Zdravilo AVONEX je indicirano pri odraslih za zdravljenje

• bolnikov z diagnozo recidivno-remitentne multiple skleroze (MS). V kliničnih študijah so to opisali kot dva ali več akutnih poslabšanj (relapsov) v preteklih treh letih, brez dokazov o postopnem napredovanju med relapsi; zdravilo AVONEX upočasnjuje napredovanje prizadetosti in zmanjšuje pogostnost relapsov.

• bolnikov, ki so doživeli en demielinizacijski napad z aktivnim vnetnim procesom, če je bil dovolj resen, da upravičuje zdravljenje z intravenoznimi kortikosteroidi, če so bile druge možne diagnoze izključene in če je bolnik uvrščen v visoko stopnjo tveganja, da se bo pri njem/njej razvila klinično jasna multipla skleroza (glejte poglavje 5.1).

  Pri bolnikih, pri katerih se je razvila napredujoča MS, je treba zdravljenje z zdravilom AVONEX

  prekiniti.

Zdravljenje naj se začne pod nadzorom zdravnika, ki ima izkušnje z zdravljenjem te bolezni.

Odmerjanje

Odrasli: Priporočeni odmerek za zdravljenje recidivno-remitentne MS je 30 mikrogramov (0,5 ml raztopine), injiciranih intramuskularno (i.m.) enkrat tedensko (glejte poglavje 6.6). Pri dajanju večjega odmerka (60 mikrogramov) enkrat tedensko se niso pokazale dodatne koristi.

Titriranje: Kot pomoč bolnikom pri zmanjševanju incidence in resnosti gripi podobnih simptomov (glejte poglavje 4.8), lahko ob uvedbi zdravljenja zdravilo titrirate. Titriranje z uporabo napolnjene injekcijske brizge dosežete z uvedbo zdravljenja z večanjem odmerka po ¼ na teden, dokler v četrtem tednu ne dosežete polnega odmerka (30 mikrogramov/teden).

Alternativen načrt titriranja lahko dosežete tako, da zdravljenje začnete s približno ½ odmerka zdravila AVONEX enkrat na teden, preden dosežete polni odmerek. Za ustrezno učinkovitost morate doseči odmerek 30 mikrogramov enkrat na teden in ga vzdrževati po obdobju začetnega titriranja.

Komplet za titriranje AVOSTARTCLIP je zasnovan samo za uporabo z napolnjeno injekcijsko brizgo. Uporablja se lahko za povečanje odmerka za ¼ ali ½. Vsak pripomoček AVOSTARTCLIP lahko uporabite samo enkrat, nato pa ga je treba zavreči skupaj z morebitnim preostankom zdravila AVONEX v brizgi.

Za blaženje gripi podobnih simptomov, ki lahko nastopijo pri uporabi zdravila AVONEX, je priporočeno pred vsakim injiciranjem in 24 ur po vsakem injiciranju uporabljati antipiretični analgetik. Ti simptomi se navadno pojavljajo v prvih nekaj mesecih zdravljenja.

Pediatrična populacija:
Varnost in učinkovitost zdravila AVONEX pri otrocih in mladostnikih, starih 10 do 18 let, še nista bili popolnoma dokazani. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavjih 4.8 in 5.1, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.

Varnost in učinkovitost zdravila AVONEX pri otrocih, mlajših od 10 let, še nista bili dokazani.
Podatkov ni na voljo.

Starejši bolniki: V klinične študije ni bilo vključeno zadostno število bolnikov, starih 65 let ali več, da bi lahko ugotovili, če se ti odzivajo drugače kot mlajši bolniki. Vendar pa na osnovi podatkov o izločanju učinkovine ni teoretičnega razloga za morebitne zahteve po prilagajanju odmerka pri starejših bolnikih.

Način uporabe

Mesto intramuskularnega injiciranja naj se spremeni vsak teden (glejte poglavje 5.3).

Zdravnik lahko predpiše uporabo 25 mm igle, dimenzije 25 G (gauge) tistim bolnikom, za katere je takšna igla za intramuskularno injiciranje ustrezna.

