Setronon 2 mg/ml raztopina za injiciranje ali infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Setronon 2 mg/ml
Odrasli:
Zdravilo Setronon je indicirano za zdravljenje slabosti in bruhanja, povzročenega s citotoksično kemoterapijo in radioterapijo. ter za preprečevanje in zdravljenje postoperativne slabosti in bruhanja.
Pediatrična populacija:
Zdravilo Setronon je indicirano za obvladovanje s kemoterapijo izzvane navzee in bruhanja pri otrocih, starih ≥ 6 mesecev, ter za preprečevanje in zdravljenje pooperativne navzee in bruhanja pri otrocih, starih ≥ 1 mesec.
Odrasli
Emetični učinek kemoterapije je odvisen od vrste in odmerkov citostatikov in radioterapije. Aplikacijo in odmerjanje ondansetrona v odmerkih od 8 mg do 32 mg dnevno prilagajamo po shemi opisani v nadaljevanju.
Emetična kemoterapija in radioterapija
Ondansetron lahko apliciramo peroralno (tablete), intravensko ali intramuskularno.
Za večino bolnikov je treba tik pred pričetkom zdravljenja aplicirati 8 mg ondansetrona v obliki počasne intravenske ali intramuskularne injekcije, nato pa 8 mg peroralno vsakih 12 ur.
Za zaščito pred zakasnelo ali podaljšano emezo po prvih 24 urah, nadaljujte s peroralno aplikacijo ondansetrona še do 5 dni po ciklu terapije.
Visoko emetična kemoterapija
Bolnikom, ki prejemajo visoko emetično kemoterapijo (na primer visoke odmerke cisplatina), lahko ondansetron aplicirate intravensko, intramuskularno peroralno ali rektalno.
Ondansetron je enako učinkovit v vseh opisanih načinih odmerjanja v prvih 24 urah kemoterapije:
-
enkratni odmerek 8 mg, apliciran s počasno intravensko ali intramuskularno injekcijo neposredno pred kemoterapijo
-
enkratni odmerek 8 mg, apliciran s počasno intravensko ali intramuskularno injekcijo neposredno pred kemoterapijo, ki mu sledita dve intravenski ali intramuskularni aplikaciji po 8 mg s časovnim razmikom 2 do 4 ure ali stalna, neprekinjena intravenska infuzija 1 mg/h 24 ur
-
enkratni intravenski odmerek 16 mg, razredčen v 50 do 100 ml fiziološke ali druge kompatibilne infuzijske raztopine (glejte poglavje 6.6), apliciran v hitri intravenski infuziji v trajanju najmanj 15 minut neposredno pred kemoterapijo. Enkratnega odmerka večjega od 16 mg se ne sme dajati, zaradi od odmerka odvisnega povečanega tveganja za podaljšanje QT intervala (glejte poglavja 4.4, 4.8 in 5.1).
Izbira načina odmerjanja mora temeljiti na stopnji emetičnosti zdravljenja.
Učinkovitost ondansetrona pri visoko emetični kemoterapiji se lahko poveča z dodatkom enkratnega intravenskega odmerka 20 mg natrijevega deksametazonfosfata, ki ga bolnik prejme pred kemoterapijo.
Za zaščito pred zakasnelo ali podaljšano emezo po prvih 24 urah, nadaljujte s peroralno aplikacijo ondansetrona še do 5 dni po ciklu terapije.
S kemoterapijo oz. CINV (Chemotherapy-Induced nausea and Vomiting) izzvana navzea in bruhanje pri otrocih, starih 6 mesecev ali več in mladostnikih
Odmerek za preprečevanje s kemoterapijo izzvane navzee in bruhanja je mogoče izračunati na osnovi telesne površine ali mase – glejte spodaj. Celotni dnevni odmerki, izračunani na podlagi telesne mase, so večji kot izračunani na podlagi telesne površine (glejte poglavji 4.4 in 5.1).
Zdravilo Setronon je treba razredčiti v raztopini glukoze 50 mg/ml ali raztopini natrijevega klorida 9 mg/ml ali drugi združljivi raztopini za infundiranje (glejte poglavje 6.6) in infundirati intravensko v ne manj kot 15 minutah.
Ni podatkov iz kontroliranih kliničnih študij o uporabi zdravila Setronon za preprečevanje pozne ali podaljšane s kemoterapijo izzvane navzee in bruhanja (CINV). O uporabi zdravila Setronon za navzeo in bruhanje, izzvana z radioterapijo, pri otrocih ni podatkov iz kontroliranih kliničnih študij.
Odmerjanje glede na telesno površino:
Ondansetron je potrebno uporabiti tik pred kemoterapijo v enem intravenskem odmerku v višini 5 mg/m2. Intravenski odmerek ne sme presegati 8 mg.
Peroralno odmerjanje se lahko uvede 12 ur kasneje in lahko traja do 5 dni (glejte preglednico 1, spodaj).
Celotni dnevni odmerek ne sme preseči odmerka pri odraslih, tj. 32 mg.
Preglednica 1: Odmerjanje za kemoterapijo na osnovi telesne površine – otroci, stari ≥ 6 mesecev in mladostniki
| telesna površina | 1. dana,b | 2. do 6. danb |
| < 0,6 m2 | 5 mg/m2 i.v. 2 mg v sirupu* ali v tableti po 12 urah | 2 mg v sirupu* vsakih 12 ur |
| ≥ 0,6 m2 | 5 mg/m2 i.v. 4 mg v sirupu* ali v tableti po 12 urah | 4 mg v sirupu* ali v tableti vsakih 12 ur |
a intravenski odmerek ne sme preseči 8 mg
b celotni dnevni odmerek ne sme preseči odmerka pri odraslih, tj. 32 mg
*Zdravilo Setronon v obliki tablete ali sirupa v RS nima dovoljenja za promet.
