Zdravilo TUKYSA je indicirano v kombinaciji s trastuzumabom in kapecitabinom za zdravljenje odraslih bolnikov s HER2-pozitivnim lokalno napredovalim ali metastatskim rakom dojk, ki so prejeli najmanj 2 predhodni shemi zdravljenja, usmerjenega proti HER2.

Zdravljenje z zdravilom TUKYSA mora uvesti in spremljati zdravnik z izkušnjami z uporabo zdravil proti raku.

Odmerjanje

Priporočeni odmerek je 300 mg tukatiniba (dve 150-mg tableti), ki se jemlje neprekinjeno dvakrat na dan v kombinaciji s trastuzumabom in kapecitabinom v odmerkih, ki so opisani v preglednici 1. Za dodatne informacije glejte povzetka glavnih značilnosti zdravila (SmPC) za trastuzumab in kapecitabin, ki se dajeta skupaj s tem zdravilom. Navedena zdravila se lahko uporabijo v katerem koli vrstnem redu.

Preglednica 1: Priporočeno odmerjanje

Zdravljenje z zdravilom TUKYSA je treba nadaljevati do napredovanja bolezni ali nesprejemljive toksičnosti.

Pozabljen odmerek

Če bolnik pozabi vzeti odmerek, mora vzeti naslednji odmerek ob običajnem času.

Prilagajanje odmerka

Priporočila glede prilagajanja odmerka tukatiniba za bolnike, pri katerih se pojavijo neželeni učinki (glejte poglavje 4.8), so navedena v preglednicah 2 in 3. Za prilagajanje odmerkov zaradi toksičnosti, ki jo domnevno povzročata trastuzumab in kapecitabin, ki se uporabljata skupaj s tem zdravilom, glejte njuna povzetka glavnih značilnosti zdravila.

Preglednica 2: Priporočeno zmanjšanje odmerkov tukatiniba zaradi neželenih učinkov

1. Pri bolnikih, ki ne prenašajo peroralnega odmerka 150 mg dvakrat na dan, je treba zdravljenje z zdravilom TUKYSA trajno prekiniti.

Preglednica 3: Priporočeno prilagajanje odmerka tukatiniba zaradi neželenih učinkov

1. Stopnje temeljijo na Terminološko poenotenih kriterijev neželenih učinkov ameriškega Nacionalnega onkološkega inštituta (National Cancer Institute Common Terminology Criteria for Adverse Events), različica 4.03.

2. Okrajšave: ZMN = zgornja meja normalnih vrednosti; ALT = alanin-aminotransferaza; AST = aspartat- aminotransferaza.

Sočasna uporaba z zaviralci CYP2C8

Sočasni uporabi z močnimi zaviralci CYP2C8 se je treba izogibati. Če se sočasni uporabi z močnim zaviralcem CYP2C8 ni mogoče izogniti, je treba začetni odmerek tukatiniba zmanjšati na 100 mg peroralno dvakrat na dan. Po prekinitvi uporabe močnega zaviralca CYP2C8 za 3 razpolovne čase izločanja je treba nadaljevati zdravljenje z odmerkom tukatiniba, ki ga je bolnik jemal pred uvedbo zaviralca (glejte poglavje 4.4 in poglavje 4.5). Okrepiti je treba spremljanje glede toksičnost zdravila TUKYSA, kadar se uporablja skupaj z zmernimi zaviralci CYP2C8.

Posebne skupine bolnikov

Starejši

Prilagajanje odmerka pri bolnikih, starih ≥ 65 let, ni potrebno (glejte poglavje 5.2). Tukatiniba niso proučevali pri bolnikih, starejših od 80 let.

Okvara ledvic

Prilagajanje odmerka pri bolnikih z blago, zmerno ali hudo okvaro ledvic ni potrebno (glejte poglavje 5.2).

Okvara jeter

Prilagajanje odmerka pri bolnikih z blago ali zmerno okvaro jeter ni potrebno (glejte poglavje 5.2). Pri bolnikih s hudo okvaro jeter (stopnje C po Child-Pughovi lestvici) se priporoča manjši začetni odmerek 200 mg peroralno dvakrat na dan.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila TUKYSA pri pediatričnih bolnikih nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.

