Tamisten 10 mg filmsko obložene tablete

Simptomatsko zdravljenje urgentne inkontinence in/ali povečane pogostnosti in nujnosti uriniranja, ki se lahko pojavi pri bolnikih s sindromom prekomerno aktivnega sečnega mehurja.

Odmerjanje

Odrasli, vključno s starejšimi

Priporočeni odmerek je 5 mg solifenacinijevega sukcinata enkrat na dan. Po potrebi se lahko odmerek poveča na 10 mg solifenacinijevega sukcinata enkrat na dan.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost solifenacina pri otrocih še nista bili ugotovljeni, zato zdravila Tamisten pri otrocih ne smemo uporabljati.

Bolniki z ledvično okvaro

Pri bolnikih z blago do zmerno ledvično okvaro (očistek kreatinina > 30 ml/min) odmerka ni potrebno prilagajati. Bolnike s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina ≤ 30 ml/min) je potrebno zdraviti previdno. Ti bolniki ne smejo dobiti več kot 5 mg enkrat na dan (glejte poglavje 5.2).

Bolniki z jetrno okvaro

Pri bolnikih z blago jetrno okvaro odmerka ni potrebno prilagajati. Bolnike z zmerno jetrno okvaro (Child-Pughova lestvica od 7 do 9) je potrebno zdraviti previdno. Ti bolniki ne smejo dobiti več kot 5 mg enkrat na dan (glejte poglavje 5.2).

Močni zaviralci citokroma P450 3A4

Največji odmerek zdravila Tamisten je potrebno omejiti na 5 mg, kadar bolnik sočasno jemlje

ketokonazol ali terapevtske odmerke drugih močnih zaviralcev CYP3A4, npr. ritonavirja, nelfinavirja, itrakonazola (glejte poglavje 4.5).

Način uporabe

Zdravilo Tamisten je potrebno jemati peroralno. Tableto se pogoltne celo, s tekočino. Lahko se jo vzame s hrano ali brez nje.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Bolniki z zastojem urina, hudimi prebavnimi težavami (vključno s toksičnim megalokolonom), miastenijo gravis ali glavkomom ozkega zakotja in bolniki, pri katerih obstaja tveganje za pojav teh stanj.

• Bolniki na hemodializi (glejte poglavje 5.2).

• Bolniki s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 5.2).

• Bolniki s hudo ledvično okvaro ali z zmerno jetrno okvaro in tisti, ki se jemljejo močne zaviralce CYP3A4 , npr. ketokonazol (glejte poglavje 4.5).

Pred začetkom zdravljenja z zdravilom Tamisten je potrebno oceniti druge vzroke za pogosto uriniranje (srčno popuščanje ali ledvična bolezen). Če je prisotna okužba sečil, je potrebno začeti z ustreznim protibakterijskim zdravljenjem.

Zdravilo Tamisten je potrebno previdno uporabljati pri bolnikih:

• s klinično pomembno zaporo sečnega mehurja z nevarnostjo za zastoj urina;

• z zaporo v prebavilih;

• s tveganjem zmanjšane gastrointestinalne motilitete;

• s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina ≤ 30 ml/min; glejte poglavji 4.2 in 5.2), odmerki pri teh bolnikih ne smejo presegati 5 mg;

• z zmerno jetrno okvaro (Child-Pughova lestvica od 7 do 9; glejte poglavji 4.2 in 5.2), odmerki pri teh bolnikih ne smejo presegati 5 mg;

• ki sočasno jemljejo močan zaviralec CYP3A4 , npr. ketokonazol (glejte poglavji 4.2 in 4.5);

• s hiatusno kilo ali gastroezofagealnim refluksom in/ali bolniki, ki sočasno jemljejo zdravila, ki lahko povzročijo ali poslabšajo ezofagitis (npr. bisfosfonati);

• z avtonomno nevropatijo.