Odmerjanje glede na telesno maso:
Pri odmerjanju glede na telesno maso je celotni dnevni odmerek večji kot pri odmerjanju glede na telesno površino (glejte poglavji 4.4 in 5.1).
Ondansetron je potrebno uporabiti tik pred kemoterapijo v enem intravenskem odmerku v višini 0,15 mg/kg. Intravenski odmerek ne sme presegati 8 mg.
V razmiku 4 ur je mogoče uporabiti dva dodatna intravenska odmerka. Celotni dnevni odmerek ne sme preseči odmerka za odrasle, tj. 32 mg.
Peroralno odmerjanje se lahko začne 12 ur kasneje in lahko traja do 5 dni (glejte preglednico 2, spodaj).
Preglednica 2: Odmerjanje za kemoterapijo na osnovi telesne mase – otroci, stari ≥ 6 mesecev in mladostniki
| telesna masa | 1. dana,b | 2. do 6. danb |
| ≤ 10 kg | do 3 odmerke po 0,15 mg/kg v 4-urnih intervalih | 2 mg v sirupu* vsakih 12 ur |
| > 10 kg | do 3 odmerke po 0,15 mg/kg v 4-urnih intervalih | 4 mg v sirupu* ali v tableti vsakih 12 ur |
a intravenski odmerek ne sme preseči 8 mg
b celotni dnevni odmerek ne sme preseči odmerka za odrasle, tj. 32 mg
*Zdravilo Setronon v obliki tablete ali sirupa v RS nima dovoljenja za promet.
Starostniki
Bolniki, starejši od 65 let, ondansetron dobro prenašajo. Prilagajanje odmerjanja ali načina aplikacije ni potrebno.
Bolniki z okvaro ledvic
Prilagajanje odmerjanja ali načina aplikacije ni potrebno.
Bolniki z okvaro jeter
Pri bolnikih z zmerno do težko okvaro jeter je očistek ondansetrona znatno manjši, njegov razpolovni čas v serumu pa znatno daljši. Svetujemo, da ne presežete odmerka 8 mg dnevno. Priporočamo uporabo farmacevtskih oblik za parenteralno ali peroralno uporabo.
Odrasli
Za preprečevanje pooperativne slabosti in bruhanja lahko ondansetron aplicirate peroralno, intravensko ali intramuskularno.
Ondansetron lahko aplicirate v enkratnem odmerku 4 mg intramuskularno ali s počasnim intravenskim injiciranjem ob uvedbi anestezije.
Za zdravljenje pooperativne slabosti in bruhanja priporočamo enkratni odmerek 4 mg intramuskularno ali s počasnim intravenskim injiciranjem.
Pediatrična populacija
Pooperativna navzea in bruhanje pri otrocih starih ≥ 1 mesec in pri mladostnikih
Za preprečevanje pooperativne navzee in bruhanja pri otrocih s kirurškim posegom v splošni anesteziji, lahko ondansetron v enkratnem odmerku aplicirate s počasnim intravenskim injiciranjem (ne manj kot 30 sekund) v odmerku od 0,1 mg/kg do največ 4 mg pred, ob ali po uvedbi anestezije.
Za zdravljenje pooperativne navzee in bruhanja pri otrocih po kirurškem posegu v splošni anesteziji lahko aplicirate ondansetron v enkratnem odmerku s počasnim intravenskim injiciranjem (ne manj kot 30 sekund) v odmerku 0,1 mg/kg do največ 4 mg.
Za uporabo zdravila Setronon za zdravljenje pooperativne navzee in bruhanja pri otrocih mlajših od dveh let ni na voljo nobenih podatkov.
Starostniki
Izkušnje z uporabo ondansetrona pri preprečevanju in zdravljenju pooperativne slabosti in bruhanja pri starostnikih so omejene. Bolniki, starejši od 65 let, ki prejemajo kemoterapijo, ondansetron dobro prenašajo.
Bolniki z okvaro ledvic
Prilagajanje odmerjanja ali načina aplikacije ni potrebno.
Bolniki z okvaro jeter
Pri bolnikih z zmerno do težko okvaro jeter je očistek ondansetrona znatno manjši, njegov razpolovni čas v serumu pa znatno daljši. Svetujemo, da ne presežete odmerka 8 mg dnevno. Priporočamo uporabo farmacevtskih oblik za parenteralno ali peroralno uporabo.
Bolniki z zmanjšano presnovo sparteina in debrisokvina
Razpolovni čas izločanja ondansetrona pri bolnikih z zmanjšano presnovo sparteina in debrisokvina ni spremenjen. Raven učinkovine v krvi po večkratnem odmerjanju je enaka ravni učinkovine v krvi pri splošni populaciji. Prilagoditev odmerjanja ni potrebna.
Zdravilo Setronon ni na razpolago v peroralni obliki.
Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Sočasna uporaba z apomorfinom (glejte poglavje 4.5).
Pri bolnikih, preobčutljivih na druge selektivne anatagoniste 5-HT3 receptorjev, so poročali o preobčutljivostnih reakcijah na ondansetron. Respiratorne dogodke je treba zdraviti simptomatično, zdravnik pa mora biti posebno pozoren nanje kot na prekurzorje preobčutljivostnih reakcij.
