni primeri. Ti so se skoraj vedno pojavili pri bolnikih z resno osnovno boleznijo ali bolnikih, ki so sočasno jemali zdravila, za katera je znano, da lahko vplivajo na jetra (glejte poglavje 4.8).
Z antibiotikom povezani kolitis je opisan pri skoraj vseh protibakterijskih zdravilih in lahko sega od blagega do smrtno nevarnega (glejte poglavje 4.8). Zato je na to diagnozo treba pomisliti pri vseh bolnikih, ki med uporabo ali po uporabi kateregakoli antibiotika dobijo drisko. Če se pojavi z antibiotikom povezani kolitis, je treba uporabo amoksicilin/klavulanske kisline nemudoma končati, se posvetovati z zdravnikom in uvesti ustrezno zdravljenje. Antiperistaltična zdravila so v takšnem primeru kontraindicirana.
Med dolgotrajnim zdravljenjem je priporočljivo redno preverjati delovanje organskih sistemov, vključno z ledvicami, jetri in hematopoetskim sistemom.
Pri bolnikih, ki so dobivali amoksicilin/klavulansko kislino, je bilo v redkih primerih opisano podaljšanje protrombinskega časa. Med sočasno uporabo antikoagulansov so potrebne ustrezne kontrole. Za vzdrževanje želene stopnje antikoagulacije je lahko potrebna prilagoditev odmerka peroralnih antikoagulansov (glejte poglavji 4.5 in 4.8).
Pri bolnikih z okvaro ledvic je treba odmerek prilagoditi stopnji okvare (glejte poglavje 4.2).
Pri bolnikih z manjšim izločanjem urina so v redkih primerih opažali kristalurijo, predvsem med parenteralnim zdravljenjem. Med uporabo velikih odmerkov amoksicilina je priporočljivo vzdrževati ustrezen vnos tekočin in izločanje urina, da bi zmanjšali možnost amoksicilinske kristalurije. Pri bolnikih z urinskim katetrom je treba prehodnost katetra redno preverjati (glejte poglavje 4.9).
Med zdravljenjem z amoksicilinom je treba za testiranje glukoze v urinu uporabiti encimske metode z glukoza-oksidazo, kajti med uporabo neencimskih metod se lahko pojavijo lažno pozitivni rezultati.
Prisotnost klavulanske kisline v zdravilu Augmentin lahko izzove nespecifično vezavo IgG in albumina na eritrocitno membrano in povzroči lažno pozitiven Coombsov test.
Opisani so pozitivni izvidi EIA-testa Bio-Rad Laboratories Platelia Aspergillus pri bolnikih, ki so dobivali amoksicilin/klavulansko kislino, za katere se je pozneje izkazalo, da niso okuženi z
Aspergillusom. Pri EIA-testu Bio-Rad Laboratories Platelia Aspergillus so opisane navzkrižne reakcije z neaspergilusnimi polisaharidi in polifuranozami. Zato je treba pozitivne izvide pri bolnikih, ki dobivajo amoksicilin/klavulansko kislino, tolmačiti previdno in jih potrditi z drugimi diagnostičnimi metodami.
500 mg/100 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
To zdravilo vsebuje 31,4 mg (1,4 mmol) natrija na vialo. To je treba upoštevati pri bolnikih, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.
500 mg/100 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
To zdravilo vsebuje 19,6 mg (0,5 mmol) kalija na vialo. To je treba upoštevati pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic ali bolnikih, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom kalija.
1000 mg/200 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Zdravilo vsebuje 62,9 mg (2,7 mmol) natrija na vialo. To je treba upoštevati pri bolnikih, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.
1000 mg/200 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
To zdravilo vsebuje 39,3 mg (1,0 mmol) kalija na vialo. To je treba upoštevati pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic ali bolnikih, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom kalija.
Peroralni antikoagulansi
Peroralni antikoagulansi in penicilinski antibiotiki so bili v praksi široko uporabljani, ne da bi bila zabeležena kakšna medsebojna delovanja. Vendar so v literaturi opisani primeri povečanja internacionalnega normaliziranega razmerja pri bolnikih, ki so jemali acenokumarol ali varfarin, in so dobili ciklus amoksicilina. Če je potrebna sočasna uporaba, je treba protrombinski čas in internacionalno normalizirano razmerje natančno kontrolirati, ko se amoksicilin začne uporabljati in ko se njegova uporaba konča. Poleg tega so lahko potrebne prilagoditve odmerka peroralnih antikoagulansov (glejte poglavji 4.4 in 4.8).
