Cefazolin AptaPharma 1 g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje

Cefazolin je indiciran za zdravljenje naslednjih okužb, ki jih povzročajo na cefazolin občutljivi mikroorganizmi:

• okužb kože in mehkih tkiv,

• okužb kosti in sklepov.

  Kot profilaksa v perioperativnem obdobju. Pri kirurških posegih s povečanim tveganjem za okužbe z anaerobnimi patogeni, npr. pri kolorektalni kirurgiji, je priporočljiva kombinacija z ustreznim zdravilom, ki deluje proti anaerobom.

  Uporaba cefazolina mora biti omejena na primere, ko je potrebno parenteralno zdravljenje.

  Občutljivost povzročiteljskih mikroorganizmov na zdravljenje s cefazolinom je treba ugotoviti s testiranjem (če je to možno), čeprav se z zdravljenjem lahko začne, preden so rezultati na voljo.

  Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo zdravil za zdravljenje bakterijskih infekcij.

Odmerjanje in način uporabe sta odvisna od lokacije in izraženosti okužbe ter od kliničnega in

bakteriološkega poteka. Upoštevati je treba lokalne terapevtske smernice.

Odmerjanje

Odrasli in mladostniki (starejši od 12 let in ≥ 40 kg telesne mase)

• Okužbe, ki jih povzročajo občutljivi mikroorganizmi: od 1 g/dan do 2 g/dan, razdeljeno na dva ali tri enake odmerke.

• Okužbe, ki jih povzročajo zmerno občutljivi mikroorganizmi: od 3 g/dan do 4 g/dan, razdeljeno na tri ali štiri enake odmerke.

  Pri hudih okužbah lahko dajemo odmerke do 6 g na dan, razdeljeno na tri ali štiri enake odmerke (en odmerek vsakih 6 ali 8 ur).

  Posebna priporočila za odmerjanje Perioperativna profilaksa

• Za preprečevanje pooperativne okužbe pri kontaminiranem ali potencialno kontaminiranem kirurškem posegu so priporočeni odmerki: 1 g cefazolina 30 - 60 minut pred operacijo.

• V primeru daljših kirurških posegov (2 uri ali več): med posegom dodatnih 0,5 g - 1 g

  cefazolina.

• Dolgotrajno nadaljevanje dajanja po operaciji mora biti podprto z nacionalnimi uradnimi smernicami.

  Pomembno je, da (1) predoperativni odmerek damo tik pred (30 min do 1 uro) začetkom kirurškega posega, tako da so v serumu in tkivih v času prvega kirurškega reza prisotne zadostne ravni antibiotikov; in da (2) cefazolin po potrebi dajemo v ustreznih intervalih med kirurškim posegom, da se zagotovijo zadostne ravni antibiotika v predvidenih trenutkih največje izpostavljenosti okužnim organizmom.

  Odrasli bolniki z ledvično okvaro

  Odrasli z ledvično okvaro bodo morda potrebovali manjši odmerek, da se izognemo prekrivanju. Ta manjši odmerek lahko določimo glede na ravni v krvi. Če določanje v krvi ni mogoče, lahko odmerek določimo na podlagi očistka kreatinina.

  Vzdrževalno zdravljenje s cefazolinom pri bolnikih z ledvično okvaro

  Očistek kreatinina (ml/min)	Serumski kreatinin (mg/100 ml)	Odmerek
  ≥ 55	≤ 1,5	Običajni odmerek in normalen interval doziranja.
  35 – 54	1,6 – 3,0	Običajni odmerek, vsakih 8 ur.
  11 – 34	3,1 – 4,5	Polovica običajnega odmerkavsakih 12 ur.
  ≤ 10	≥ 4,6	Polovica običajnega odmerkavsakih 18-24 ur.

  Pri bolnikih na hemodializi je razpored zdravljenja odvisen od dializnih pogojev.