Način uporabe

Zdravilo TUKYSA je za peroralno uporabo. Tablete je treba pogoltniti cele in jih pred tem ni dovoljeno žvečiti, drobiti ali deliti (glejte poglavje 5.2).

Zdravilo TUKYSA je treba jemati približno vsakih 12 ur, vsak dan ob istem času, z obrokom ali brez njega. Zdravilo TUKYSA se lahko jemlje hkrati s kapecitabinom.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Laboratorijske preiskave

Povišane vrednosti ALT, AST in bilirubina

Med zdravljenjem s tukatinibom so poročali o povišanih vrednostih ALT, AST in bilirubina (glejte poglavje 4.8). Vrednosti ALT, AST in skupnega bilirubina je treba preverjati vsake tri tedne ali v skladu s kliničnimi indikacijami. Glede na resnost neželenega učinka je treba začasno prekiniti zdravljenje in nato zmanjšati odmerek ali trajno prekiniti zdravljenje s tukatinibom (glejte poglavje 4.2).

Povišane koncentracije kreatinina brez okvare delovanja ledvic

Opazili so povišanje serumskih koncentracij kreatinina (v povprečju za 30 %), kar je posledica zaviranja prenosa kreatinina skozi ledvične tubule brez vpliva na glomerulno funkcijo (glejte poglavje 4.8). Za ugotavljanje okvare delovanja ledvic se lahko uporabljajo tudi drugi označevalci, ki ne temeljijo na kreatininu: dušik sečnine v krvi, cistatin C ali izračun GFR.

Driska

Med zdravljenjem s tukatinibom so poročali o driski, vključno z resnimi dogodki, kot so dehidracija, hipotenzija, akutna poškodba ledvic in smrt (glejte poglavje 4.8). Če se pojavi driska, je treba uvesti antidiaroike v skladu s kliničnimi indikacijami. Če je resnost driske stopnje ≥ 3, je treba začasno prekiniti zdravljenje in nato zmanjšati odmerek ali trajno prekiniti zdravljenje s tukatinibom (glejte poglavje 4.2). Takojšno medicinsko obravnavo je treba uvesti tudi v primeru vztrajne sočasne driske stopnje 2 s sočasno navzeo in/ali bruhanjem stopnje ≥ 2. Opraviti je treba diagnostične preiskave v skladu s kliničnimi indikacijami, da izključite okužbe, ki bi lahko bile vzrok za drisko stopnje 3 ali 4 oziroma drisko katere koli stopnje, ki jo spremljajo zapleti (dehidracija, povišana telesna temperatura, nevtropenija).

Embriofetalna toksičnost

Na podlagi ugotovitev iz študij na živalih in mehanizma delovanja tukatinib lahko povzroča škodljive učinke na plod, če se ga daje nosečnicam. V študijah vpliva na sposobnost razmnoževanja pri živalih je dajanje tukatiniba brejim kuncem med organogenezo povzročilo nepravilnosti ploda pri izpostavljenosti mater, ki je bila podobna klinični izpostavljenosti pri priporočenem odmerku.

Nosečnice je treba opozoriti na možno tveganje za plod. Ženskam v rodni dobi je treba svetovati, naj med zdravljenjem in še najmanj 1 teden po zadnjem odmerku zdravila uporabljajo učinkovito kontracepcijo (glejte poglavje 4.6). Tudi moškim bolnikom, ki imajo partnerke v rodni dobi, je treba svetovati, naj med zdravljenjem in še najmanj 1 teden po zadnjem odmerku zdravila uporabljajo učinkovito metodo kontracepcije.

Občutljivi substrati CYP3A

Tukatinib je močan zaviralec CYP3A. Zato lahko pride do medsebojnega delovanja tukatiniba z zdravili, ki se presnavljajo prek CYP3A, kar lahko privede do povišanih plazemskih koncentracij teh zdravil (glejte poglavje 4.5). V primeru sočasne uporabe tukatiniba z drugimi zdravili je treba prebrati njihove povzetke glavnih značilnosti zdravila za priporočila glede sočasne uporabe z zaviralci CYP3A. Sočasnemu zdravljenju s tukatinibom in substrati CYP3A v primerih, ko bi minimalne spremembe koncentracije lahko vodile do resnih ali življenjsko ogrožajočih neželenih učinkov, se je treba izogibati. Če se sočasni uporabi ni mogoče izogniti, je treba zmanjšati odmerek substrata CYP3A v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila za sočasno uporabljano zdravilo.