Metotreksat
Penicilini lahko zmanjšajo izločanje metotreksata in tako lahko povečajo toksičnost. Probenecid
Sočasna uporaba probenecida se ne priporoča. Probenecid zmanjša ledvično tubulno sekrecijo amoksicilina. Sočasna uporaba probenecida lahko povzroči povečanje in podaljšanje koncentracije amoksicilina v krvi, ne pa tudi klavulanske kisline.
Mofetilmikofenolat
Pri bolnikih, ki so prejemali mofetilmikofenolat, je bilo po začetku peroralnega zdravljenja s kombinacijo amoksicilina in klavulanske kisline opisano znižanje koncentracije aktivnega presnovka, mikofenolne kisline (MPA - mycophenolic acid), pred odmerkom za približno 50 %. Možno je, da sprememba koncentracije pred odmerkom ne odraža natančno sprememb v celotni izpostavljenosti MPA. Zato običajno ni potrebno prilagajati odmerka mofetilmikofenolata, saj ni kliničnih dokazov o disfunkciji presadka. Kljub vsemu, pa je potrebno med in po zdravljenju z antibiotiki zagotoviti klinično spremljanje bolnika.
Nosečnost
Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3). Maloštevilni podatki o uporabi amoksicilin/klavulanske kisline med nosečnostjo pri človeku ne kažejo povečanega tveganja prirojenih malformacij. V eni sami študiji pri ženskah s predčasnim, prezgodnjim pretrganjem plodove ovojnice je bilo opisano, da je lahko profilaktično zdravljenje z amoksicilin/klavulansko kislino povezano z večjim tveganjem nekrotizirajočega enterokolitisa pri novorojenčkih. Uporabi med nosečnostjo se je treba izogibati, razen če zdravnik presodi, da je nujna.
Dojenje
Obe učinkovini se izločata v materino mleko (o vplivih klavulanske kisline na dojenega otroka ni nič znanega). Zato se pri dojenem otroku lahko pojavita driska in glivična okužba sluznic; zaradi tega je včasih treba dojenje prekiniti. Upoštevati je treba možnost za pojav preobčutljivosti.
Amoksicilin/klavulansko kislino naj bi med obdobjem dojenja uporabili šele, ko lečeči zdravnik oceni korist in tveganje.
Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso bile izvedene. Vendar se lahko pojavijo neželeni učinki (npr. alergijske reakcije, omotica, konvulzije), ki lahko vplivajo na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji (glejte poglavje 4.8).
Najpogosteje opisani neželeni učinki so driska, navzea in bruhanje.
Spodaj so našteti neželeni učinki, zabeleženi v kliničnih študijah in med obdobjem postmarketinškega nadzora zdravila Augmentin, razvrščeni po organskih sistemih MedDRA.