V tem trenutku ni znano, kako dolgo naj bi bolnike zdravili. Bolniki morajo biti klinično testirani po dveh letih zdravljenja. Dolgoročno zdravljenje mora zdravnik določiti pri vsakem posameznem bolniku posebej. Zdravljenje je potrebno prekiniti, če se pri bolniku razvije progresivna MS.

• Pri bolnikih, ki so že imeli preobčutljivostno reakcijo na naravni ali rekombinantni interferon-β ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Pri bolnikih s prisotno hudo depresijo in/ali samomorilnimi nagnjenji (glejte poglavji 4.8).

Sledljivost

Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije

uporabljenega zdravila.

Previdnost pri dajanju zdravila AVONEX je potrebna pri bolnikih s preteklimi ali trenutno prisotnimi depresivnimi motnjami, zlasti tistimi, ki so povezane s samomorilnimi nagnjenji (glejte poglavje 4.3). Znano je, da se depresija in samomorilna nagnjenja pogosteje pojavljajo pri populaciji bolnikov z multiplo sklerozo in v povezavi z uporabo interferona. Bolnikom, ki se zdravijo, naročite, naj zdravnika takoj obvestijo o vseh morebitnih simptomih depresije in/ali samomorilnih mislih.

Bolnike z depresijo morate med zdravljenjem skrbno spremljati in jih ustrezno zdraviti. Po potrebi tudi ukinite terapijo z zdravilom AVONEX (glejte poglavji 4.8).

Previdnost je potrebna pri dajanju zdravila AVONEX bolnikom z znano nagnjenostjo h krčem, kot tudi tistim, ki se zdravijo z antiepileptiki, še zlasti, če se njihove epilepsije z antiepileptiki ne da ustrezno obvladovati (glejte poglavji 4.8).

Previdnost in natančno opazovanje sta potrebna pri dajanju zdravila AVONEX bolnikom z resnimi

okvarami ledvic in jeter ter bolnikom z resno supresijo kostnega mozga.

Trombotična mikroangiopatija (TMA): Pri zdravilih z interferonom beta so poročali o primerih trombotične mikroangiopatije, ki se je izrazila kot trombotična trombocitopenična purpura (TTP) ali hemolitično-uremični sindrom (HUS), vključno s smrtnimi primeri. O dogodkih so poročali v različnih obdobjih zdravljenja in se lahko pojavijo nekaj tednov do nekaj let po začetku zdravljenja z interferonom beta. Zgodnji klinični znaki vključujejo trombocitopenijo, pojav hipertenzije, povišano telesno temperaturo, simptome osrednjega živčnega sistema (npr. zmedenost, pareza) in okvarjeno delovanje ledvic. Laboratorijski izvidi, ki kažejo na TMA, vključujejo zmanjšano število trombocitov, povečano koncentracijo laktat-dehidrogenaze v serumu (LDH) zaradi hemolize in shistocite (fragmentirane eritrocite) v krvnem razmazu. Če so opaženi klinični znaki TMA, se priporočajo nadaljnje preiskave za določitev koncentracije trombocitov v krvi, LDH v serumu, pregled krvnih razmazov in preiskave delovanja ledvic. Če je TMA diagnosticirana, je potrebno takojšnje zdravljenje (razmisliti o izmenjavi plazme), priporoča pa se tudi takojšnje prenehanje zdravljenja z zdravilom Avonex.

Nefrotski sindrom: Med zdravljenjem z zdravili, ki vsebujejo interferon beta, so poročali o primerih nefrotskega sindroma z različnimi osnovnimi nefropatijami, vključno s kolapsno fokalno segmentno glomerulosklerozo (FSGS - focal segmental glomerulosclerosis), boleznijo minimalnih sprememb (MCD - minimal change disease), membranoproliferativnim glomerulonefritisom

(MPGN - membranoproliferative glomerulonephritis) in membransko glomerulopatijo

(MGN - membranous glomerulopathy). O dogodkih so poročali ob različnih časovnih točkah med zdravljenjem in se lahko pojavijo še več let po zdravljenju z interferonom beta. Priporoča se periodično spremljanje zgodnjih znakov ali simptomov, npr. edema, proteinurije in okvarjenega delovanja ledvic, zlasti pri bolnikih, pri katerih je tveganje za ledvične bolezni večje. Zdravljenje nefrotskega sindroma je potrebno hitro začeti in razmisliti je potrebno o prenehanju zdravljenja z zdravilom AVONEX.