Onadnsetronon podaljša QT interval v odvisnosti od odmerka (glejte poglavje 5). Poleg tega so v obdobju trženja zdravila, poročali o pojavu torsade de pointes pri bolnikih, ki so jemali ondansetronon. Zato se izogibajte uporabi ondansetronona pri bolnikih s prirojenim sindromom podaljšanega QT intervala. Potrebna je previdnost pri uporabi ondansetronona pri bolnikih, ki imajo ali pri katerih se lahko pojavi podaljšan QT interval, kongestivno srčno popuščanje, bradiaritmija ali pri bolnikih, ki jemljejo druga zdravila, ki lahko povzročijo podaljšanje QT intervala ali pa pri bolnikih z motnjami ravnovesja elektrolitov.
Pred pričetkom zdravljenjem z ondansetrononom je potrebno uravnati hipokaliemijo in hipomagnezimijo.
V obdobju trženja zdravila so bili opisani primeri serotoninskega sindroma ((vključno s spremenjenim duševnim stanjem, avtonomno nestabilnostjo in živčno-mišičnimi nenormalnostmi) po sočasni uporabi ondansetrona in drugih serotonergičnih zdravil (vključno s selektivnimi zaviralci privzema serotonina (SSRI) in zaviralci privzema serotonina-noradrenalina (SNRI)). Če je sočasno zdravljenje z ondansetronom in drugimi serotonergičnimi zdravili klinično upravičeno, je potrebno bolnika opazovati.
Ondansetron upočasni peristaltiko debelega črevesa, zato svetujemo, da bolnike z znaki subakutne zapore črevesja po aplikaciji ondansetrona skrbno spremljate.
Pri bolnikih pri katerih je bila izvedena adenotonzilarna operacija, lahko uporaba ondansetrona za preprečevanje občutka slabosti in bruhanja, prikrije okultno krvavitev. Zato je potrebno take bolnike pozorno spremljati.
Pediatrična populacija
Pediatrične bolnike, ki se sočasno zdravijo z ondansetronom in hepatotoksičnimi kemoterapevtiki je potrebno natančno kontrolirati glede okvarjenega delovanja jeter.
S kemoterapijo izzvana navzea in bruhanje (CINV):
Če je odmerek izračunan na podlagi mg/kg telesne mase in uporabljen v treh odmerkih v 4-urnih presledkih, bo celotni dnevni odmerek večji, kot če je uporabljen en sam odmerek 5 mg/m2, ki mu sledi peroralen odmerek. Primerjalna učinkovitost teh dveh odmernih shem ni raziskana v kliničnih preskušanjih. Navzkrižna primerjava med študijami nakazuje podobno učinkovitost obeh shem (glejte poglavje 5.1).
Pri odmerku 8 ml oziroma 16 mg vsebuje zdravilo 1,16 mmol (26,8 mg) natrija. To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.
Dokazov, da ondansetron inducira ali inhibira presnovo zdravil, ki se običajno odmerjajo sočasno, ni. Specifične raziskave so pokazale, da ondansetron nima interakcij kadar se jemlje skupaj z alkoholom, temazepamom, furosemidom, alfentanilom, tramadolom, morfinom, lignokainom, tiopentalom ali propofolom.
Ondansetron se presnavlja s pomočjo jetrnih encimov citokroma P-450 (CYP3A4, CYP2D6 in CYP1A2). Zaradi večjega števila presnovnih encimov, ki lahko presnovijo ondansetron, inhibicijo ali zmanjšanje aktivnosti enega encima (npr. genetsko pomanjkanje CYP2D6) običajno kompenzirajo drugi encimi, kar ima za posledico majhno oziroma nesignifikantno spremembo celokupnega očistka ondansetronona in ne zahteva prilagajanje odmerka.
Fenitoin, karbamazepin in rifampicin
Pri bolnikih, ki so prejemali močne induktorje CYP3A4 (npr. fenitoin, karbamazepin in rifampicin), se je očistek peroralno danega ondansetronona povečal, koncentracija ondansetrona v krvi pa zmanjšala.
Tramadol
Podatki iz manjših raziskav kažejo, da lahko ondansetron zmanjša analgetično delovanje tramadola.
Sočasna uporaba ondansetrona in zdravil, ki podaljšujejo QT interval lahko povzroči dodatno podaljšanje QT intervala.
Sočasna uporaba ondansetrona in kardiotoksičnih zdravil (npr. antraciklinov kot so doksorubicin, daunorubicin ali trastuzimab), antibiotikov (kot sta eritromicin ali ketokonazol), antiaritmikov (kot npr. amiodaron) in antagonistov adrenergičnih receptorjev beta (kot sta atenolol in timolol)) lahko poveča tveganje za pojav aritmij (glejte poglavje 4.4).
V obdobju trženja zdravila so bili opisani primeri serotoninskega sindroma ((vključno s spremenjenim duševnim stanjem, avtonomno nestabilnostjo in živčno-mišičnimi nenormalnostmi) po sočasni uporabi ondansetrona in drugih serotonergičnih zdravil (vključno s SSRI in SNRI). (Glejte poglavje 4.4.).
Apomorfin
Poročali so o globoki hipotenziji in izgubi zavesti ob sočasni uporabi ondansetronona in apomorfinjevega hidroklorida. Zato je sočasna uporaba z apomorfinjevim hidrokloridom kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).