Za razvrstitev pojavljanja neželenih učinkov so uporabljeni naslednji izrazi. Zelo pogosti (≥ 1/10)
Pogosti (≥ 1/100 do < 1/10) Občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100) Redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000) Zelo redki (< 1/10.000)
Neznano (ni mogoče oceniti na podlagi podatkov, ki so na voljo)
| Infekcijske in parazitske bolezni | |
| mukokutana kandidoza | pogosti |
| razrast neobčutljivih organizmov | neznano |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | |
| reverzibilna levkopenija (vključno znevtropenijo) | redki |
| trombocitopenija | redki |
| reverzibilna agranulocitoza | neznano |
| hemolitična anemija | neznano |
| podaljšanje časa krvavitve in protrombinskega časa1 | neznano |
| Bolezni imunskega sistema10 | |
| angionevrotični edem | neznano |
| anafilaksija | neznano |
| serumski bolezni podoben sindrom | neznano |
| preobčutljivostni vaskulitis | neznano |
| Bolezni živčevja | |
| omotica | občasni |
| glavobol | občasni |
| konvulzije2 | neznano |
| aseptični meningitis | neznano |
| Žilne bolezni | |
| tromboflebitis3 | redki |
| Bolezni prebavil | |
| driska | pogosti |
| navzea | občasni |
| bruhanje | občasni |
| prebavne motnje | občasni |
| z antibiotikom povezani kolitis4 | neznano |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | |
| zvišanje AST in/ali ALT5 | občasni |
| hepatitis6 | neznano |
| holestatska zlatenica6 | neznano |
| Bolezni kože in podkožja 7 | |
| izpuščaj na koži | občasni |
| srbenje | občasni |
| urtikarija | občasni |
| multiformni eritem | redki |
| Stevens-Johnsonov sindrom | neznano |
| toksična epidermalna nekroliza | neznano |
| bulozni eksfoliativni dermatitis | neznano |
| akutna generalizirana eksantematozna pustuloza (AGEP) 9 | neznano |
| z zdravilom povzročeni kožni izpuščaj zeozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS) | neznano |
| Bolezni sečil | |
| intersticijski nefritis | neznano |
| kristalurija8 | neznano |
| 1 Glejte poglavje 4.4.2 Glejte poglavje 4.4.3 Na mestu injiciranja.4 Vključno s psevdomembranskim kolitisom in hemoragičnim kolitisom (glejte poglavje 4.4).5 Pri bolnikih, zdravljenih z betalaktamskimi antibiotiki, so zabeležili zmerno zvišanje AST in/ali ALT, toda pomen teh izsledkov ni znan.6 Ti dogodki so bili zabeleženi z drugimi penicilini in cefalosporini (glejte poglavje 4.4).7 Če se pojavi preobčutljivostna kožna reakcija, je treba zdravljenje prekiniti (glejte poglavje 4.4).8 Glejte poglavje 4.99 Glejte poglavje 4.4 | |
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (8) 2000 500
Faks: +386 (8) 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.
Simptomi in znaki prevelikega odmerjanja
Opazni so lahko gastrointestinalni simptomi in moteno ravnovesje tekočine in elektrolitov. Opažali so amoksicilinsko kristalurijo, ki je v nekaterih primerih povzročila odpoved ledvic (glejte poglavje 4.4).
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic in bolnikih, ki dobivajo velike odmerke, se lahko pojavijo konvulzije.
Opisana je precipitacija amoksicilina v urinskih katetrih, predvsem po intravenski uporabi velikih odmerkov. Redno je treba preverjati prehodnost katetra (glejte poglavje 4.4).
Zdravljenje zastrupitve
Prebavne simptome je mogoče zdraviti simptomatsko; pozornost je treba nameniti ravnovesju vode in elektrolitov.
Amoksicilin/klavulansko kislino je mogoče iz obtoka odstraniti s hemodializo.
Farmakološke lastnosti - Augmentin 1000 mg/200 mg
Farmakoterapevtska skupina: kombinacije penicilinov z zaviralci laktamaz beta. Oznaka ATC: J01CR02
Mehanizem delovanja
Amoksicilin je polsintetski penicilin (betalaktamski antibiotik), ki zavira enega ali več encimov (beljakovine, ki vežejo penicilin) v biosintezni poti bakterijskega peptidoglikana, ki je integralna sestavina zgradbe bakterijske celične stene. Zavrtje sinteze peptidoglikana oslabi celično steno, temu ponavadi sledi liza celice in smrt.
Amoksicilin je občutljiv za razgradnjo z betalaktamazami, ki jih proizvaja rezistentna bakterija, in zato spekter delovanja samega amoksicilina ne zajema organizmov, ki izdelujejo te encime.
Klavulanska kislina je betalaktam, po zgradbi podoben penicilinu. Inaktivira nekatere betalaktamaze in tako prepreči inaktivacijo amoksicilina. Klavulanska kislina sama nima klinično uporabnega protibakterijskega učinka.
Farmakokinetično/farmakodinamično razmerje
Čas, ko koncentracija v serumu ostane nad minimalno inhibicijsko koncentracijo (t >MIK), velja kot glavna determinanta učinkovitosti amoksicilina.