  Smernice za odmerjanje pri odraslih

  Tabela rekonstitucije za intramuskularno injekcijo

  Vsebnost na vialo	Volumen topila, ki ga je treba dodati	Približna koncentracija
  1 g	2,5 ml	330 mg/ml

  Tabela rekonstitucije za intravensko injekcijo

  Vsebnost na vialo	Najmanjši volumen topila, ki ga je treba dodati	Približna koncentracija
  1 g	4 ml	220 mg/ml

  Pediatrična populacija

  Okužbe, ki jih povzročajo občutljivi mikroorganizmi:

  Priporočen je odmerek 25-50 mg/kg telesne mase, razdeljen na dva do štiri enake odmerke na dan (en odmerek vsakih 6, 8 ali 12 ur).

  Okužbe, ki jih povzročajo zmerno občutljivi mikroorganizmi:

  Priporočen je odmerek do 100 mg/kg telesne mase, razdeljen na tri ali štiri enake odmerke (en odmerek na vsakih 6 ali 8 ur).

  Nedonošenčki in dojenčki, mlajši od enega meseca

  Varnost uporabe pri nedonošenčkih in dojenčkih, mlajših od enega meseca, ni bila dokazana, zato

  uporaba cefazolina pri teh bolnikih ni priporočljiva. Glejte tudi poglavje 4.4.

  Smernice za odmerjanje pri pediatrični populaciji

  Intravenska injekcija

  Viale z 1 g cefazolina: Vsebino 1 viale (1000 mg cefazolina) raztopimo v 4 ml združljivega topila (dobljena koncentracija je približno 220 mg/ml). Ustrezni volumen te raztopine, ki jo je treba uporabiti, je naveden v preglednici 1, poleg odmerka izraženega v mg.

  Strogo se je treba izogniti intravenskemu dajanju raztopin, ki vsebujejo lidokain.

  Preglednica 1: Primerne količine za intravensko in intramuskularno injekcijo pri pediatričnih bolnikih

  Telesna masa	Jakost	5 kg	10 kg	15 kg	20 kg	25 kg
  Razdeljen odmerek vsakih 12 ur pri 25 mg/kgtelesne mase/dan	viala z 1 g cefazolina	63 mg;	125 mg;	188 mg;	250 mg;	313 mg;
  		0,29 ml	0,57 ml	0,85 ml	1,14 ml	1,42 ml
  Razdeljen odmerek vsakih 8 ur pri 25 mg/kgtelesne mase/dan	viala z 1 g cefazolina	42 mg;	85 mg;	125 mg;	167 mg;	208 mg;
  		0,19 ml	0,38 ml	0,57 ml	0,76 ml	0,94 ml
  Razdeljen odmerek vsakih 6 ur pri 25 mg/kgtelesne mase/dan	viala z 1 g cefazolina	31 mg;	62 mg;	94 mg;	125 mg;	156 mg;
  		0,14 ml	0,28 ml	0,43 ml	0,57 ml	0,71 ml
  Razdeljen odmerek vsakih 12 ur pri 50 mg/kgtelesne mase/dan	viala z 1 g cefazolina	125 mg	250 mg;	375 mg;	500 mg;	625 mg;
  		0,57 ml	1,14 ml	1,7 ml	2,27 ml*	2,84 ml*
  Razdeljen odmerek vsakih8 ur pri 50 mg/kg telesne mase/dan	viala z 1 g cefazolina	83 mg;	166 mg;	250 mg;	333 mg;	417 mg;
  		0,38 ml	0,75 ml	1,14 ml	1,51 ml	1,89 ml
  Razdeljen odmerek vsakih 6 ur pri 50 mg/kgtelesne mase/dan	viala z 1 g cefazolina	63 mg;	125 mg;	188 mg;	250 mg;	313 mg;
  		0,29 ml	0,57 ml	0,85 ml	1,14 ml	1,42 ml
  Razdeljen odmerek vsakih8 ur pri 100 mg/kg telesne mase/dan	viala z 1 g cefazolina	167 mg;	333 mg;	500 mg;	667 mg;	833 mg;
  		0,76 ml	1,51 ml	2,27 ml*	3,03 ml*	3,79 ml*
  Razdeljen odmerek vsakih6 ur pri 100 mg/kgtelesne mase/dan	viala z 1 g cefazolina	125 mg;	250 mg;	375 mg;	500 mg;	625 mg;
  		0,57 ml	1,14 ml	1,7 ml	2,27 ml*	2,84 ml*