Nosečnost
Varnost uporabe ondansetrona med nosečnostjo ni bila ugotovljena. Ocene na osnovi raziskav na živalih ne kažejo neposrednega ali posrednega škodljivega vpliva na razvoj zarodka ali ploda, na potek gestacije ter perinatalni in postnatalni razvoj, vendar na podlagi raziskav na živalih ne moremo povsem napovedati odziva pri ljudeh. Zato ondansetron nosečnicam odsvetujemo.
Dojenje
V raziskavah na živalih so zabeležili, da ondansetron prehaja v mleko, zato materam, ki prejemajo ondansetron, dojenje odsvetujemo.
V raziskavah psihomotoričnih sposobnosti ondansetron ni zmanjšal psihofizičnih sposobnosti bolnikov in ni povzročil sedacije. Glede na farmakologijo ondansetrona ni pričakovati škodljivih učinkov na takšne dejavnosti.
Spodaj navedeni neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in pogostnosti takole: Zelo pogosti: ≥ 1/10
Pogosti: ≥ 1/100 do < 1/10
Občasni: ≥ 1/1.000 do < 1/100
Redki: ≥ 1/10.000 do < 1/1.000
Zelo redki: < 1/10.000
Neznana: ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov
Zelo pogosti, pogosti in občasni neželeni učinki so bili večinoma zabeleženi v kliničnih raziskavah, upoštevaje incidenco pri placebu. Redki in zelo redki neželeni učinki so bili večinoma zabeleženi s spontanimi poročili v obdobju trženja zdravila.
Spodaj navedena pogostnost pojava neželenih učinkov je bila določena ob uporabi standardnih priporočenih odmerkov ondansetronona. Profili neželenih učinkov, ki so se pojavili pri otrocih in mladostnikih so primerljiv s profili pri odraslih.
Bolezni imunskega sistema
Redki: takojšnje preobčutljivostne reakcije, ki so včasih hude, vključno z anafilaksijo
Bolezni živčevja
Zelo pogosti: glavobol
Občasni: konvulzije, motnje gibanja (vključno z ekstrapiramidnimi reakcijami kot so distonija, okulogirna kriza in diskinezija), opaženih brez dokončnih dokazov o trajnih kliničnih posledicah Redki: omotica med hitro intravensko aplikacijo
Očesne bolezni
Redki: prehodne motnje vida (zamegljen vid) predvsem med intravensko aplikacijo Zelo redki: prehodna slepota, predvsem med intravensko aplikacijo
Slepota je pri večini poročanih primerov izginila v 20 minutah. Večina bolnikov je prejemala kemoterapijo, vključno s cisplatinom. Pri nekaterih primerih so prehodno slepoto povezali s kortikalnim izvorom.
Srčne bolezni:
Občasni: aritmije, bolečina v prsih z ali brez depresije segmenta ST, bradikardija Redki: podaljšanje QTc intervala (vključno z torsade de pointes)
Žilne bolezni:
Pogosti: občutek toplote ali vročinski obliv Občasni: hipotenzija
Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora Občasni: kolcanje
Bolezni prebavil Pogosti: zaprtje
Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov
Občasni: asimptomatsko zvečanje vrednosti jetrnih testov
Običajno so jih zabeležili pri bolnikih, ki so prejemali kemoterapijo s cisplatinom.
Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije Pogosti: lokalne reakcije na mestu injiciranja
Pediatrična populacija
Profili neželenih učinkov, ki so se pojavili pri otrocih in mladostnikih so primerljivi s profili pri odraslih.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, Center za zastrupitve, Zaloška cesta 2, SI-1000 Ljubljana, faks: + 386 (0)1 434 76 46, e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si.
Simptomi in znaki
Podatkov o prevelikem odmerjanju ondansetrona je malo. V večini primerov so bili znaki podobni tistim, ki so bili opisani pri bolnikih, ki so prejeli priporočene doze (glejte poglavje 4.8). Ob prevelikih odmerkih so zabeležili motnje vida, hudo zaprtje, hipotenzijo in vazovagalno sinkopo s prehodnim AV blokom druge stopnje.
Ondansetronon podaljša QT interval v odvisnosti od odmerka. V primeru prevelikega odmerjanja je priporočljivo spremljati EKG.
Zdravljenje
Specifičnega antidota za ondansetron ni, zato pri prevelikem odmerku svetujemo simptomatsko in podporno zdravljenje.
Uporaba ipekakuanja v primeru prevelikega odmerjanja ni priporočljiva, saj je malo verjetno, da se bodo bolniki na zdravljenje odzvali, in sicer zaradi antiemetičnega učinka samega ondansetrona.
Pediatrična populacija
Poročali so o pediatričnih primerih, ki so združljivi s serotoninskim sindromom, po nenamernem prevelikem odmerjanju ondansetrona peroralno (prekoračeno predvideno jemanje 4 mg/kg) pri dojenčkih in otrocih starih od 12 mesecev do 2 let.
Farmakološke lastnosti - Setronon 2 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: antiemetiki in zdravila proti slabosti, antagonisti serotoninskih
5-HT3-receptorjev. Oznaka ATC: A04AA01.
Ondansetron je visoko selektiven antagonist 5-HT3 receptorjev. Natančen način njegovega delovanja pri preprečevanju slabosti in bruhanja ni znan.
Kemoterapevtiki in radioterapija lahko povzročijo sproščanje serotonina v prebavnem traktu, kar sproži refleks bruhanja z aktiviranjem aferentnega nitja vagusa prek 5-HT3 receptorjev. Ondansetron zavre navedeni refleks.
