Zdravilo Amyzol je indicirano za:

• zdravljenje hude depresije pri odraslih,

• zdravljenje nevropatske bolečine pri odraslih,

• preprečevanje kroničnega glavobola tenzijskega tipa pri odraslih,

• preprečevanje migrene pri odraslih,

• zdravljenje nočne enureze pri otrocih, starih 6 let in več, ko je bila organska patologija, vključno s spino bifido in podobnimi stanji, izključena in ki se niso odzvali na zdravljenje z zdravili, vključno s spazmolitiki in vazopresinu sorodnimi zdravili, ali druga zdravljenja brez zdravil. To zdravilo smejo predpisovati samo zdravniki z izkušnjami pri obravnavi trdovratne enureze.

  JAZMP – IA/033, P/029 – 15. 9. 2025

Odmerjanje

Vseh farmacevtskih oblik/jakosti ni mogoče uporabiti pri vseh shemah odmerjanja. Za začetne odmerke in vsa nadaljnja zvečanja odmerkov je treba izbrati ustrezno obliko/jakost zdravila.

Huda depresija

Zdravljenje je treba začeti z majhnim odmerkom in ga nato postopno povečevati. Pri tem je treba skrbno spremljati klinični odziv in znake morebitnega neprenašanja zdravila.

Odrasli

Začetni odmerek je 25 mg dvakrat na dan (50 mg na dan). Po potrebi se lahko odmerek poveča po 25 mg vsak drugi dan do 150 mg na dan, razdeljeno na dva odmerka.

Vzdrževalni odmerek je najmanjši učinkoviti odmerek.

Starejši bolniki, stari več kot 65 let in bolniki s srčno-žilno boleznijo

Začetni odmerek je 10 mg – 25 mg.

Celokupni dnevni odmerek se lahko povečuje do 100 mg – 150 mg na dan, razdeljeno na dva odmerka, odvisno od odziva posameznega bolnika in prenašanja zdravila.

Dnevne odmerke, večje od 100 mg, je treba uporabljati previdno. Vzdrževalni odmerek je najmanjši učinkoviti odmerek.

Pediatrična populacija

Amitriptilina se ne sme uporabljati pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, saj varnost in učinkovitost nista bili dokazani (glejte poglavje 4.4).

Trajanje zdravljenja

Antidepresivni učinek običajno nastopi po 2 – 4 tednih. Zdravljenje z antidepresivi je simptomatsko in se mora zato nadaljevati ustrezno dolgo, običajno do 6 mesecev po prenehanju simptomov, da se prepreči ponovitev.

Nevropatska bolečina, preprečevanje kroničnega glavobola tenzijskega tipa in preprečevanje migrene pri odraslih

Pri vsakem posameznem bolniku je treba odmerek titrirati do odmerka, ki zagotavlja ustrezno analgezijo z neželenimi učinki na zdravilo, ki jih bolnik še lahko prenaša. Na splošno je treba uporabiti najmanjši učinkovit odmerek in to najkrajši čas, potreben za zdravljenje simptomov.

Odrasli

Priporočeni odmerki so 25 mg – 75 mg na dan zvečer. Odmerke, večje od 100 mg, je treba uporabljati previdno.

Začetni odmerek mora biti 10 mg – 25 mg zvečer. Odmerke je mogoče povečati po 10 mg ali 25 mg na vsake 3 do 7 dni, odvisno od tega, kako jih bolnik prenaša.

Odmerek se lahko jemlje enkrat na dan ali se razdeli na dva odmerka. Enkratni odmerek nad 75 mg ni priporočljiv.

JAZMP – IA/033, P/029 – 15. 9. 2025

Analgetični učinek je običajno opazen po 2 do 4 tednih zdravljenja.

Starejši bolniki, stari več kot 65 let in bolniki s srčno-žilno boleznijo

Priporočeni začetni odmerek je 10 mg – 25 mg zvečer. Odmerke, večje od 75 mg, je treba uporabljati previdno.

Na splošno se priporoča, da se zdravljenje začne z najmanjšim priporočenim odmerkom za odrasle. Glede na odziv posameznega bolnika in prenašanje zdravila, se odmerek lahko povečuje.

Pediatrična populacija

Amitriptilina se ne sme uporabljati pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, saj varnost in učinkovitost nista bili dokazani (glejte poglavje 4.4).