  * Za intramuskularno dajanje, kadar izračunani volumen vsakega posameznega dajanja preseže 2 ml, je bolje izbrati shemo odmerjanja z več razdeljenimi odmerki čez dan (3 ali 4) ali razdeliti volumen, ki ga je treba dati, na dva enaka dela, ki ju injiciramo na dve različni mesti.

  Za volumen, ki je manjši od 1 ml, uporabite 0,5 ml brizgo za boljšo natančnost odmerjanja.

  Intramuskularna injekcija

  Vsebino ene viale (1000 mg cefazolina) raztopimo v 4 ml združljivega topila (dobljena koncentracija je približno 220 mg/ml), iz rekonstituirane raztopine odvzamemo ustrezen volumen (kot je prikazano v preglednici 1) in ga damo z intramuskularno injekcijo.

  Za uporabo pri otrocih, mlajših od 30 mesecev, se cefazolina ne sme raztopiti v raztopini lidokaina

  (glejte poglavje 4.4).

  Intravenska infuzija

  Odmerek lahko damo v obliki intravenske infuzije z rekonstituirano in nadalje razredčeno raztopino

  (10 mg/ml), kot je opisano v poglavju 6.6.

  Pediatrični bolniki z ledvično okvaro

  Otroci z ledvično okvaro (kot odrasli) bodo morda potrebovali manjši odmerek, da se izognemo prekrivanju.

  Ta manjši odmerek lahko določimo glede na ravni v krvi. Če določanje v krvi ni mogoče, lahko odmerek določimo na podlagi očistka kreatinina v skladu z naslednjimi smernicami:

  Pri otrocih z zmerno okvaro (očistek kreatinina 40 - 20 ml/min) zadostuje 25 % običajnega dnevnega

  odmerka, razdeljenega na odmerke vsakih 12 ur.

  Pri otrocih s hudo okvaro (kreatinin 20 - 5 ml/min) bo zadostovalo 10 % običajnega dnevnega

  odmerka, ki ga dajemo vsakih 24 ur.

  Vsa ta priporočila veljajo po dajanju začetnega odmerka. Glejte tudi poglavje 4.4.

  Starejši bolniki:

  Pri starejših bolnikih z normalnim delovanjem ledvic odmerka ni treba prilagajati.

  Način uporabe

  Zdavilo Cefazolin AptaPharma se lahko daje kot globoka intramuskularna injekcija ali s počasno

  intravensko injekcijo ali intravensko infuzijo po razredčenju.

  Volumen in vrsta topila, ki ga je treba uporabiti za rekonstitucijo, sta odvisna od načina uporabe.

  Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

  Če se kot topilo uporablja lidokain, nastale raztopine nikoli ne smete dajati intravensko (glejte

  poglavje 4.3). Upoštevati je treba informacije v Povzetku glavnih značilnosti lidokaina.

  Trajanje zdravljenja

  Trajanje zdravljenja je odvisno od izraženosti okužbe ter kliničnega in bakteriološkega poteka.

Preobčutljivost na učinkovino.

Bolniki z znano preobčutljivostjo na cefalosporine.

Anamneza hude preobčutljivosti (npr. anafilaktične reakcije) na katero koli drugo vrsto betalaktamskih

antibiotikov (penicilini, monobaktami in karbapenemski antibiotiki).

Kadar se kot topilo uporablja raztopina lidokaina, je treba pred intramuskularno injekcijo cefazolina izključiti kontraindikacije za lidokain (glejte poglavje 4.4). Glejte informacije v Povzetku glavnih značilnosti lidokaina, zlasti kontraindikacije:

• znana zgodovina preobčutljivosti na lidokain ali druge lokalne anestetike amidnega tipa

• srčni blok, ki ni nadzorovan s srčnim spodbujevalnikom

• hudo srčno popuščanje

• dajanje po intravenski poti

• dojenčki, mlajši od 30 mesecev

Raztopin cefazolina, ki vsebujejo lidokain, se nikoli ne sme dajati intravensko.