Aktivacija aferentnega nitja vagusa lahko povzroči tudi sproščanje serotonina v arei postremi, ki leži na dnu četrtega ventrikla, kar spodbudi bruhanje preko centralnega mehanizma. Delovanje ondansetrona pri preprečevanju slabosti in bruhanja, ki sta posledici citotoksične kemoterapije ali radioterapije, je verjetno posledica antagonističnega delovanja na 5-HT3 receptorje tako v perifernem kot v osrednjem živčnem sistemu. Mehanizmi delovanja ondansetrona pri preprečevanju postoperativne slabosti in bruhanja niso znani, vendar so verjetno podobni kot pri slabosti in bruhanju, ki sta posledici citotoksičnega zdravljenja.
Ondansetron ne vpliva na plazemsko koncentracijo prolaktina. Njegova vloga pri bruhanju, izzvanem z opiati, še ni znana.
Učinek ondansetrona na QT interval so ocenili v dvojno slepi, randomizirani s placebom in moksifloksacinom, kontrolirani, navzkrižni študiji pri 58 zdravih odraslih moških in ženskah. Odmerki ondansetrona so bili 8 mg in 32 mg aplicirani v intravenski infuziji v trajanju 15 minut. Pri najvišjem preskušanem odmerku 32 mg je bila najvišja srednja vrednost (zgornja meja intervala zaupanja 90 %) razlike intervala QTcF od placeba po osnovnem popravku 19,6 (21,5) milisekunde. Pri najnižjem preskušanem odmerku 8 mg pa je bila najvišja srednja vrednost (zgornja meja intervala zaupanja
90 %) razlike intervala QTcF od placeba po osnovnem popravku 5,8 (7,8) milisekunde. V tej študiji niso bile opravljene meritve QTcF intervala pri več kot 480 milisekundah in nobeno podaljšanje QTcF intervala ni bilo višje od 60 milisekund. Nobene statistično pomembne spremembe niso bile opažene pri elektrokardiografskih meritvah PR ali QRS intervalov.
Pediatrična populacija
S kemoterapijo izzvana navzea in bruhanje
Učinkovitost ondansetrona za obvladanje navzee in bruhanja, izzvanih s kemoterapijo zaradi zdravljenja raka, so ocenili v dvojno slepem randomiziranem preskušanju pri 415 bolnikih, starih od 1 do 18 let (S3AB3006). Na dan kemoterapije so bolniki dobili bodisi ondansetron 5 mg/m2 intravensko
+ ondansetron 4 mg peroralno po 8 do 12 urah ali ondansetron 0,45 mg/kg intravensko + placebo peroralno po 8 do 12 urah. Po kemoterapiji sta obe skupini dobivali 4 mg ondansetrona v sirupu dvakrat na dan 3 dni. Popolno obvladanje bruhanja na najslabši dan kemoterapije je bilo 49 %
(5 mg/m2 intravensko + ondansetron 4 mg peroralno) in 41 % (0,45 mg/kg intravensko + placebo peroralno). Po kemoterapiji sta obe skupini 3 dni prejemali 4 mg sirupa ondansetrona dvakrat na dan. Neželeni dogodki se med obema terapevtskima skupinama niso razlikovali ne po celotni pogostnosti in ne po naravi.
Dvojno slepo randomizirano, s placebom kontrolirano preskušanje (S3AB4003) pri 438 bolnikih, starih od 1 do 17 let, je pokazalo popolno obvladanje bruhanja na najslabši dan kemoterapije pri:
-
73 % bolnikov, če je bil ondansetron uporabljen intravensko v odmerku 5 mg/m2 skupaj z 2 do 4 mg deksametazona peroralno;
-
71 % bolnikov, če je bil ondansetron uporabljen kot sirup v odmerku 8 mg + 2 do 4 mg deksametazona peroralno na dan kemoterapije.
Po kemoterapiji sta obe skupini dobivali 4 mg ondansetrona v sirupu dvakrat na dan 2 dni.
Učinkovitost ondansetrona pri 75 otrocih, starih od 6 do 48 mesecev, so raziskali v odprti, neprimerjalni študiji z enim krakom (S3A40320). Vsi otroci so dobili tri odmerke po 0,15 mg/kg ondansetrona intravensko, aplicirane 30 minut pred začetkom kemoterapije in potem v presledku štiri in osem ur po prvem odmerku. Popolno obvladanje bruhanja je bilo doseženo pri 56 % bolnikov.
Druga odprta, neprimerjalna študija z enim krakom (S3A239) je raziskala učinkovitost enega intravenskega odmerka 0,15 mg/kg ondansetrona, ki sta mu sledila dva peroralna odmerka
ondansetrona po 4 mg pri otrocih, starih < 12 let, in po 8 mg pri otrocih, starih ≥ 12 let (celotno število otrok n = 28). Popolno obvladanje bruhanja je bilo doseženo pri 42 % bolnikov.
Pooperativna navzea in bruhanje
Učinkovitost posamičnega odmerka ondansetrona za preprečevanje pooperativne navzee in bruhanja so raziskali v randomizirani, dvojno slepi s placebom kontrolirani študiji pri 670 otrocih, starih od 1 do 24 mesecev (postkoncepcijska starost ≥ 44 tednov, telesna masa ≥ 3 kg). Vključeni preiskovanci so imeli predvideno elektivno operacijo v splošni anesteziji in so imeli status ≤ III po ASA (American Society of Anaesthesiologists) klasifikaciji. En sam odmerek ondansetrona 0,1 mg/kg je bil uporabljen v petih minutah po indukciji anestezije. Delež preiskovancev, ki so imeli med 24-urnim obdobjem ocenjevanja (ITT-intention to treat) vsaj eno epizodo bruhanja, je bil večji med bolniki, ki so dobili placebo, kot med tistimi, ki so dobili ondansetron (28 % v prim. z 11 %, p < 0,0001).