Substrati P-gp

Sočasna uporaba tukatiniba s substratom P-gp je povišala plazemske koncentracije substrata P-gp, kar lahko poveča toksičnost, povezano z njim. V primerih, ko bi minimalne spremembe koncentracije lahko vodile do resnih ali življenjsko ogrožajočih toksičnosti, je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka substratov P-gp (vključno z občutljivim črevesnim substratom, kot je dabigatran) glede na povzetek glavnih značilnosti zdravila za sočasno uporabljano zdravilo, in substrate P-gp uporabljati previdno.

Močni induktorji CYP3A/zmerni induktorji CYP2C8

Sočasna uporaba tukatiniba z močnim induktorjem CYP3A ali zmernim induktorjem CYP2C8 je znižala koncentracije tukatiniba, kar lahko zmanjša njegovo aktivnost. Sočasni uporabi z močnim induktorjem CYP3A ali zmernim induktorjem CYP2C8 se je treba izogibati.

Močni/zmerni zaviralci CYP2C8

Sočasna uporaba tukatiniba z močnim zaviralcem CYP2C8 je povišala koncentracije tukatiniba, kar lahko poveča tveganje za toksičnost tukatiniba. Sočasni uporabi z močnimi zaviralci CYP2C8 se je treba izogibati (glejte poglavje 4.2).

Kliničnih podatkov o vplivu sočasne uporabe zmernih zaviralcev CYP2C8 na koncentracije tukatiniba ni. Pri uporabi zmernih zaviralcev CYP2C8 je treba okrepiti spremljanje glede toksičnosti tukatiniba.

Informacije o pomožnih snoveh

To zdravilo vsebuje 55,3 mg natrija na odmerek 300 mg. To je enako 2,75 % priporočenega največjega dnevnega vnosa natrija s hrano za odrasle osebe.

To zdravilo vsebuje 60,6 mg kalija na odmerek 300 mg. To je treba upoštevati pri bolnikih, ki imajo okvarjeno delovanje ledvic ali so na dieti z nadzorovanim vnosom kalija (dieti z majhnim vnosom kalija).

Tukatinib se v glavnem presnavlja prek CYP2C8. Tukatinib je inaktivator CYP3A na podlagi presnove in zavira ledvična prenašalca za metformin in kreatinin. Tukatinib je substrat P-gp.

Učinki drugih zdravil na tukatinib

Induktorji CYP3A/CYP2C8

Klinična študija medsebojnega delovanja zdravil je pokazala, da je sočasna uporaba enkratnega odmerka 300 mg tukatiniba z rifampicinom (močnega induktorja CYP3A in zmernega induktorja CYP2C8) povzročila znižanje koncentracij tukatiniba (Cmax za 0,6-krat (90-odstotni IZ: 0,5; 0,8) in AUC za 0,5-krat (90-odstotni IZ: 0,4; 0,6)). Sočasni uporabi tukatiniba z močnimi induktorji CYP3A ali zmernimi induktorji CYP2C8, kot so rifampicin, fenitoin, šentjanževka ali karbamazepin, se je treba izogibati, saj lahko povzroči zmanjšanje aktivnosti tukatiniba (glejte poglavje 4.4).

Zaviralci CYP2C8

Klinična študija medsebojnega delovanja zdravil je pokazala, da je sočasna uporaba enkratnega odmerka 300 mg tukatiniba z gemfibrozilom (močnim zaviralcem CYP2C8) povzročila povišanje koncentracij tukatiniba (Cmax za 1,6-krat (90-odstotni IZ: 1,5; 1,8) in AUC za 3,0-krat (90-odstotni IZ: 2,7; 3,5)). Sočasni uporabi tukatiniba z močnimi zaviralci CYP2C8, kot je gemfibrozil, se je treba izogibati, saj lahko povzroči povečanje tveganja za toksičnost tukatiniba (glejte poglavje 4.4).