V okviru postmarketinških izkušenj (glejte poglavje 4.8) so pri uporabi interferona beta poročali o poškodbah jeter, vključno z zvišanimi vrednostmi jetrnih encimov v serumu, hepatitisom, avtoimunskim hepatitisom in jetrno odpovedjo. V nekaterih primerih so te reakcije nastopile v prisotnosti drugih zdravil, ki so jih že pred tem povezovali s poškodbami jeter. Možnosti aditivnega delovanja večih zdravil ali drugih hepatotoksičnih snovi (npr. alkohola) niso ugotovili. Bolnike morate spremljati, da ugotovite morebitne znake poškodbe jeter. Pri sočasni uporabi interferonov z drugimi zdravili, ki so bila povezana s poškodbami jeter, je potrebna previdnost.

Bolnike s srčnimi boleznimi, kot so npr. angina pektoris, kongestivno srčno popuščanje ali aritmija, je potrebno natančno opazovati, da se jim klinično stanje med zdravljenjem z zdravilom AVONEX ne poslabša. Gripi podobni simptomi, ki so povezani z zdravljenjem z zdravilom AVONEX, so lahko stresni za bolnike s srčnimi boleznimi.

Laboratorijske motnje so povezane z uporabo interferonov. Zato je med zdravljenjem z zdravilom AVONEX za spremljanje bolnikov z MS, poleg teh laboratorijskih testov, priporočeno opazovati še celotno in diferencialno belo krvno sliko, število trombocitov in teste krvne sestave, vključno s testi delovanja jeter. Za bolnike s supresijo kostnega mozga je včasih potrebno intenzivnejše spremljanje celotne krvne slike z diferencialno krvno sliko in številom trombocitov.

Bolniki lahko razvijejo protitelesa za zdravilo AVONEX. Protitelesa pri nekaterih bolnikih zmanjšujejo aktivnost interferona beta-1a in vitro (nevtralizirajoča protitelesa). Nevtralizirajoča protitelesa so povezana z zmanjševanjem in vivo bioloških učinkov zdravila AVONEX in so lahko povezana z zmanjševanjem klinične učinkovitosti. Ocenjuje se, da je prag, pri katerem se začnejo proizvajati nevtralizirajoča protitelesa, dosežen po 12 mesecih zdravljenja. Nedavne klinične študije, pri katerih so se bolniki z zdravilom AVONEX zdravili do tri leta, kažejo, da približno 5 % do 8 % bolnikov razvije nevtralizirajoča protitelesa.

Uporaba različnih analiz, da bi odkrili serumska protitelesa za interferone, omejuje zmožnost za primerjavo antigenosti med različnimi zdravili.

V obdobju trženja so poročali o primerih nekroze na mestu injiciranja (glejte poglavje 4.8). Da se čim bolj zmanjša tveganje reakcij na mestu injiciranja, je treba bolnikom svetovati, naj uporabljajo aseptično tehniko injiciranja in menjavajo mesta injiciranja za vsak odmerek.

Postopek, s katerim si bolnik sam daje zdravilo, je treba redno preverjati, posebno pa, če so se pojavile reakcije na mestu injiciranja. Če se pri bolniku pojavi kakšna razpoka v koži, ki jo lahko spremlja oteklina ali izcejanje tekočine iz mesta injiciranja, je treba bolniku svetovati, naj se posvetuje s svojim zdravnikom. Ali je treba prekiniti zdravljenje po prvem pojavu nekroze na mestu injiciranja, je odvisno od obsega nekroze. Pri bolnikih, ki nadaljujejo zdravljenje z zdravilom AVONEX, potem ko se je pojavila nekroza na mestu injiciranja, se izogibajte injiciranju zdravila AVONEX v prizadeti predel, dokler se ta povsem ne zaceli. Če se pojavi več lezij, spremenite mesto injiciranja ali prekinite zdravljenje, dokler se lezije ne zacelijo.