Štiri dvojno slepe, s placebom kontrolirane študije so bile izvedene pri 1469 bolnikih in bolnicah (starih od 2 do 12 let), ki so dobili splošno anestezijo. Bolnike so randomizirali bodisi na en sam intravenski odmerek ondansetrona (0,1 mg/kg za pediatrične bolnike s telesno maso 40 kg ali manj, 4 mg za pediatrične bolnike s telesno maso več kot 40 kg; število bolnikov = 735) ali na placebo (število bolnikov = 734). Raziskovano zdravilo je bilo aplicirano vsaj 30 sekund, tik pred indukcijo
anestezije ali tik po njej. Ondansetron je navzeo in bruhanje preprečil statistično značilno učinkoviteje kot placebo. Izsledki teh študij so povzeti v preglednici 3.
Preglednica 3: Preprečevanje in zdravljenje pooperativne navzee in bruhanja pri pediatričnih bolnikih
- terapevtski odziv v 24 urah
| Študija | Končna točka | Ondansetron % | Placebo | Vrednost p |
| S3A380 | CR | 68 | 39 | ≤ 0,001 |
| S3GT09 | CR | 61 | 35 | ≤ 0,001 |
| S3A381 | CR | 53 | 17 | ≤ 0,001 |
| S3GT11 | brez slabosti | 64 | 51 | 0,004 |
| S3GT11 | brez slabosti | 60 | 47 | 0,004 |
CR (complete response) = brez epizod bruhanja, drugih podpornih zdravil ali prekinitve dajanja ondansetrona
Absorpcija
Ondansetron se po peroralni aplikaciji popolnoma absorbira iz prebavil s pasivno difuzijo. Metabolizira se ob prvem prehodu skozi jetra. Največjo plazemsko koncentracijo 30 ng/ml doseže približno 1,5 ure po zaužitju odmerka 8 mg. Pri odmerkih, večjih od 8 mg, povečanje sistemske izpostavljenosti učinkovini ni linearno z večanjem odmerka temveč večje, kar kaže na zmanjšanje obsega metabolizma pri prvem prehodu skozi jetra pri večjih peroralnih odmerkih. Hrana rahlo zveča biološko uporabnost zdravila, antacidi pa nanjo ne vplivajo. V raziskavah s starejšimi zdravimi prostovoljci so zabeležili blago, klinično nepomembno zvečanje peroralne biološke uporabnosti
(65 %) in razpolovne dobe (5 ur), ki sta bili povezani s starostjo. Pri porazdelitvi ondansetrona v telesu so zabeležili razlike med spoloma. Hitrost in obseg absorpcije po peroralni aplikaciji sta pri ženskah večja, celokupni očistek in volumen porazdelitve pa manjša (preračunano na telesno maso) kot pri moških.
Porazdelitev
Porazdelitev ondansetrona po peroralni, intramuskularni in intravenski aplikaciji je podobna, z razpolovno dobo približno 3 ure in volumnom porazdelitve približno 140 l v ravnotežnem stanju. Po intramuskularni in intravenski aplikaciji ondansetrona je sistemska izpostavljenost učinkovini enaka. Po intravenski infuziji 4 mg ondansetrona, dani v 5 minutah, je največja plazemska koncentracija približno 65 ng/ml. Pri intramuskularni uporabi ondansetrona pa dosežemo največjo plazemsko koncentracijo približno 25 ng/ml v 10 minutah po injiciranju zdravila.
Vezava ondansetrona na beljakovine plazme ni visoka (70-76 %).
Biotransformacija
Iz sistemskega krvnega obtoka se izloči predvsem s presnovo v jetrih prek več encimskih sistemov. Manj kot 5 % absorbirane količine se izloči v nespremenjeni obliki s sečem. Odsotnost encima CYP2D6 (genetski polimorfizem pri presnovi debrisokvina) ne vpliva na farmakokinetične parametre ondansetrona. Tudi pri večkratnem odmerjanju se farmakokinetični parametri ondansetrona ne spremenijo.
Izločanje
Pri bolnikih z okvaro ledvic (očistek kreatinina od 0,25 do 1 ml/s) sta po intravenski aplikaciji celokupni očistek in volumen porazdelitve zmanjšana, kar povzroči blago, a klinično nepomembno zvečanje razpolovne dobe izločanja (5,4 h). Raziskava pri bolnikih s težko okvaro ledvic na hemodializi (preiskave so opravili med dializami) je pokazala, da so farmakokinetični parametri pri intravenski aplikaciji praktično nespremenjeni.
Posebne skupine bolnikov
Raziskave pri starostnikih in bolnikih z okvaro ledvic so bile omejene le na intravensko ali peroralno aplikacijo ondansetrona.
Po peroralni, intravenski ali intramuskularni aplikaciji pri bolnikih s hudo okvaro jeter se celokupni očistek ondansetrona znatno zmanjša, razpolovna doba izločanja pa se močno podaljša (15 do 32 h). Peroralna biološka uporabnost se zaradi zmanjšanega predsistemskega metabolizma približa 100 %.