Trajanje zdravljenja

Nevropatska bolečina

Zdravljenje je simptomatsko, zato je treba z njim nadaljevati ustrezno dolgo. Mnoge bolnike bo morda treba zdraviti več let. Za potrditev primernosti zdravljenja za bolnika, se priporočajo redne ponovne ocene zdravljenja.

Preprečevanje kroničnega glavobola tenzijskega tipa in preprečevanje migrene pri odraslih Zdravljenje je treba nadaljevati ustrezno dolgo. Za potrditev primernosti zdravljenja za bolnika, se priporočajo redne ponovne ocene zdravljenja.

Nočna enureza Pediatrična populacija Priporočeni odmerki so:

• otroci, stari od 6 do 10 let: 10 mg– 20 mg. Pri tej starostni skupini je treba uporabiti primernejšo farmacevtsko obliko zdravila.

• otroci, stari 11 let in več: 25 mg – 50 mg na dan.

Odmerek je treba povečevati postopno. Odmerek je treba dati 1 – 1,5 ure pred spanjem.

Pred uvedbo zdravljenja z amitriptilinom je treba narediti EKG, da se izključi sindrom podaljšanega intervala QT.

Trajanje zdravljenja

Cikel zdravljenja ne sme biti daljši kot 3 mesece.

Če je potrebnih več ciklov zdravljenja z amitriptilinom, je treba vsake 3 mesece opraviti zdravniški pregled.

Pri prenehanju zdravljenja je treba odmerek amitriptilina zmanjševati postopno. Posebne populacije

JAZMP – IA/033, P/029 – 15. 9. 2025

Zmanjšano delovanje ledvic

To zdravilo se lahko bolnikom z ledvično odpovedjo daje v običajnih odmerkih.

Zmanjšano delovanje jeter

Priporočljivo je previdno odmerjanje in če je možno, določitev serumske vrednosti zdravila.

Zaviralci citokroma P450 encima CYP2D6

Glede na odziv bolnika je treba razmisliti o nižjem odmerku amitriptilina, če se zdravljenju z amitriptilinom doda močan zaviralec CYP2D6 (npr. bupropion, kinidin, fluoksetin, paroksetin) (glejte poglavje 4.5).

Znani počasni presnavljalci CYP2D6 ali CYP2C19

Ti bolniki imajo v plazmi morda večje koncentracije amitriptilina in njegovega aktivnega presnovka nortriptilina. Razmisliti je treba o 50-odstotnem zmanjšanju priporočenega začetnega odmerka.

Način uporabe

Zdravilo Amyzol je namenjeno za peroralno uporabo. Tablete je treba pogoltniti z vodo.

Prenehanje zdravljenja

Pri prenehanju zdravljenja je treba odmerek zdravila zmanjševati postopno več tednov.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Nedavno preboleli miokardni infarkt; katera koli stopnja srčnega bloka ali motnje srčnega ritma in koronarna insuficienca.

• Sočasno zdravljenje z zaviralci monoaminooksidaze (MAOI - monoamine oxidase inhibitors)

  je kontraindicirano (glejte poglavje 4.5).

• Sočasno dajanje amitriptilina in zaviralcev MAO lahko povzroči serotoninski sindrom (kombinacija simptomov, ki lahko vključujejo agitacijo, zmedenost, tremor, mioklonus in hipertermijo).

• Zdravljenje z amitriptilinom se lahko uvede 14 dni po prekinitvi zdravljenja z ireverzibilnimi neselektivnimi zaviralci MAO in vsaj en dan po prekinitvi zdravljenja z reverzibilnim moklobemidom. Zdravljenje z zaviralci MAO se lahko uvede 14 dni po prekinitvi zdravljenja z amitriptilinom.

• Huda bolezen jeter.

• Otroci, mlajši od 6 let.

Pri velikih odmerkih se lahko pojavijo srčne aritmije in huda hipotenzija. Pojavijo se lahko tudi pri bolnikih s prisotno boleznijo srca, ki jemljejo običajne odmerke.

Hude kožne reakcije

V povezavi z zdravljenjem z amitriptilinom so poročali o hudih kožnih neželenih reakcijah (SCAR- severe cutaneous adverse reactions), vključno z reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi

JAZMP – IA/033, P/029 – 15. 9. 2025

simptomi (DRESS), ki so lahko življenje ogrožajoči ali smrtni. Večina teh reakcij se je pojavila v 2 do 6 tednih.