Uradnih študij medsebojnega delovanja pri ljudeh niso izvedli.

Medsebojno delovanje zdravila AVONEX s kortikosteroidi ali adrenokortikotropnim hormonom (ACTH) ni bilo sistematično preučeno. Klinične študije kažejo, da bolniki z MS med relapsi lahko jemljejo zdravilo AVONEX in kortikosteroide ali ACTH.

Podatki kažejo, da interferoni zmanjšujejo aktivnost encimov, odvisnih od jetrnega citokroma P450, pri ljudeh in živalih. Ocenjen je bil učinek dajanja večjega odmerka zdravila AVONEX na od P450 odvisni metabolizem pri opicah. Sprememb pri presnovnih zmožnostih jeter ni bilo. Previdno je potrebno ravnati pri dajanju zdravila AVONEX v kombinaciji z zdravili, ki imajo ozek terapevtski indeks in so za odstranitev v veliki meri odvisni od sistema jetrnega citokroma P450, npr. nekatere vrste antiepileptikov in antidepresivov.

Nosečnost

Številni podatki (več kot 1.000 izidov nosečnosti) iz registrov in na podlagi izkušenj iz obdobja po prihodu zdravila na trg ne kažejo povečanega tveganja za večje kongenitalne anomalije pri izpostavljenosti interferonu beta pred zanositvijo ali v prvem trimesečju nosečnosti. Vendar pa trajanje izpostavljenosti v prvem trimesečju ni natančno določeno, saj so bili podatki zbrani, ko je bila uporaba interferona beta med nosečnostjo kontraindicirana in je bilo zdravljenje verjetno prekinjeno, ko je bila nosečnost ugotovljena in/ali potrjena. Izkušnje z izpostavljenostjo v drugem in tretjem trimesečju so zelo omejene.

Na podlagi študij na živalih (glejte poglavje 5.3) obstaja možnost povečanega tveganja za spontani splav. Tveganja za spontani splav pri nosečnicah, ki so izpostavljene interferonu beta, na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov ni mogoče ustrezno oceniti, vendar pa podatki do sedaj ne kažejo povečanega tveganja.

Če je klinično potrebno, se lahko pretehta možnost uporabe zdravila Avonex med nosečnostjo.

Dojenje

Omejeni podatki glede izločanja interferona beta-1a v materino mleko skupaj s kemijskimi/fiziološkimi lastnostmi interferona beta kažejo, da so ravni interferona beta-1a, ki se izloča v materino mleko, zanemarljive. Škodljivih učinkov na dojene novorojence/otroke se ne pričakuje.

Zdravilo Avonex se lahko uporablja med dojenjem. Plodnost

Študije plodnosti in razvoja so opravili pri opicah Rhesus s sorodno obliko interferona beta-1a. Pri zelo visokih odmerkih so pri poskusnih živalih opazili anovulacijske in abortivne učinke (glejte poglavje 5.3).

Podatkov o učinkih interferona beta-1a na plodnost moških ni na voljo.

Študij o vplivu zdravila AVONEX na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso izvedli. Neželene reakcije centralnega živčnega sistema lahko pri občutljivih bolnikih nekoliko vplivajo na njihovo sposobnost vožnje in upravljanja strojev (glejte poglavje 4.8).

Največja incidenca neželenih pojavov v zvezi s terapijo z zdravilom AVONEX je povezana z gripi podobnimi simptomi. Gripi podobni simptomi, o katerih so poročali najpogosteje, so mialgija, zvišana telesna temperatura, mrzlica, znojenje, astenija, glavobol in slabost. Titriranje zdravila AVONEX ob uvedbi zdravljenja je pokazalo zmanjšanje resnosti in incidence gripi podobnih simptomov. Gripi podobni simptomi so običajno najbolj izraženi na začetku zdravljenja, z nadaljnjim zdravljenjem pa njihova pogostnost upada.