Otroci in mladostniki (stari od 1 meseca do 17 let)
Pri pediatričnih bolnikih, starih od 1 do 4 mesece (n = 19), podvrženih operaciji, je bil za telesno maso normalizirani očistek približno 30 % počasnejši kot pri bolnikih, starih od 5 do 24 mesecev (n = 22), vendar primerljiv tistemu pri bolnikih, starih od 3 do 12 let. Razpolovni čas v starostni skupini od 1 do 4 mesece je bil v povprečju 6,7 ure v primerjavi z 2,9 ure pri bolnikih v starostnih skupinah od 5 do 24 mesecev in od 3 do 12 let. Razlike v farmakokinetičnih parametrih v populaciji od 1. do 4. meseca starosti je mogoče deloma pojasniti z večjim odstotkom celotne telesne vode pri novorojenčkih in dojenčkih in večjim volumnom porazdelitve v vodi topnih zdravil, kakršno je ondansetron.
Pri pediatričnih bolnikih, starih od 3 do 12 let, podvrženih elektivni operaciji s splošno anestezijo, sta bili absolutni vrednosti očistka in volumna porazdelitve ondansetrona manjši kot pri odraslih bolnikih. Oba parametra sta naraščala linearno s telesno maso in po 12. letu starosti so se vrednosti približale vrednostim pri mladih odraslih. Če očistek in volumen porazdelitve normaliziramo na telesno maso, so vrednosti teh dveh parametrov med različnimi starostnimi skupinami podobne. Uporaba odmerjanja na podlagi telesne mase kompenzira s starostjo povezane spremembe in učinkovito normalizira sistemsko izpostavljenost pri pediatričnih bolnikih.
Populacijsko farmakokinetično analizo so opravili po intravenski uporabi ondansetrona pri 428 preiskovancih (onkoloških bolnikih, kirurških bolnikih in zdravih prostovoljcih), starih od
1 meseca do 44 let. Na podlagi te analize je bila sistemska izpostavljenost (AUC) ondansetronu po peroralni ali intravenski uporabi pri otrocih in mladostnikih podobna kot pri odraslih, z izjemo dojenčkov, starih od 1 do 4 mesece. Volumen je bil povezan s starostjo in je bil pri odraslih manjši kot pri dojenčkih in otrocih. Očistek je bil povezan s telesno maso, ne pa s starostjo, z izjemo dojenčkov, starih od 1 do 4 mesece. Težko je reči, ali je dodatno zmanjšanje očistka pri dojenčkih, starih od 1 do 4 mesece, povezano s starostjo, ali gre preprosto za inherentno variabilnost zaradi majhnega števila preiskovancev v tej starostni skupini. Ker bodo bolniki, mlajši od 6 mesecev, za postoperativno navzeo in bruhanje dobili le en odmerek, ni verjetno, da bi bil manjši očistek klinično pomemben.
Populacijsko farmakokinetično analizo so opravili po intravenski uporabi ondansetrona pri
74 pediatričnih onkoloških bolnikih, starih od 6 do 48 mesecev, in 41 kirurških bolnikih, starih od 1 do 24 mesecev. Na podlagi populacijskih farmakokinetičnih parametrov za bolnike v starosti od 1 do
48 mesecev bi uporaba odraslih odmerkov na podlagi telesne mase (0,15 mg/kg intravensko na 4 ure 3 odmerke) povzročila sistemsko izpostavljenost (AUC), primerljivo tisti pri pediatričnih kirurških bolnikih (starih od 5 do 24 mesecev), pediatričnih onkoloških bolnikih (starih od 4 do 18 let) in
kirurških bolnikih (starih od 3 do 12 let), v podobnih odmerkih, kot je prikazano v Preglednici 4.
Ta izpostavljenost (AUC) se ujema z razmerjem izpostavljenost-učinkovitost, predhodno opisanim pri pediatričnih onkoloških bolnikih, ki je pokazala 50 do 90 % delež odziva z vrednostmi AUCinf od 170 do 250 ng.h/ml.
Preglednica 4: Farmakokinetika pri pediatričnih bolnikih od 1 meseca do 18 let starosti
| Študija | Populacija bolnikov (i.v. odmerek) | Starost | N | AUC(ng.h/mL) | CL(L/h/kg) | Vdss(L/kg) | T½ (h) |
| Geometrijska sredina | Sredina | ||||||
| S3A403191 | operacija (0,1 ali0,2 mg/kg) | 1 do4 mesece | 19 | 360 | 0,401 | 3,5 | 6,7 |
| S3A40319 1 | operacija (0,1 ali0,2 mg/kg) | 5 do 24 mesecev | 22 | 236 | 0,581 | 2,3 | 2,9 |
| S3A40320& S3A40319Pop FK 2,3 | rak/operacija (0,15 mg/kg na 4 h/0,1 ali 0,2 mg/kg) | 1 do 48 mesecev | 115 | 257 | 0,582 | 3,65 | 4,9 |
| S3KG024 | operacija (2 mg ali4 mg) | 3 do 12 let | 21 | 240 | 0,439 | 1,65 | 2,9 |
| S3A-150 | rak (0,15 mg/kg na4 h) | 4 do 18 let | 21 | 247 | 0,599 | 1,9 | 2,8 |
-
Posamičen intravenski (i.v.) odmerek ondansetrona: 0,1 ali 0,2 mg/kg
-
Populacija bolnikov za FK: 64 % bolnikov z rakom in 36 % operiranih bolnikov.
-
Prikazane so populacijske ocene, AUC na podlagi odmerka 0,15 mg/kg.