  Pri bolnikih z dejavniki tveganja, kot sta že obstoječi sindrom dolgega intervala QT in hipokaliemija, so opazili podaljšanje intervala QT in aritmijo torsade de pointes.

  Varnosti in učinkovitosti uporabe zdravila pri bolnikih z nevrogenim vzrokom za povečano aktivnost detruzorja še niso ugotovili.

  Pri nekaterih bolnikih, ki so dobivali solifenacinijev sukcinat, so poročali o angioedemu z zaporo dihalne poti. Če se pojavi angioedem, je potrebno zdravljenje s solifenacinijevim sukcinatom takoj prekiniti in uvesti ustrezno terapijo in/ali ukrepe.

  Pri nekaterih bolnikih, ki so dobivali solifenacinijev sukcinat, so poročali o anafilaktični reakciji. V primeru anafilaktične reakcije, je potrebno zdravljenje s solifenacinijevim sukcinatom takoj prekiniti in uvesti ustrezno terapijo in/ali ukrepe.

  Največji učinek solifenacina je mogoče najhitreje ugotoviti šele po 4 tednih.

Farmakološke interakcije

Sočasno zdravljenje z drugimi zdravili, ki imajo antiholinergične lastnosti, lahko povzroči bolj

izražene terapevtske učinke in neželene učinke. Po prenehanju zdravljenja s solifenacinom je potreben približno en teden premora pred začetkom zdravljenja z drugim antiholinergikom. Sočasno dajanje

agonistov holinergičnega receptorja lahko zmanjša terapevtski učinek solifenacina.

Solifenacin lahko zmanjša učinek zdravil, ki spodbujajo motiliteto prebavil, kot sta na primer metoklopramid in cisaprid.

Farmakokinetične interakcije

Študije in vitro so pokazale, da solifenacin v terapevtskih koncentracijah ne zavira CYP1A1/2, 2C9, 2C19, 2D6 ali 3A4, dobljenih iz mikrosomov človeških jeter. Zato je malo verjetno, da bi solifenacin spremenil očistek zdravil, ki jih presnavljajo ti citokromski encimi.

Učinek drugih zdravil na farmakokinetiko solifenacina

Za presnovo solifenacina je odgovoren encim CYP3A4. Sočasno dajanje ketokonazola (200 mg/dan), močnega zaviralca CYP3A4, je povzročilo dvakratno povečanje površine pod krivuljo plazemske

koncentracije (AUC) solifenacina, ketokonazol v odmerku 400 mg/dan pa je povzročil trikratno

povečanje AUC solifenacina. Največji odmerek solifenacina je zato potrebno omejiti na 5 mg, kadar se ga daje sočasno s ketokonazolom ali terapevtskimi odmerki drugih močnih zaviralcev CYP3A4 (npr. ritonavirja, nelfinavirja, itrakonazola) (glejte poglavje 4.2).

Sočasno zdravljenje s solifenacinom in močnim zaviralcem CYP3A4 je kontraindicirano pri bolnikih s hudo ledvično okvaro ali zmerno jetrno okvaro.

Učinki indukcije encimov na farmakokinetiko solifenacina in njegovih presnovkov še niso bili

preučeni, kot tudi ne učinek substratov z večjo afiniteto za CYP3A4 na izpostavljenost solifenacinu. Ker se solifenacin presnavlja s CYP3A4, so možne farmakokinetične interakcije z drugimi substrati z večjo afiniteto za CYP3A4 (npr. verapamilom, diltiazemom) in induktorji CYP3A4 (npr. rifampicinom, fenitoinom, karbamazepinom).

Učinek solifenacina na farmakokinetiko drugih zdravil

Peroralni kontraceptivi

Jemanje solifenacina ni pokazalo farmakokinetične interakcije solifenacina s kombiniranimi peroralnimi kontraceptivi (etinilestradiol/levonorgestrel).