V času predpisovanja je treba bolnike seznaniti z znaki in simptomi ter jih pozorno spremljati glede kožnih reakcij.

Če se pojavijo znaki in simptomi, ki kažejo na te reakcije, je treba zdravljenje z zdravilom Amyzol nemudoma prekiniti in zdravljenja z zdravilom Amyzol pri tem bolniku nikoli znova začeti ter razmisliti o alternativnem zdravljenju (če je primerno).

Podaljšanje intervala QT

V obdobju trženja zdravila so poročali o podaljšanju intervala QT in aritmijah. Previdnost je potrebna pri bolnikih s klinično pomembno bradikardijo, pri bolnikih z nekompenziranim srčnim popuščanjem ali pri bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila, ki podaljšajo interval QT. Znano je, da motnje v ravnovesju elektrolitov (hipokaliemija, hiperkaliemija, hipomagneziemija) povečajo tveganje za aritmije.

Anestetiki, ki se uporabljajo med zdravljenjem s tri-/tetracikličnimi antidepresivi, lahko povečajo tveganje za aritmije in hipotenzijo. Če je možno, je treba več dni pred kirurškim posegom zdravljenje prekiniti; če je potreben nujen kirurški poseg, je treba anesteziologa obvestiti o zdravljenju bolnika z amitriptilinom.

Pri dajanju amitriptilina bolnikom s hipertirozo ali bolnikom, ki prejemajo zdravila za zdravljenje ščitnice, je potrebna velika previdnost, saj lahko pride do srčnih aritmij.

Starejši bolniki so še posebno dovzetni za ortostatsko hipotenzijo.

Bolniki s konvulzijami, zastojem seča, hipertrofijo prostate, hipertiroidizmom, paranoidnimi simptomi in napredovalo boleznijo jeter ali srčno-žilno boleznijo, stenozo pilorusa in paralitičnim ileusom morajo to zdravilo uporabljati previdno.

Pri bolnikih z redko boleznijo plitvega sprednjega prekata očesa in ozkega zakotja lahko zaradi razširjenja zenic povzroči akutni glavkom.

Samomor/samomorilne misli

Depresija je povezana s povečanim tveganjem za pojav samomorilnih misli, samopoškodovanja in samomorilnosti (s samomorom povezani dogodki). Takšno tveganje obstaja, vse dokler ne pride do znatnega izboljšanja zdravstvenega stanja. Ker se zdravstveno stanje morda še ne bo izboljšalo v prvih ali več tednih zdravljenja, je treba bolnike skrbno nadzirati, dokler ne pride do izboljšanja.

Splošne klinične izkušnje kažejo, da se tveganje za samomor v zgodnji fazi okrevanja lahko poveča.

Znano je, da je tveganje za samomorilne misli ali poskuse samomora pri bolnikih z anamnezo s samomorom povezanih dogodkov, in pri bolnikih, ki kažejo samomorilno mišljenje že pred začetkom zdravljenja, večje, zato jih je treba med zdravljenjem skrbno nadzirati. Metaanaliza s placebom kontroliranih kliničnih preskušanj antidepresivov pri odraslih bolnikih s psihiatričnimi motnjami je pokazala povečano tveganje za samomorilno vedenje pri bolnikih, mlajših od 25 let, ki so prejemali antidepresive v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo.

Pri zdravljenju s tem zdravilom je treba na začetku in po spremembah odmerka bolnike skrbno nadzorovati, predvsem tiste, pri katerih obstaja veliko tveganje za samomor. Bolnike (in njihove negovalce) je treba opozoriti, da je potreben nadzor glede kliničnega poslabšanja, samomorilnega

JAZMP – IA/033, P/029 – 15. 9. 2025

vedenja ali misli, nenavadnih vedenjskih sprememb, in da se morajo v primeru teh simptomov takoj posvetovati z zdravnikom.

Pri manično-depresivnih bolnikih se lahko pojavi premik proti manični fazi. Če pri bolniku pride do manične faze, je treba zdravljenje z amitriptilinom prekiniti.