Zaviralci CYP3A

Klinična študija medsebojnega delovanja zdravil je pokazala, da je sočasna uporaba enkratnega odmerka 300 mg tukatiniba z itrakonazolom (močnim zaviralcem CYP3A) povzročila povišanje koncentracij tukatiniba (Cmax za 1,3-krat (90-odstotni IZ: 1,2; 1,4) in AUC za 1,3-krat (90-odstotni IZ: 1,3; 1,4)). Prilagajanje odmerka ni potrebno.

Zaviralci protonske črpalke

V kliničnih študijah medsebojnega delovanja zdravil, izvedenih s tukatinibom, niso opazili medsebojnega delovanja pri uporabi tukatiniba v kombinaciji z omeprazolom (zaviralcem protonske črpalke). Prilagajanje odmerka ni potrebno.

Učinki tukatiniba na druga zdravila

Substrati CYP3A

Tukatinib je močan zaviralec CYP3A. Klinična študija medsebojnega delovanja zdravil je pokazala, da je sočasna uporaba tukatiniba z midazolamom (občutljivim substratom CYP3A) povzročila povišanje koncentracij midazolama (Cmax za 3,0-krat (90-odstotni IZ: 2,6; 3,4) in AUC za 5,7-krat (90-odstotni IZ: 5,0; 6,5)). Sočasna uporaba tukatiniba z občutljivimi substrati CYP3A, kot so alfentanil, avanafil, buspiron, darifenacin, darunavir, ebastin, everolimus, ibrutinib, lomitapid, lovastatin, midazolam, naloksegol, sakinavir, simvastatin, sirolimus, takrolimus, tipranavir, triazolam

in vardenafil, lahko poveča njihovo sistemsko izpostavljenost, kar lahko poveča toksičnost, povezano s substratom CYP3A. Sočasni uporabi tukatiniba s substrati CYP3A se je treba izogibati v primerih, ko bi minimalne spremembe koncentracije lahko vodile do resnih ali življenjsko ogrožajočih toksičnosti.

Če se sočasni uporabi ni mogoče izogniti, je treba odmerek substrata CYP3A zmanjšati v skladu z njegovim povzetkom glavnih značilnosti zdravila.

Substrati P-gp

Klinična študija medsebojnega delovanja zdravil je pokazala, da je sočasna uporaba tukatiniba z digoksinom (občutljivim substratom P-gp) povzročila povišanje koncentracij digoksina (Cmax za 2,4-krat (90-odstotni IZ: 1,9; 2,9) in AUC za 1,5-krat (90-odstotni IZ: 1,3; 1,7)). Sočasna uporaba

tukatiniba s substratom P-gp lahko poviša plazemske koncentracije substrata P-gp, kar lahko poveča toksičnost, povezano z njim. V primerih, ko bi minimalne spremembe koncentracije lahko vodile do resnih ali življenjsko ogrožajočih toksičnosti, je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka substratov P-gp (vključno z občutljivim črevesnim substratom, kot je dabigatran) glede na povzetek glavnih značilnosti zdravila za sočasno uporabljano zdravilo, in substrate P-gp uporabljati previdno (glejte poglavje 4.4).

Substrati CYP2C8

Klinična študija medsebojnega delovanja zdravil je pokazala, da je sočasna uporaba tukatiniba z repaglinidom (substratom CYP2C8) povzročila povišanje koncentracij repaglinida (Cmax za 1,7-krat (90-odstotni IZ: 1,4; 2,1) in AUC za 1,7-krat (90-odstotni IZ: 1,5; 1,9)). Prilagajanje odmerka ni potrebno.

Substrati MATE1/2K

Klinična študija medsebojnega delovanja zdravil je pokazala, da je sočasna uporaba tukatiniba z metforminom (substratom MATE1/2-K) povzročila povišanje koncentracij metformina (Cmax za

1,1-krat (90-odstotni IZ: 1,0; 1,2) in AUC za 1,4-krat (90-odstotni IZ: 1,2; 1,5)). Tukatinib je zmanjšal ledvični očistek metformina brez kakršnega koli učinka na hitrost glomerulne filtracije

(GFR - Glomerular Filtration Rate), izmerjene na podlagi očistka joheksola in serumske koncentracije cistatina C. Prilagajanje odmerka ni potrebno.

Substrati CYP2C9

V kliničnih študijah medsebojnega delovanja zdravil, izvedenih s tukatinibom, niso opazili medsebojnega delovanja pri uporabi tukatiniba v kombinaciji s tolbutamidom (občutljivim substratom CYP2C9). Prilagajanje odmerka ni potrebno.