Opozorila

V primeru kakršne koli znane preobčutljivosti na peniciline ali druge betalaktamske antibiotike je

treba biti pozoren na možno navzkrižno občutljivost (glejte poglavje 4.3).

Kot pri uporabi vseh betalaktamskih antibiotikov, so tudi pri uporabi cefazolina poročali o hudih in občasno smrtnih preobčutljivostnih reakcijah. V primeru hudih preobčutljivostnih reakcij je treba zdravljenje s cefazolinom takoj prekiniti in uvesti ustrezne nujne ukrepe.

Pred začetkom zdravljenja je treba ugotoviti, ali ima bolnik v anamnezi hude preobčutljivostne reakcije na cefazolin, druge cefalosporine ali katero koli drugo vrsto betalaktamskih antibiotikov. Previdnost je potrebna pri dajanju cefazolina bolnikom z anamnezo ne-hude preobčutljivosti na druge betalaktamske antibiotike.

Cefazolin je treba bolnikom z alergijsko reaktivnostjo (npr. alergijskim rinitisom ali bronhialno astmo) dajati samo s posebno previdnostjo, saj je pri njih povečano tveganje za hudo preobčutljivostno reakcijo.

Pri bolnikih, zdravljenih s cefazolinom, so poročali o primerih Kounisovega sindroma. Kounisov sindrom je opredeljen kot srčno-žilni simptomi, ki so posledica alergijske ali preobčutljivostne reakcije, povezani so z zožitvijo koronarnih arterij in lahko privedejo do miokardnega infarkta.

Pri uporabi cefazolina so poročali o z uporabo antibiotikov povezanem psevdomembranskem kolitisu, ki je lahko blag do smrtno nevaren. Na to diagnozo je treba pomisliti pri bolnikih, ki dobijo drisko med dajanjem cefazolina ali po njem (glejte poglavje 4.8). Razmisliti je treba o prekinitvi zdravljenja s cefazolinom in uvedbi specifičnega zdravljenje proti Clostridium difficile. Zdravil, ki zavirajo peristaltiko, ne smemo dajati.

Pediatrična populacija

Ker zaenkrat ni na voljo zadostnih izkušenj, zdravila Cefazolin AptaPharma ne smete dajati

novorojenčkom in dojenčkom v prvem mesecu življenja.

Uporaba lidokaina:

Če se kot topilo uporablja raztopina lidokaina, se mora take raztopine cefazolina uporabljati samo za intramuskularno injekcijo. Pred uporabo je treba upoštevati kontraindikacije za lidokain, opozorila in druge relevantne informacije, kot so podrobno opisane v Povzetku glavnih značilnosti lidokaina (glejte poglavje 4.3).

Raztopine lidokaina se nikoli ne sme dajati intravensko.

Previdnostni ukrepi

V primeru ledvične insuficience s hitrostjo glomerulne filtracije pod 55 ml/min je treba upoštevati kopičenje cefazolina. Zato je treba odmerek temu ustrezno zmanjšati ali podaljšati interval odmerjanja (glejte poglavje 4.2).

Pri bolnikih z ledvično okvaro je uporaba cefazolina lahko povezana s konvulzijami.