Kot je opisano za druge psihotropne snovi, lahko amitriptilin spremeni odziv na insulin in glukozo, zato je treba pri bolnikih s sladkorno boleznijo prilagoditi antidiabetično zdravljenje; poleg tega lahko sama depresivna bolezen vpliva na ravnovesje glukoze pri bolniku.

O hiperpireksiji pri uporabi tricikličnih antidepresivov so poročali, kadar so jih uporabili skupaj z antiholinergiki ali nevroleptiki, predvsem v vročem vremenu.

Po daljši uporabi lahko nenadno prenehanje zdravljenja povzroči odtegnitvene simptome, kot so glavobol, splošno slabo počutje, nespečnost in razdražljivost.

Pri bolnikih, ki prejemajo selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina, je treba amitriptilin uporabljati previdno (glejte poglavji 4.5).

Serotoninski sindrom

Sočasna uporaba nekaterih opioidov (npr. tramadol, buprenorfin) in drugih serotoninergičnih zdravil, kot so zaviralci MAO, selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) ali triciklični antidepresivi, lahko povzroči serotoninski sindrom, ki je lahko življenjsko nevarno stanje (glejte poglavje 4.5).

Če je sočasno zdravljenje z drugimi serotoninergičnimi zdravili klinično upravičeno, je priporočljivo skrbno opazovanje bolnika, zlasti v začetku zdravljenja in v primeru povečanja odmerka.

Simptomi serotoninskega sindroma lahko vključujejo spremembe duševnega stanja, avtonomno nestabilnost, živčno-mišična obolenja in/ali gastrointestinalne simptome.

Če obstaja sum na serotoninski sindrom, je treba glede na resnost simptomov razmisliti o zmanjšanju odmerka ali prekinitvi zdravljenja.

Nočna enureza

Pred uvedbo zdravljenja z amitriptilinom je treba narediti EKG, da se izključi sindrom podaljšanega intervala QT.

Za zdravljenje enureze amitriptilina ni dovoljeno kombinirati z drugimi antiholinergiki.

V zgodnjem obdobju zdravljenja z antidepresivi za druge motnje kot depresijo se lahko pojavijo samomorilne misli in samomorilno vedenje, zato je treba pri zdravljenju bolnikov z enurezo upoštevati enake previdnostne ukrepe kot pri zdravljenju bolnikov z depresijo.

Pediatrična populacija

Podatkov o varnosti zdravila po dolgotrajnem zdravljenju pri otrocih in mladostnikih v zvezi z rastjo, dozorevanjem in kognitivnim ter vedenjskim razvojem ni na voljo (glejte poglavje 4.2).

Zdravilo Amyzol vsebuje laktozo.

Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Zdravilo Amyzol 10 mg filmsko obložene tablete vsebuje natrij.

JAZMP – IA/033, P/029 – 15. 9. 2025

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na filmsko obloženo tableto, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.

Možnost vpliva amitriptilina na delovanje drugih zdravil Kontraindicirane kombinacije

Zaviralci MAO (neselektivni in selektivni zaviralci MAO A (moklobemid) in B (selegilin)) –

tveganje za pojav »serotoninskega sindroma« (glejte poglavje 4.3).

Kombinacije, ki se ne priporočajo

Simpatomimetiki: Amitriptilin lahko okrepi kardiovaskularne učinke adrenalina, efedrina, izoprenalina, noradrenalina, fenilefrina in fenilpropanolamina (npr. vsebovanih v lokalnih in splošnih anestetikih in nosnih dekongestivih).

Zaviralci adrenergičnih nevronov

Triciklični antidepresivi lahko izničijo antihipertenzivne učinke centralno delujočih antihipertenzivov, kot so gvanetidin, betanidin, reserpin, klonidin in metildopa. Med zdravljenjem s tricikličnimi antidepresivi je priporočljivo spremljati antihipertenzivno zdravljenje.

Antiholinergična zdravila

Triciklični antidepresivi lahko okrepijo učinke teh zdravil na oko, osrednje živčevje, črevesje in mehur; sočasni uporabi se je treba izogibati zaradi povečanega tveganja za paralitični ileus, hiperpireksijo itd.

Zdravila, ki podaljšajo interval QT

Zdravila, ki podaljšajo interval QT (na primer antiaritmiki, kot je kinidin, antihistaminika astemizolom in terfenadinom, nekateri antipsihotiki (zlasti pimozid in sertindol), cisaprid, halofantrin in sotalol, lahko povečajo možnost za pojav ventrikularnih aritmij, če se jemljejo skupaj s tricikličnimi antidepresivi.