Mehanizmi odpornosti
Glavna mehanizma odpornosti proti amoksicilin/klavulanski kislini sta:
-
inaktivacija s tistimi bakterijskimi beta-laktamazami, ki jih ne zavre klavulanska kislina, vključno s skupinami B, C in D;
-
sprememba penicilin-vežočih beljakovin (PBP), ki zmanjša afiniteto protibakterijskega zdravila
za tarčo.
Nepermeabilnost bakterij ali mehanizmi efluksne črpalke lahko povzročijo odpornost bakterij ali pripomorejo k takšni odpornosti, zlasti pri gramnegativnih bakterijah.
Mejne vrednosti
Mejne vrednosti MIK za amoksicilin/klavulansko kislino sta navedeni v EUCAST (European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing).
| Organizem | Mejne vrednosti občutljivosti (µg/ml) | ||
| Občutljivi | Srednje občutljivi | Odporni | |
| Haemophilus influenzae1 | ≤ 1 | - | > 1 |
| Moraxella catarrhalis1 | ≤ 1 | - | > 1 |
| Staphylococcus aureus 2 | ≤ 2 | - | > 2 |
| koagulazno negativni stafilokoki 2 | ≤ 0,25 | > 0,25 | |
| Enterococcus1 | ≤ 4 | 8 | > 8 |
| Streptococcus A, B, C, G5 | ≤ 0,25 | - | > 0,25 |
| Streptococcus pneumoniae3 | ≤ 0,5 | 1-2 | > 2 |
| Enterobacteriaceae1,4 | - | - | > 8 |
| Gramnegativni anaerobi1 | ≤ 4 | 8 | > 8 |
| Grampozitivni anaerobi1 | ≤ 4 | 8 | > 8 |
| Mejne vrednosti, nepovezane z vrsto1 | ≤ 2 | 4-8 | > 8 |
| 1 Navedene vrednosti so za koncentracije amoksicilina. Za namene preizkušanja občutljivosti je koncentracija klavulanske kisline fiksirana pri 2 mg/l.2 Navedene vrednosti so za koncentracije oksacilina.3 Mejne vrednosti v preglednici temeljijo na mejnih vrednostih za ampicilin.4 Mejna vrednost odpornosti R > 8 mg/l zagotavlja, da so vsi izolati s tem mehanizmom odpornosti prijavljeni kot odporni.5 Mejne vrednosti v preglednici temeljijo na mejnih vrednostih za benzilpenicilin. | |||
Prevalenca odpornosti za izbrane vrste se lahko razlikuje zemljepisno in v času, zato so zaželene lokalne informacije o odpornosti, zlasti pri zdravljenju hudih okužb. Po potrebi je treba poiskati nasvet strokovnjaka, če je lokalna prevalenca odpornosti takšna, da je uporabnost tega zdravila vsaj pri nekaterih vrstah okužb vprašljiva.
| Pogosto občutljive vrste |
| Aerobni grampozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecalis Gardnerella vaginalisStaphylococcus aureus (občutljiv na meticilin)£ koagulazno negativni stafilokoki (občutljivi na meticilin) Streptococcus agalactiaeStreptococcus pneumoniae1Streptococcus pyogenes in drugi beta-hemolitični streptokoki Skupina Streptococcus viridansAerobni gramnegativni mikroorganizmi Actinobacillus actinomycetemcomitans Capnocytophaga spp.Eikenella corrodens Haemophilus influenzae2 Moraxella catarrhalis Neisseria gonorrhoeae§ Pasteurella multocidaAnaerobni mikroorganizmi Bacteroides fragilis Fusobacterium nucleatum Prevotella spp. |
| Vrste, pri katerih je lahko problem pridobljena odpornost |
| Aerobni grampozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecium $Aerobni gramnegativni mikroorganizmiEscherichia coli Klebsiella oxytoca Klebsiella pneumoniae Proteus mirabilis Proteus vulgaris |
| Inherentno odporni organizmi |
| Aerobni gramnegativni mikroorganizmiAcinetobacter sp. Citrobacter freundii Enterobacter sp.Legionella pneumophila Morganella morganii Providencia spp.Pseudomonas sp.Serratia sp.Stenotrophomonas maltophiliaDrugi mikroorganizmi Chlamydia trachomatis Chlamydophila pneumoniae Chlamydophila psittaci Coxiella burnetti Mycoplasma pneumoniae |
| $ Naravna srednja občutljivost brez mehanizma pridobljene odpornosti.£ Vsi stafilokoki, odporni proti meticilinu, so odporni proti amoksicilin/klavulanski kislini.§ Vsi sevi z odpornostjo na amoksicilin, ki ni posredovana preko beta-laktamaz, so odporni na amoksicilin/klavulansko kislino.1 Ta oblika amoksicilin/klavulanske kisline morda ni primerna za zdravljenje okužb sStreptococcus pneumoniae, odpornim na penicilin (glejte poglavji 4.2 in 4.4).2 V nekaterih državah EU so bili sevi z zmanjšano občutljivostjo opisani s pogostnostjo nad 10 %. |
Absorpcija
V nadaljevanju so predstavljeni farmakokinetični rezultati študij, v katerih so amoksicilin/klavulansko kislino uporabili v skupinah zdravih prostovoljcev kot 500 mg/100 mg ali 1000 mg/200 mg v bolusni intravenski injekciji.