Ženske v rodni dobi/kontracepcija pri moških in ženskah

Na podlagi ugotovitev pri živalih tukatinib lahko povzroča škodljive farmakološke učinke, če se ga daje nosečnicam, in/ali škodljive učinke na plod/novorojenčka. Ženskam v rodni dobi je treba svetovati, naj se med zdravljenjem in še najmanj 1 teden po njem izogibajo zanositvi ter uporabljajo učinkovito kontracepcijo. Tudi moškim bolnikom, ki imajo partnerke v rodni dobi, je treba svetovati, naj med zdravljenjem in še najmanj 1 teden po njem uporabljajo učinkovito kontracepcijo (glejte poglavje 4.4).

Glejte tudi poglavje 4.6 navodil za predpisovanje trastuzumaba in kapecitabina. Nosečnost

Podatkov o uporabi tukatiniba pri nosečnicah ni. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Zdravila TUKYSA ne smete uporabljati pri nosečnicah, razen če klinično stanje nosečnice zahteva zdravljenje s tukatinibom. Pred začetkom zdravljenja s tukatinibom je treba preveriti, ali je ženska v rodni dobi morda noseča. Če bolnica zanosi med zdravljenjem, ji je treba pojasniti možno tveganje za plod/novorojenčka.

Dojenje

Ni znano, ali se tukatinib/presnovki izločajo v materino mleko. Tveganja za dojenega novorojenca/otroka ne moremo izključiti. Med zdravljenjem z zdravilom TUKYSA je treba prenehati z dojenjem. Z dojenjem se lahko nadaljuje 1 teden po zdravljenju.

Plodnost

Študij plodnosti pri moških ali ženskah niso izvedli. Glede na ugotovitve iz študij na živalih tukatinib lahko zmanjša plodnost pri ženskah v rodni dobi (glejte poglavje 5.3).

Zdravilo TUKYSA nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Pri ocenjevanju bolnikove zmožnosti opravljanja opravil, ki zahtevajo sposobnost presoje ali motorične ali kognitivne sposobnosti, je treba upoštevati klinično stanje bolnika.

Povzetek varnostnega profila

Neželeni učinki stopnje 3 in 4, o katerih so najpogosteje poročali med zdravljenjem (≥ 5 %), so driska (13 %), povišane vrednosti ALT (6 %) in povišane vrednosti AST (5 %).

Resni neželeni učinki so se pojavili pri 29 % bolnikov, zdravljenih s tukatinibom, in so vključevali drisko (4 %), bruhanje (3 %) in navzeo (2 %).

Neželeni učinki, ki so privedli do prekinitve zdravljenja z zdravilom TUKYSA, so se pojavili pri 6 % bolnikov; najpogostejša neželena učinka, ki sta privedla do prekinitve, sta bila driska (1 %) in povišane vrednosti ALT (1 %). Neželeni učinki, ki so privedli do zmanjšanja odmerka zdravila TUKYSA, so se pojavili pri 23 % bolnikov; najpogostejši neželeni učinki, ki so privedli do zmanjšanja odmerka, so bili driska (6 %), povišane vrednosti ALT (5 %) in povišane vrednosti AST (4 %).

Seznam neželenih učinkov

Podatki, povzeti v tem poglavju, odražajo izpostavljenost zdravilu TUKYSA pri 431 bolnikih z lokalno napredovalim neizrezljivim ali metastatskim HER2-pozitivnim rakom dojk, ki so prejemali zdravilo TUKYSA v kombinaciji s trastuzumabom in kapecitabinom v dveh študijah, HER2CLIMB in ONT-380-005 (glejte poglavje 5.1). Mediano trajanje izpostavljenosti zdravilu TUKYSA v teh dveh študijah je bilo 7,4 meseca (razpon od < 0,1 do 43,6).

Neželeni učinki, ki so jih opažali med zdravljenjem, so v tem poglavju navedeni po pogostnosti. Kategorije pogostnosti so opredeljene po naslednjem dogovoru: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1000 do < 1/100); redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000); zelo redki (< 1/10 000); neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Preglednica 4. Neželeni učinki

1. Stomatitis vključuje stomatitis, orofaringealno bolečino, razjede v ustih, bolečino v ustih, razjede na ustnicah, glosodinijo, mehurje na jeziku, mehurje na ustnicah, oralno

   disestezijo, razjede na jeziku, aftozni ulkus.