Pri sočasni uporabi amitriptilina in metadona je potrebna previdnost zaradi možnih aditivnih učinkov na interval QT in povečanega tveganja za resne kardiovaskularne učinke.

Previdnost je potrebna tudi pri sočasnem dajanju amitriptilina in diuretikov, ki inducirajo hipokaliemijo (npr. furosemid).

Tioridazin

Sočasnemu dajanju amitriptilina in tioridazina (substrat CYP2D6) se je treba izogibati zaradi zaviranja presnove tioridazina in posledično povečanega tveganja za neželene učinke na srce.

Tramadol

Sočasna uporaba tramadola (substrat CYP2D6) in tricikličnih antidepresivov (TCA), kot je amitriptilin, poveča tveganje za epileptične napade in serotoninski sindrom. Ta kombinacija lahko dodatno zavira presnovo tramadola v aktivni presnovek in s tem poveča koncentracije tramadola, kar lahko povzroči opioidno toksičnost.

Antimikotiki

Antimikotika kot sta flukonazol in terbinafin, povečajo koncentracije tricikličnih antidepresivov v serumu in posledično njihovo toksičnost. Pojavila sta se sinkopa in torsade de pointes.

JAZMP – IA/033, P/029 – 15. 9. 2025

Kombinacije, pri katerih je potrebna previdnost

Zaviralci osrednjega živčevja

Amitriptilin lahko poveča sedativne učinke alkohola, barbituratov in drugih zaviralcev osrednjega živčevja.

Serotoninergična zdravila, kot so zaviralci MAO, selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) ali nekateri opiodi (npr. buprenorfin) v kombinaciji z amitriptilinom povečajo tveganje za serotoninski sindrom, ki je lahko življenjsko nevaren (glejte poglavje 4.4).

Možnost vpliva drugih zdravil na delovanje amitriptilina

Triciklični antidepresivi

Triciklični antidepresivi (TCA), vključno z amitriptilinom, se presnavljajo predvsem z izoencimoma CYP2D6 in CYP2C19 jetrnega citokroma P450, ki sta v populaciji polimorfna. Drugi izoencimi, ki sodelujejo pri presnovi amitriptilina, so CYP3A4, CYP1A2 in CYP2C9.

Zaviralci CYP2D6

Izoencim CYP2D6 lahko zavirajo številna zdravila, npr. nevroleptiki, zaviralci ponovnega privzema serotonina, zaviralci adrenergičnih receptorjev beta in antiaritmiki. Močni zaviralci CYP2D6 so na primer bupropion, fluoksetin, paroksetin in kinidin. Ta zdravila lahko pomembno zmanjšajo presnovo TCA in močno povečajo koncentracije v plazmi. Razmislite o spremljanju ravni TCA v plazmi, ko se TCA dajejo sočasno z drugim zdravilom, za katerega je znano, da je močan zaviralec CYP2D6. Morda bo treba prilagoditi odmerek amitriptilina (glejte poglavje 4.2). Pri sočasnem zdravljenju z amitriptilinom in duloksetinom, ki je zmeren zaviralec CYP2D6, se priporoča previdnost.

Drugi zaviralci citokroma P450

Cimetidin, metilfenidat in zaviralci kalcijevih kanalčkov (npr. diltiazem in verapamil) lahko povečajo ravni tricikličnih antidepresivov v plazmi in posledično njihovo toksičnost. Opazili so, da antimikotiki, kot sta flukonazol (zaviralec CYP2C9) in terbinafin (zaviralec CYP2D6), povečajo ravni amitriptilina in nortriptilina v serumu.

Amitriptilin se v manjši meri presnavlja z izoencimoma CYP3A4 in CYP1A2. Vendar pa se je pokazalo, da fluvoksamin (močan zaviralec CYP1A2) poveča koncentracije amitriptilina v plazmi, zato se je treba tej kombinaciji izogibati. Pri sočasni uporabi amitriptilina in močnih zaviralcev CYP3A4, kot so ketokonazol, itrakonazol in ritonavir, so možne klinično pomembne interakcije.

Triciklični antidepresivi in nevroleptiki lahko svojo presnovo vzajemno zavirajo; to lahko povzroči nižji prag za konvulzije in epileptične napade. Morda bo treba prilagoditi odmerek teh zdravil.