| Povprečne vrednosti (±SD) farmakokinetičnih parametrovBolusna intravenska injekcija | |||||
| Uporabljeni odmerek | Amoksicilin | ||||
| Odmerek | Povprečna največja konc. v serumu(µg/ml) | t 1/2 (h) | AUC(h.mg/l) | Pojavljanje v urinu (%, 0 do 6 h ) | |
| AMX/CA500 mg/100 mg | 500 mg | 32,2 | 1,07 | 25,5 | 66,5 |
| AMX/CA1000 mg/200 mg | 1000 mg | 105,4 | 0,9 | 76,3 | 77,4 |
| Klavulanska kislina | |||||
| AMX/CA500 mg/100 mg | 100 mg | 10,5 | 1,12 | 9,2 | 46,0 |
| AMX/CA1000 mg/200 mg | 200 mg | 28,5 | 0,9 | 27,9 | 63,8 |
| AMX – amoksicilin, CA – klavulanska kislina | |||||
Porazdelitev
Približno 25 % celotne količine klavulanske kisline v plazmi in 18 % celotne količine amoksicilina v plazmi je vezanih na beljakovine. Navidezni volumen porazdelitve je približno 0,3-0,4 l/kg za amoksicilin in približno 0,2 l/kg za klavulansko kislino.
Po intravenski uporabi so našli amoksicilin in klavulansko kislino v žolčniku, trebušnem tkivu, koži, maščevju, mišicah, sinovialni tekočini, peritonealni tekočini, žolču in gnoju. Amoksicilin se ne porazdeli ustrezno v cerebrospinalno tekočino.
Študije na živalih v tkivih niso pokazale znakov bistvenega zadrževanja snovi, nastalih iz katerekoli od obeh učinkovin. Tako kot večino penicilinov je tudi amoksicilin mogoče najti v materinem mleku. Prav tako je mogoče v materinem mleku najti sledi klavulanske kisline (glejte poglavje 4.6).
Izkazalo se je, da tako amoksicilin kot klavulanska kislina prehajata skozi placento (glejte poglavje 4.6).
Biotransformacija
Amoksicilin se delno izloči v urinu kot neaktivna penicilojska kislina v količinah, ki ustrezajo od 10 do 25 % začetnega odmerka. Klavulanska kislina se pri človeku v veliki meri presnovi in se izloči v urinu in blatu ter, kot ogljikov dioksid, v izdihanem zraku.
Izločanje
Glavna pot izločanja amoksicilina je skozi ledvice, klavulanska kislina pa se izloči tako z ledvičnimi kot neledvičnimi mehanizmi.
Amoksicilin/klavulanska kislina ima pri zdravih osebah povprečen eliminacijski razpolovni čas približno eno uro in povprečen celotni očistek približno 25 l/uro. Približno 60 do 70 % amoksicilina in približno 40 do 65 % klavulanske kisline se izloči nespremenjenih v urinu v prvih 6 urah po uporabi ene same bolusne intravenske injekcije 500/100 mg ali ene same bolusne intravenske injekcije
1000/200 mg. Različne študije so ugotovile, da se v 24 urah v urinu izloči od 50 do 85 % amoksicilina in od 27 do 60 % klavulanske kisline. V primeru klavulanske kisline se največja količina zdravila izloči v prvih 2 urah po uporabi.