Podaljšan protrombinski čas se lahko pojavi pri bolnikih z ledvično ali jetrno okvaro ali slabim prehranskim stanjem, pa tudi pri bolnikih, ki prejemajo protimikrobno zdravljenje tekom daljšega časa, in pri bolnikih, ki so bili predhodno stabilizirani na antikoagulantni terapiji. Pri teh bolnikih je treba med zdravljenjem s cefazolinom spremljati podaljšanje protrombinskega časa, saj lahko zelo redko povzroči plazemske bolezni strjevanja krvi (glejte poglavji 4.5 in 4.8). Zato je treba INR (mednarodno normalizirano razmerje) redno meriti pri bolnikih z boleznimi, ki lahko povzročijo krvavitve (npr. razjede na prebavilih), pa tudi pri bolnikih s koagulacijskimi motnjami (podedovane: npr. hemofilija; pridobljene: npr. pri parenteralnem hranjenju, podhranjenosti, motnjah delovanja jeter ali ledvic ali pri trombocitopeniji; takimi, ki jih povzročajo zdravila: npr. heparin ali drugi peroralni antikoagulanti). Po potrebi lahko nadomestimo vitamin K (10 mg na teden).

Dolgotrajno in ponavljajoče dajanje lahko povzroči razrast odpornih organizmov. Če se med terapijo pojavi superinfekcija, je treba uvesti ustrezne ukrepe.

Učinki na laboratorijske preiskave

V redkih primerih lahko neencimatski test sladkorja v urinu in Coombsov test pokažeta lažno

pozitivne rezultate.

To zdravilo vsebuje 50,6 mg natrija na vialo (1.000 mg cefazolina), kar je enako 2,53 % največjega

dnevnega vnosa natrija za odrasle, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

Antikoagulanti:

Cefalosporin lahko zelo redko povzroči motnje strjevanja krvi (glejte poglavje 4.4). Če se sočasno uporabljajo peroralni antikoagulanti ali veliki odmerki heparina, je treba skrbno spremljati parametre strjevanja krvi.

Vitamin K1:

Nekateri cefalosporini, kot so cefamandol, cefazolin in cefotetan, lahko povzročijo motnje v presnovi vitamina K1, zlasti v primerih pomanjkanja vitamina K1. To bo morda zahtevalo dodajanje vitamina K1.

Probenecid:

Zaradi zaviralnega učinka na ledvično diurezo dajanje probenicida povzroči večjo koncentracijo in daljši čas zadrževanja cefazolina v krvi.

Nefrotoksična zdravila:

Ni mogoče izključiti, da se bo ob sočasnem jemanju cefazolina, nefrotoksični učinek antibiotikov (npr. aminoglikozidov, kolistina, polimiksina B), jodiranih kontrastnih sredstev, organskih spojin s platino, velikih odmerkov metotreksata, nekaterih protivirusnih zdravil (npr. aciklovirja, foskarneta), pentamidina, ciklosporina, takrolimusa in diuretikov (npr. furosemida), povečal.

Pri sočasni uporabi takih zdravil s cefazolinom je treba skrbno spremljati rezultate testov delovanja ledvic.

Nosečnost

Cefazolin doseže zarodek/plod skozi posteljico. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja in razvoja. Ni zadostnih izkušenj z uporabo cefazolina pri ljudeh. Iz previdnostnih razlogov se je med nosečnostjo uporabi zdravila Cefazolin AptaPharma bolje izogniti, če uporaba ni nujno potrebna.

Dojenje

Cefazolin prehaja v materino mleko v zelo majhnih koncentracijah, zato pri uporabi terapevtskih odmerkov ni pričakovati učinkov na dojenčka. Če se pri dojenčku med dojenjem pojavi driska ali kandidoza, mora mati prenehati z dojenjem ali pa moramo pri njej ukiniti zdravljenje s cefazolinom. Plodnost

Študije na živalih niso pokazale vpliva na plodnost.

Cefazolin nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Za razvrstitev pogostnosti pojava neželenih učinkov je bila uporabljena naslednja terminologija:

Zelo pogosti (≥ 1/10)

Pogosti (≥ 1/100 do < 1/10) Občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100) Redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000)

Zelo redki (< 1/10.000)

Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi prevelikega odmerjanja so glavobol, vrtoglavica, parestezija, motnje centralnega živčnega

sistema, kot so vznemirjenost, mioklonija in konvulzije.

V primeru zastrupitve so indicirani ukrepi, ki pospešujejo izločanje. Specifični antidot ne obstaja. Cefazolin se lahko hemodializira.