Varfarin

Jemanje solifenacina ni spremenilo farmakokinetike R-varfarina ali S-varfarina ali njunega učinka na protrombinski čas.

Digoksin

Jemanje solifenacina ni pokazalo učinka na farmakokinetiko digoksina.

Nosečnost

Kliničnih podatkov o ženskah, ki so zanosile med jemanjem solifenacina, ni. Študije na živalih ne kažejo nobenih neposrednih škodljivih učinkov na plodnost, embrionalni in fetalni razvoj ali porod (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Pri predpisovanju zdravila nosečnicam je potrebna previdnost.

Dojenje

Podatkov o izločanju solifenacina v materino mleko ni. Pri miših so se solifenacin in/ali presnovki izločali v mleko in povzročali od odmerka odvisen slabši razvoj novorojenih miših (glejte poglavje 5.3). Solifenacina se zato ne daje materam, ki dojijo.

Ker solifenacin, tako kot drugi antiholinergiki, povzroča zamegljen vid in včasih tudi zaspanost in utrujenost (glejte poglavje 4.8), lahko negativno vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Povzetek varnostnega profila zdravila

Zaradi svojega farmakološkega učinka lahko solifenacin povzroča antiholinergične neželene učinke, ki so (na splošno) blagi ali zmerni. Pogostnost antiholinergičnih neželenih učinkov je povezana z odmerkom. Najpogostejši poročani neželeni učinek pri zdravljenju s solifenacinom so bila suha usta. Pojavil se je pri 11 % bolnikov, ki so dobivali 5 mg enkrat na dan, 22 % bolnikov, ki so dobivali 10 mg na dan, in 4 % bolnikov, ki so dobivali placebo. Občutek suhih ust je bil običajno blag in

zdravljenje je bilo potrebno prekiniti le občasno. Na splošno je bila ustreznost zdravila zelo visoka (99

%) in približno 90 % bolnikov, ki so dobivali solifenacin, je končalo celotno 12-tedensko zdravljenje tekom študije.

Tabelarni seznam neželenih učinkov

*opaženo v obdobju po prihodu zdravila na trg Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco,

Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22,

SI-1000 Ljubljana,

tel: +386 (0)8 2000 500,

faks: +386 (0)8 2000 510,

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si.

Simptomi

Preveliko odmerjanje solifenacina lahko potencialno povzroči resne antiholinergične učinke. Največji odmerek solifenacina, ki je bil ponesreči dan bolniku, je bil 280 g v 5 urah. To je povzročilo spremembo psihičnega stanja, ki ni zahtevala hospitalizacije.

Zdravljenje

V primeru prevelikega odmerjanja solifenacinijevega sukcinata je bolnika potrebno zdraviti z aktivnim ogljem. Izpiranje želodca je koristno, če je izvedeno v prvi uri, bruhanja pa se ne sme izzvati.

Kot pri drugih antiholinergikih je treba simptome zdraviti na naslednji način:

• hudi centralni antiholinergični učinki, kot so halucinacije ali izrazita ekscitacija: zdravimo s fizostigminom ali karbaholom;

• konvulzije ali izrazita ekscitacija: zdravimo z benzodiazepini;

• dihalna insuficienca: zdravimo z umetnim dihanjem;

• tahikardija: zdravimo z zaviralci receptorjev beta;

• zastoj urina: zdravimo s kateterizacijo;

• midriaza: zdravimo s kapljicami pilokarpina za oči in/ali damo bolnika v temen prostor.

  Kot pri drugih antimuskarinikih je treba v primeru prevelikega odmerjanja posebno paziti pri bolnikih z znanim tveganjem za podaljšanje intervala QT (npr. pri bolnikih s hipokaliemijo ali bradikardijo in bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila, za katera je znano, da podaljšujejo interval QT) in z določenimi že obstoječimi srčnimi boleznimi (npr. z miokardno ishemijo, aritmijo ali kongestivnim srčnim

  popuščanjem).