Po injiciranju se lahko pojavijo prehodni nevrološki simptomi, ki so lahko podobni poslabšanju oz. izbruhu multiple skleroze. Kadar koli v poteku zdravljenja lahko nastopijo tudi prehodne epizode oz. napadi hipertonije in/ali hude mišične šibkosti, ki preprečujejo hotne gibe. Te epizode trajajo le nekaj časa - časovno so povezane z injiciranjem zdravila in se lahko ponovno pojavijo po kasnejših injiciranjih. V nekaterih primerih so ti simptomi združeni z gripi podobni simptomi.

Pogostnosti neželenih pojavov so izražene z enoto bolnikov-let, po naslednjih kategorijah: Zelo pogosti (≥1/10 bolnikov-let);

Pogosti (≥1/100 do <1/10 bolnikov-let);

Občasni (≥1/1.000 do <1/100 bolnikov-let); Redki (≥1/10.000 do <1/1.000 bolnikov-let); Zelo redki (<1/10.000 bolnikov-let);

Neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Bolnik-čas je seštevek posameznih enot časa, ko je bil bolnik v študiji izpostavljen zdravilu AVONEX, preden je imel neželeni učinek. Na primer: rezultat 100 oseb-let bi lahko dobili pri 100 bolnikih, ki so bili zdravljeni eno leto, ali pri 200 bolnikih, ki so bili zdravljeni pol leta.

Neželeni učinki, ki so jih razkrile študije (klinična preskušanja in opazovalne študije z dolžino spremljanja bolnikov od dveh do šestih let), in drugi neželeni učinki, opredeljeni v spontanih poročilih s tržišča, z neznano pogostnostjo, so navedeni v spodnji razpredelnici.

V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

*Označevanje razreda zdravil, ki vsebujejo interferon beta (glejte poglavje 4.4).

^┼ Označevanje razreda zdravil, ki vsebujejo interferone – glejte Pljučna arterijska hipertenzija spodaj.

1Poročali so o reakcijah na mestu injiciranja zdravila, vključno z bolečino, vnetjem in zelo redkimi primeri abscesa ali celulitisa, pri katerih je lahko potreben kirurški poseg.

2Pogostnost pojavljanja je večja ob začetku zdravljenja.

3Po prejemu injekcije zdravila AVONEX lahko bolnik pade v nezavest (sinkopa). Običajno gre za enkraten pojav, navadno na začetku zdravljenja, ki se ne ponovi pri naslednjih injiciranjih zdravila.

Pljučna arterijska hipertenzija

Pri uporabi zdravil, ki vsebujejo interferon beta, so poročali o primerih pljučne arterijske hipertenzije (PAH). O dogodkih so poročali ob različnih časovnih točkah do vključno nekaj let po začetku zdravljenja z interferonom beta.

Pediatrična populacija

Omejeni podatki iz literature, kliničnih preskušanj in izkušenj po prihodu zdravila na trg kažejo, da je varnostni profil pri otrocih in mladostnikih, starih od 10 do manj kot 18 let, ki dobivajo zdravilo AVONEX 30 mikrogramov i.m. enkrat na teden, skladen s tistim pri odraslih.

Informacije o varnosti, pridobljene na podlagi uporabe zdravila AVONEX kot aktivnega primerjalnega zdravila v 96-tedenskem odprtem randomiziranem preskušanju pri pediatričnih bolnikih z recidivno-reminentno multiplo sklerozo, starih od 10 let do manj kot 18 let (samo 10 % celotne študijske populacije < 13 let), kažejo, da so v skupini z zdravilom AVONEX (n = 72) poročali o naslednjih neželenih učinkih, ki so pogosti pri odrasli populaciji, kot o zelo pogostih pri pediatrični populaciji: mialgija, bolečine v okončinah, utrujenost in artralgija.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Ni poročil o primerih prevelikega odmerjanja. V primeru prevelikega odmerjanja je potrebno bolnika napotiti v bolnišnico na opazovanje in mu nuditi primerno zdravljenje.