Sočasna uporaba probenecida upočasni izločanje amoksicilina, ne pa tudi ledvičnega izločanja klavulanske kisline (glejte poglavje 4.5).
Starost
Eliminacijski razpolovni čas amoksicilina je podoben pri otrocih od približno 3 mesecev do 2 let starosti, starejših otrocih in odraslih. Pri zelo mladih otrocih (vključno z nedonošenimi novorojenčki) v prvem tednu življenja interval uporabe zaradi nezrelosti ledvične poti izločanja ne sme presegati dajanja dvakrat na dan. Ker je verjetnost zmanjšanega delovanja ledvic pri starejših bolnikih večja, jim je treba odmerek določiti previdno, koristno pa je tudi nadziranje delovanja ledvic.
Okvara ledvic
Celotni serumski očistek amoksicilin/klavulanske kisline se zmanjšuje sorazmerno z zmanjševanjem delovanja ledvic. Zmanjšanje očistka zdravila je izrazitejše pri amoksicilinu kot pri klavulanski kislini, ker se večji delež amoksicilina izloči skozi ledvice. Odmerki pri okvari ledvic morajo biti torej takšni, da preprečijo nepotrebno kopičenje amoksicilina, a obenem ohranijo ustrezno koncentracijo klavulanske kisline (glejte poglavje 4.2).
Okvara jeter
Odmerjanje pri bolnikih z okvaro jeter mora biti previdno in delovanje jeter je treba redno kontrolirati.
Farmacevtski podatki - Augmentin 1000 mg/200 mg
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
Zdravilo Augmentin prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje se ne sme mešati s krvnimi pripravki, drugimi tekočinami, ki vsebujejo proteine, npr. proteinski hidrolizati ali z lipidnimi emulzijami za intravensko uporabo. V primeru sočasnega dajanja aminoglikozidnega antibiotika se antibiotika v brizgi, vsebnikih z intravenskimi tekočinami ali infuzijskem setu ne smeta mešati, saj postane aminoglikozidni antibiotik v takšnih pogojih neučinkovit.
Pripravljene raztopine zdravila Augmentin prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje se ne smejo mešati z infuzijami, ki vsebujejo glukozo, dekstran ali hidrogenkarbonat.
Prašek v viali
2 leti
Pripravljene viale (za intravensko injiciranje ali pred razredčenjem za infundiranje)
500 mg/100 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Pripravljeno raztopino (1 viala z 10 ml vode za injekcije Ph. Eur.) je treba uporabiti ali razredčiti takoj, v 20 minutah.
1000 mg/200 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Pripravljeno raztopino (1 viala z 20 ml vode za injekcije Ph. Eur.) je treba uporabiti ali razredčiti takoj, v 20 minutah.
Razredčenje za intravensko infundiranje
500 mg/100 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Kemična in fizikalna stabilnost med uporabo sta dokazani za 2 do 3 ure pri temperaturi 25 °C in za 8 ur pri temperaturi 5 °C. Z mikrobiološkega stališča je treba pripravljeno in razredčeno raztopino (1 pripravljena viala z najmanj 50 ml tekočine za infundiranje) uporabiti takoj.
1000 mg/200 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Kemična in fizikalna stabilnost med uporabo sta dokazani za 2 do 3 ure pri temperaturi 25 °C in za 8 ur pri temperaturi 5 °C. Z mikrobiološkega stališča je treba pripravljeno in razredčeno raztopino (1 pripravljena viala z najmanj 100 ml tekočine za infundiranje) uporabiti takoj.