-
Posamičen intravenski (i.v.) odmerek ondansetrona: 2 mg (od 3 do 7 let) ali 4 mg (od 8 do
12 let).
Farmacevtski podatki - Setronon 2 mg/ml
citronska kislina monohidrat (E 330) natrijev citrat (E 331)
natrijev klorid voda za injekcije
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
3 leta
Pripravljeno raztopino shranjujte do 24 ur v hladilniku pri temperaturi od 2 °C do 8 °C.
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Za pogoje shranjevanja pripravljene raztopine glejte poglavje 6.3.
Setronon 2 mg/ml raztopina za injiciranje/infundiranje:
škatla s 5 steklenimi ampulami (steklo tipa I po Ph.Eur.) po 2 ml v pretisnem omotu škatla s 5 steklenimi ampulami (steklo tipa I po Ph.Eur.) po 4 ml v pretisnem omotu
Setronon raztopino za injiciranje/infundiranje ne smete sterilizirati v avtoklavu. Kompatibilnost z raztopinami za intravensko injiciranje/infundiranje:
Setronon raztopini za injiciranje/infundiranje lahko dodate le navedene raztopine:
-
0,9 % (m/v) raztopino natrijevega klorida
-
5 % (m/v) raztopino glukoze,
-
10 % (m/v) raztopino manitola,
-
Ringerjevo raztopino,
-
0,3 % (m/v) raztopino kalijevega klorida in 0,9 % (m/v) raztopino natrijevega klorida,
-
0,3 % (m/v) raztopino kalijevega klorida in 5 % (m/v) raztopino glukoze.
V skladu z dobro lekarniško prakso priporočamo, da Setronon raztopino za injiciranje/infundiranje pripravite tik pred uporabo. Pripravljeno raztopino lahko shranjujete do 24 ur v hladilniku pri temperaturi od 2 °C do 8 °C.
Raziskave kompatibilnosti so opravili v polivinilkloridnih infuzijskih vrečkah in v polivinilkloridnih infuzijskih sistemih. Ustrezno stabilnost lahko dosežemo tudi z uporabo polietilenskih infuzijskih vrečk ali steklenicah tipa 1. Razredčene raztopine ondansetrona v 0,9 % (m/v) raztopini natrijevega klorida ali 5 % (m/v) raztopini glukoze so stabilne v polipropilenskih brizgah, zato bo tudi Setronon raztopina za injiciranje/infundiranje, razredčena s kompatibilnimi raztopinami, najverjetneje stabilna v polipropilenskih brizgah.
Kompatibilnost z drugimi zdravili: zdravilo Setronon lahko aplicirate z intravenskim infundiranjem s hitrostjo 1 mg/h iz infuzijske vrečke ali iz črpalke za brizgalko. V Y-nastavek infuzijskega sistema za ondansetron lahko pri koncentracijah ondansetrona od 16 μg/ml do 160 µg/ml (npr. 8 mg/500 ml in
8 mg/50 ml) aplicirate:
-
cisplatin: v koncentracijah do 0,48 mg/ml (npr. 240 mg v 500 ml), apliciran v času od 1 do 8 ur.
-
5-fluorouracil: v koncentracijah do 0,8 mg/ml (npr. 2,4 g v 3 l ali 400 mg v 500 ml), apliciran s hitrostjo najmanj 20 ml na uro (500 ml na 24 ur). Večje koncentracije 5-fluorouracila lahko povzročijo obarjanje ondansetrona. Raztopina 5-fluorouracila za intravensko infundiranje lahko poleg drugih kompatibilnih pomožnih snovi vsebuje do 0,045 % (m/v) magnezijevega klorida.
-
karboplatin: v koncentracijah od 0,18 mg/ml do 9,9 mg/ml (npr. 90 mg v 500 ml do 990 mg v 100 ml), apliciran v času od 10 minut do 1 ure.
-
etoposid: v koncentracijah od 0,14 mg/ml do 0,25 mg/ml (npr. od 72 mg v 500 ml do 250 mg v 1 l), apliciran v času od 30 minut do 1 ure.
-
ceftazidim: odmerek od 250 mg do 2000 mg, raztopljen v vodi za injekcije v skladu s priporočili proizvajalca (npr. 2,5 ml za 250 mg ali 10 ml za 2 g ceftazidima), apliciran z enkratnim intravenskim injiciranjem v približno 5 minutah.
-
ciklofosfamid: odmerek od 100 mg do 1 g, raztopljen z vodo za injekcije (5 ml za 100 mg ciklofosfamida) v skladu s priporočili proizvajalca, apliciran z enkratnim intravenskim injiciranjem v približno 5 minutah.
-
doksorubicin: odmerek od 10 do 100 mg, raztopljen z vodo za injekcije (5 ml za 10 mg doksorubicina) v skladu s priporočili proizvajalca, apliciran z enkratnim intravenskim injiciranjem v približno 5 minutah.
-
deksametazon: 20 mg deksametazonfosfata, natrijeve soli, lahko aplicirate s počasnim intravenskim injiciranjem v 2 do 5 minutah v Y-nastavek infuzijskega sistema, ob sočasni aplikaciji 8 ali 16 mg ondansetrona, razredčenega s 50 do 100 ml kompatibilne raztopine, v
približno 15 minutah. Deksametazonfosfat, natrijevo sol, in ondansetron lahko apliciramo s skupnim setom za intravensko aplikacijo, pri čemer dosežemo koncentracije deksametazonfosfata, natrijeve soli, od 32 µg do 2,5 mg/ml in ondansetrona od 8 µg do
1 mg/ml.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.
-