Induktorji citokroma P450

Peroralni kontraceptivi, rifampicin, fenitoin, barbiturati, karbamazepin in šentjanževka (Hypericum perforatum) lahko povečajo presnovo tricikličnih antidepresivov in povzročijo zmanjšanje ravni tricikličnih antidepresivov v plazmi in zmanjšan odziv na antidepresive.

V prisotnosti etanola so se povečale proste koncentracije amitriptilina in nortriptilina v plazmi.

Natrijev valproat in valpromid

JAZMP – IA/033, P/029 – 15. 9. 2025

Natrijev valproat in valpromid lahko povečata plazemske koncentracije amitriptilina. Priporoča se klinično spremljanje.

Nosečnost

Na voljo je malo kliničnih podatkov o izpostavljenosti amitriptilinu med nosečnostjo.

Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Med nosečnostjo se uporaba amitriptilina ne priporoča, razen če je nujno potreben, in le po skrbni presoji razmerja med tveganji in koristmi.

Ob dolgotrajni uporabi in po dajanju v zadnjih tednih nosečnosti se lahko pri novorojencu pojavijo odtegnitveni simptomi. Ti lahko vključujejo razdražljivost, hipertonijo, tremor, neredno dihanje, slabo pitje in glasno jokanje ter možne antiholinergične simptome (zastajanje urina, zaprtje).

Dojenje

Amitriptilin in njegovi presnovki se izločajo v materino mleko (to ustreza 0,6 % – 1 % odmerka za mater). Tveganja za dojenega otroka ni mogoče izključiti. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja s tem zdravilom, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.

Plodnost

Pri podganah je amitriptilin zmanjšal stopnjo brejosti (glejte poglavje 5.3). Podatkov o vplivu amitriptilina na plodnost ni na voljo.

Ženske v rodni dobi/kontracepcija pri moških in ženskah

Zaradi genotoksičnega potenciala amitriptilina (glejte poglavje 5.3), morajo ženske v rodni dobi med zdravljenjem z zdravilom Amyzol in še 7 mesecev po zaključku zdravljenja uporabljati učinkovito kontracepcijo.

Moškim se priporoča uporabo zanesljive kontracepcijske metode in da ne spočne otroka med zdravljenjem z zdravilom Amyzol in še 4 mesece po zaključku zdravljenja.

Amitriptilin je zdravilo s pomirjevalnim učinkom.

Bolniki, ki jim je bilo predpisano psihotropno zdravilo, lahko pričakujejo poslabšanje splošne pozornosti in koncentracije, zato jih je treba opozoriti glede njihove sposobnosti vožnje in upravljanja strojev. Ti neželeni učinki so lahko hujši pri sočasnem uživanju alkohola.

Povzetek varnostnega profila:

V povezavi z amitriptilinom so poročali o hudih kožnih neželenih reakcijah (SCAR), vključno z reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS) (glejte poglavje 4.4).

Amitriptilin lahko povzroči neželene učinke, podobne tistim pri drugih tricikličnih antidepresivih. Nekateri spodaj omenjeni neželeni učinki, npr. glavobol, tremor, motnje pozornosti, zaprtje in

JAZMP – IA/033, P/029 – 15. 9. 2025

zmanjšan libido so lahko tudi simptomi depresije, ki običajno oslabijo, ko se depresivno stanje izboljša.

V spodnji preglednici je uporabljen naslednji dogovor:

Organski sistemi/neželeni učinki po MedDRA;

Zelo pogosti (≥ 1/10); Pogosti (> 1/100, < 1/10); Občasni (> 1/1.000, < 1/100); Redki (≥ 1/10.000,

< 1/1.000); Zelo redki (< 1/10.000); Neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti).

JAZMP – IA/033, P/029 – 15. 9. 2025

JAZMP – IA/033, P/029 – 15. 9. 2025

*Med zdravljenjem z ali tik po zdravljenju z amitriptilinom so poročali o primerih samomorilnih

misli ali vedenja (glejte poglavje 4.4).

Epidemiološke študije, opravljene predvsem pri bolnikih, starih 50 let, ali več, kažejo na povečano tveganje za zlome kosti pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce ponovnega privzema serotonina in triciklične antidepresive. Mehanizem, ki privede do tega tveganja, ni znan.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22, SI-1000 Ljubljana, Tel: +386 (0)8 2000 500, Faks: +386 (0)8 2000 510, e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si.