Intravenske infuzije amoksicilina/klavulanske kisline je mogoče dati v številnih različnih intravenskih tekočinah. Zadovoljiva koncentracija antibiotika se ohrani pri 5 °C in pri sobni temperaturi (25 °C) v priporočenih količinah naslednjih infuzijskih tekočin. Če so pripravljene in hranjene pri sobni temperaturi (25 °C), je treba infundiranje dokončati v časih, navedenih v spodnji preglednici.
| Intravenska infuzija | Čas stabilnosti pri 25 °C |
| Voda za injekcije Ph.Eur. | 3 ure |
| 0,9 % m/v raztopina natrijevega klorida za intravensko infundiranje (9 mg/ml) | 3 ure |
| Sestavljena raztopina natrijevega klorida za injiciranje 1959 (Ringerjeva raztopina) | 2 uri |
| Sestavljena raztopina natrijevega laktata za intravensko infundiranje (Ringerjev laktat: Hartmann) | 2 uri |
| 0,3 % m/v raztopina kalijevega klorida in 0,9 % m/v raztopina natrijevega klorida za intravensko infundiranje (3 mg/ml in9 mg/ml) | 2 uri |
Za shranjevanje pri 5 °C je mogoče pripravljene raztopine zdravila Augmentin dodati predohlajenim infuzijskim vrečkam, v katerih je voda za injekcije Ph. Eur. ali natrijev klorid BP (0,9 % m/v), ki jih je mogoče shranjevati do 8 ur. Infuzijo je treba dati takoj, ko doseže sobno temperaturo.
Stabilnost raztopin zdravila Augmentin je odvisna od koncentracije. Če je potrebna uporaba bolj koncentriranih raztopin, je treba obdobje stabilnosti ustrezno korigirati.
Zdravilo Augmentin je manj stabilno v infuzijah, ki vsebujejo glukozo, dekstran ali bikarbonat. Pripravljene raztopine amoksicilina/klavulanske kisline je mogoče injicirati v sistem za infundiranje v obdobju od 3 do 4 minut.
Neporabljeno raztopino antibiotika je treba zavreči.
Shranjujte pri temperaturi do 25 °C.
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred vlago. Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji zdravila glejte poglavje 6.3.
500 mg/100 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
10-ml ali 25-ml viale iz prozornega stekla (tipa I ali tipa III) s klorobutilnim gumijastim zamaškom in tesnilnim obročkom.
Pakiranje po 1, 5 ali 10 vial.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
1000 mg/200 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
25-ml viale ali 50-ml steklenice iz prozornega stekla (tipa I ali tipa III) s klorobutilnim gumijastim zamaškom in tesnilnim obročkom.
Pakiranje po 1, 5, 10, 25 ali 100 vial.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Samo za enkratno uporabo. Neporabljeno raztopino zavrzite.
Priprava in redčenje morata biti opravljena v aseptičnih pogojih. Raztopino je treba pred uporabo pregledati in se prepričati, da ne vsebuje delcev in da ni obarvana. Uporabiti se sme le bistro raztopino brez delcev.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.
Priprava raztopin za intravensko injiciranje
500 mg/100 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Običajno topilo je voda za injekcije Ph. Eur. Zdravilo Augmentin 500 mg/100 mg je treba raztopiti v 10 ml topila. Tako nastane približno 10,5 ml raztopine za uporabo v enkratnem odmerku. Med pripravo se lahko pojavi prehodno rožnato obarvanje ali pa tudi ne. Pripravljene raztopine so po navadi brezbarvne do rumene barve.
Zdravilo Augmentin je treba uporabiti v 20 minutah po pripravi. 1000 mg/200 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Običajno topilo je voda za injekcije Ph. Eur. Zdravilo Augmentin 1000 mg/200 mg je treba raztopiti v
20 ml topila. Tako nastane približno 20,9 ml raztopine za uporabo v enkratnem odmerku. Med pripravo se lahko pojavi prehodno rožnato obarvanje ali pa tudi ne. Pripravljene raztopine so po navadi brezbarvne do rumene barve.
Zdravilo Augmentin je treba uporabiti v 20 minutah po pripravi. Priprava raztopin za intravensko infundiranje
Viale zdravila Augmentin niso primerne za večodmerno uporabo.
500 mg/100 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Zdravilo Augmentin je treba pripraviti tako, kot je opisano zgoraj za injekcijo. Pripravljeno raztopino je treba brez odlašanja dodati v 50 ml tekočine za infundiranje z uporabo minivrečke ali birete v liniji.
1000 mg/200 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Zdravilo Augmentin je treba pripraviti tako, kot je opisano zgoraj za injekcijo. Pripravljeno raztopino je treba brez odlašanja dodati v 100 ml tekočine za infundiranje z uporabo minivrečke ali birete v liniji.