2. Izpuščaj vključuje makulopapulozni izpuščaj, izpuščaj, akneiformni dermatitis, eritem, makulozni izpuščaj, papulozni izpuščaj, pustulozni izpuščaj, srbeči izpuščaj, eritematozni izpuščaj, eksfoliacijo kože, urtikarijo, alergijski dermatitis, palmarni eritem, plantarni eritem in toksično kožno reakcijo.

3. Povišane vrednosti bilirubina v krvi vključujejo tudi hiperbilirubinemijo.

   Opis izbranih neželenih učinkov

   Povišane vrednosti ALT, AST ali bilirubina

   V študiji HER2CLIMB so se povišane vrednosti ALT, AST ali bilirubina pojavile pri 41 % bolnikov, zdravljenih s tukatinibom v kombinaciji s trastuzumabom in kapecitabinom. Dogodki stopnje 3 ali višje so se pojavili pri 9 % bolnikov. Povišane vrednosti ALT, AST ali bilirubina so pri 9 % bolnikov privedle do zmanjšanja odmerka in pri 1,5 % bolnikov do prekinitve zdravljenja. Mediani čas do pojava povišanih vrednosti ALT, AST ali bilirubina katere koli stopnje je bil 37 dni; 84 % dogodkov je izzvenelo, pri čemer je bil mediani čas do izzvenenja 22 dni. Razmisliti je treba o spremljanju in prilagoditvi odmerka (vključno s prekinitvijo zdravljenja) (glejte poglavje 4.4).

   Driska

   V študiji HER2CLIMB se je driska pojavila pri 82 % bolnikov, zdravljenih s tukatinibom v kombinaciji s trastuzumabom in kapecitabinom. Dogodki driske stopnje 3 ali višje so se pojavili pri 13 % bolnikov. Dva bolnika, pri katerih se je pojavila driska stopnje 4, sta kasneje umrla, pri čemer je driska prispevala k smrti. Driska je pri 6 % bolnikov privedla do zmanjšanja odmerka in pri 1 % bolnikov do prekinitve zdravljenja. Mediani čas do pojava driske katere koli stopnje je bil 12 dni;

   81 % dogodkov driske je izzvenelo, pri čemer je bil mediani čas do izzvenenja 8 dni. Profilaktična uporaba antidiaroikov ni bila potrebna. Antidiaroična zdravila so uporabljali pri manj kot polovici ciklov zdravljenja, pri katerih so poročali o dogodkih driske. Mediano trajanje uporabe antidiaroikov je bilo 3 dni na cikel (glejte poglavje 4.4).

   Povišane koncentracije kreatinina brez okvare delovanja ledvic

   Pri bolnikih, zdravljenih s tukatinibom, so opazili povišanje serumskih koncentracij kreatinina, kar je posledica zaviranja prenosa kreatinina skozi ledvične tubule brez vpliva na glomerulno funkcijo. V kliničnih študijah so se povišane serumske koncentracije kreatinina (v povprečju za 30 %) pojavile v prvih ciklih zdravljenja s tukatinibom in so ostale povišane, vendar stabilne ves čas zdravljenja, po njegovi prekinitvi pa so bile reverzibilne.

   Posebne skupine bolnikov

   Starejši

   V študiji HER2CLIMB je bilo 82 bolnikov, ki so prejemali tukatinib, starih ≥ 65 let, od tega je bilo 8 bolnikov starih ≥ 75 let. Incidenca resnih neželenih učinkov je pri bolnikih, starih ≥ 65 let, znašala 34 %, pri bolnikih, starih < 65 let, pa 28 %. Bolnikov, starih ≥ 75 let, je bilo premalo, da bi lahko ocenili razlike v varnosti.

   Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

   Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Posebnega antidota ni, korist hemodialize pri zdravljenju prevelikega odmerjanja tukatiniba pa ni znana. V primeru prevelikega odmerjanja je treba zdravljenje s tukatinibom začasno prekiniti in uvesti splošne podporne ukrepe.