Simptomi

Antiholinergični simptomi

Midriaza, tahikardija, zastajanje urina, suhe sluznice, upočasnjeno gibanje črevesja, konvulzije, zvišana telesna temperatura, nenadni pojav depresije osrednjega živčevja, zmanjšana zavest, ki napreduje v komo, depresija dihanja.

Srčni simptomi

Aritmije (ventrikularne tahiaritmije, torsade de pointes, ventrikularna fibrilacija), na EKG se vidi značilno podaljšanje intervala PR, razširitev kompleksa QRS, podaljšanje intervala QT, izravnavo ali inverzijo vala T, depresijo segmenta ST in različne stopnje srčnega bloka, ki napredujejo do zastoja srca (razširitev kompleksa QRS je običajno povezano z resnostjo toksičnosti po akutnem prevelikem odmerjanju), srčno popuščanje, hipotenzija, kardiogeni šok, metabolna acidoza, hipokaliemija, hiponatriemija. Pri nadzoru v obdobju trženja in v literaturi so pri prevelikem odmerku amitriptilina poročali o primerih razkritja sindroma Brugada in vzorcih EKG, značilnih za sindrom Brugada (BEP – Brugada ECG patterns).

Zaužitje 750 mg ali več amitriptilina lahko pri odraslem povzroči resno toksičnost. Sočasno uživanje alkohola in drugih psihotropnih snovi okrepi učinke prevelikega odmerka. Med

JAZMP – IA/033, P/029 – 15. 9. 2025

posameznimi bolniki so velike razlike glede odziva na preveliko odmerjanje.

Prevelik odmerek amitriptilina pri otrocih ima lahko resne posledice. Predvsem otroci so dovzetni za komo, kardiotoksičnost, depresijo dihanja, epileptične napade, hiponatriemijo, letargijo, sinusno tahikardijo, dremavost, navzeo, bruhanje in hiperglikemijo.

Med zbujanjem se lahko ponovno pojavijo zmedenost, vznemirjenost, halucinacije in ataksija. Zdravljenje

1. Hospitalizacija (enota intenzivne nege), če je potrebna. Zdravljenje je simptomatsko in

   podporno.

2. ABC (airway, breathing, circulation) ocena in zdravljenje, kot je primerno. Zagotovitev i.v. dostopa. Skrbno spremljanje, tudi če je primer na videz nezapleten.

3. Klinični pregled. Preverjanje vrednosti sečnine in elektrolitov – posebna pozornost glede nizkih vrednosti kalija in izločanja urina. Preverjanje plinov v arterijski krvi – posebna pozornost glede acidoze. EKG – posebna pozornost na QRS > 0,16 sekunde.

4. V primeru prevelikega odmerka s kombinacijo zdravil, se za zmanjšanje toksičnosti benzodiazepinov se ne sme uporabljati flumazenila.

5. Izpiranje želodca je smiselno opraviti le v prvi uri prevelikega potencialno smrtnega odmerka.

6. V prvi uri po zaužitju se da 50 g aktivnega oglja.

7. Če je potrebno, je treba vzdrževati prehodnost dihal z intubacijo. Zdravljenje z respiratorjem se priporoča za preprečevanje možnega zastoja dihanja. Nadaljnje spremljanje delovanja srca z EKG je potrebno naslednje 3 do 5 dni. Zdravljenje naslednjih stanj se razlikuje od primera do primera:

   • razširjeni interval QRS, srčna odpoved in ventrikualrne aritmije,

   • cirkulatorni kolaps,

   • hipotenzija,

   • hipertermija,

   • konvulzije,

   • metabolna acidoza.

8. Nemir in konvulzije se lahko zdravi z diazepamom.

9. Bolnike, ki kažejo znake toksičnosti, je treba spremljati vsaj 12 ur.

10. Spremljanje rabdomiolize, če je bil bolnik dlje časa nezavesten.

11. Ker je preveliko odmerjanje pogosto namerno, lahko bolniki v času okrevanja poskušajo narediti samomor na kakšen drug način. Prišlo je do primerov smrti pri namernem ali nenamernem prevelikem odmerjanju zdravil iz te skupine.