Pentasa 500 mg tablete s podaljšanim sproščanjem

Zdravilo Pentasa je indicirano pri odraslih in otrocih (starih 6–18 let) za zdravljenje blagega do zmernega ulceroznega kolitisa in Crohnove bolezni.

Zdravljenje akutne faze bolezni
Odrasli: Individualno odmerjanje, do 4 g mesalazina enkrat na dan ali v deljenih odmerkih (2- do 3- krat na dan).

Vzdrževalno zdravljenje
Odrasli: Individualno odmerjanje. Priporočeni odmerek je 2 g mesalazina enkrat dnevno ali v deljenih odmerkih (2- do 3-krat na dan).

Zdravljenje akutne faze bolezni
Odrasli: Individualno odmerjanje, do 4 g dnevno v deljenih odmerkih (2- do 3-krat na dan).

Pediatrična populacija
Podatkov o učinkovitosti pri otrocih, starih od 6 do 18 let, je malo. Podatkov o varnosti in učinkovitosti zdravila pri otrocih, mlajših od 6 let, ni na voljo.

Zdravljenje akutne faze bolezni
Otroci, stari 6 let ali več: Ustrezni odmerek je potrebno določiti individualno. Zdravljenje naj se začne z odmerkom 30–50 mg/kg dnevno v deljenih odmerkih. Največji odmerek: 75 mg/kg dnevno v deljenih odmerkih. Celotni dnevni odmerek ne sme preseči 4 g (maksimalni odmerek za odrasle).

Vzdrževalno zdravljenje
Otroci, stari 6 let ali več: Ustrezni odmerek je potrebno določiti individualno. Zdravljenje naj se začne z odmerkom 15–30 mg/kg dnevno v deljenih odmerkih. Celotni dnevni odmerek ne sme preseči 2 g (priporočeni odmerek za odrasle).

Na splošno je priporočeno, da se lahko da otrokom, težkim do 40 kg, polovico odmerka za odrasle in otrokom, težjim od 40 kg, celoten odmerek za odrasle.

Zdravljenje akutne faze bolezni
Otroci, stari 6 let ali več: Ustrezni odmerek je potrebno določiti individualno. Zdravljenje naj se začne z odmerkom 30–50 mg/kg dnevno v deljenih odmerkih. Največji odmerek: 75 mg/kg dnevno v deljenih odmerkih. Celotni dnevni odmerek ne sme preseči 4 g (maksimalni odmerek za odrasle).

Na splošno je priporočeno, da se lahko da otrokom, težkim do 40 kg, polovico odmerka za odrasle in otrokom, težjim od 40 kg, celoten odmerek za odrasle.

Starostniki
Odmerka ni potrebno prilagajati.

Posebne skupine bolnikov
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter je potrebna previdnost. Uporaba zdravila ni priporočljiva pri bolnikih z okvaro ledvic. Za več informacij glejte poglavje 4.4.

Tablet se ne sme žvečiti. Za lažje požiranje se sme tableto umešati v 50 ml hladne vode. Disperzijo je potrebno popititakoj.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1, ali za salicilate. Huda okvara jeter ali ledvic.

Večina bolnikov s preobčutljivostjo na sulfasalazin in tistih, ki ga ne prenašajo, lahko jemljejo zdravilo Pentasa brez tveganja za podobne reakcije. Vseeno pa je pri bolnikih, ki so alergični na sulfasalazin, potrebna previdnost (tveganje zaradi morebitne alergije na salicilate). V primeru znakov akutne preobčutljivosti, kot so trebušni krči, akutna bolečina v trebuhu, vročina, hud glavobol in izpuščaj, je potrebno zdravljenje takoj prekiniti.

Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter je potrebna previdnost. Encimske jetrne teste (ALT in AST) je potrebno izvesti pred zdravljenjem in med zdravljenjem, glede na oceno osebnega zdravnika.

Okvara ledvic

Uporaba zdravila ni priporočljiva pri bolnikih z okvaro ledvic. Potrebno je redno spremljanje

delovanja ledvic (npr. določanje serumskega kreatinina), še posebej v začetni fazi zdravljenja. Urinski test (merilni lističi) je potrebno izvesti pred zdravljenjem in med zdravljenjem, glede na oceno osebnega zdravnika. Če se pri bolniku med zdravljenjem pojavijo motnje delovanja ledvic, je treba posumiti na nefrotoksično delovanje mesalazina. Če se delovanje ledvic poslabša, je treba zdravljenje z mesalazinom takoj prekiniti. Pri sočasni uporabi drugih znanih nefrotoksičnih sredstev, je potrebno povečati pogostnost preverjanja delovanja ledvic.

Bolnike s pljučnimi boleznimi, še posebej astmatike, je potrebno med zdravljenjem zelo pozorno

spremljati.

V redkih primerih so poročali o preobčutljivostnih reakcijah srca zaradi mesalazina (miokarditis in perikarditis). Ob uporabi mesalazina so zelo redko poročali o resnih krvnih diskrazijah. Diferencialno krvno sliko je potrebno pridobiti pred zdravljenjem in med zdravljenjem, glede na oceno osebnega zdravnika. Kot je opisano v poglavju 4.5 (interakcije), lahko sočasno zdravljenje z mesalazinom pri bolnikih, ki se zdravijo z azatioprinom, 6-merkaptopurinom ali tiogvaninom, poveča tveganje za nastanek krvnih diskrazij. Ob sumu ali znakih na te neželene učinke je potrebno zdravljenje prekiniti.

Idiopatska intrakranialna hipertenzija

Pri bolnikih, ki so prejemali mesalazin, so poročali o idiopatski intrakranialni hipertenziji

(pseudotumor cerebri). Bolnike je treba opozoriti na znake in simptome idiopatske intrakranialne

hipertenzije, vključno s hudim ali ponavljajočim se glavobolom, motnjami vida ali tinitusom. Če se

pojavi idiopatska intrakranialna hipertenzija, je treba razmisliti o ukinitvi mesalazina.

Pri uporabi mesalazina, vključno s kamni s 100-odstotno vsebnostjo mesalazina, so poročali o primerih nefrolitiaze. Priporočljivo je, da med zdravljenjem zagotovite ustrezen vnos tekočine.

Mesalazin lahko po stiku z belilom iz natrijevega hipoklorita povzroči rdeče-rjavo obarvanje urina

(npr. v straniščih, očiščenih z natrijevim hipokloritom, ki ga vsebujejo nekatera belila).

Hudi kožni neželeni učinki

V povezavi z zdravljenjem z mesalazinom so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih, vključno z reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (sindrom DRESS), Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS) in toksično epidermalno nekrolizo (TEN).

Mesalazin je treba ukiniti ob prvem pojavu znakov in simptomov hudih kožnih reakcij, kot so kožni izpuščaj in lezije na sluznicah, ali drugih znakih preobčutljivosti.

Kot okvirno vodilo je priporočena kontrola 14 dni po začetku zdravljenja in potem še 2 do 3-krat s

4-tedenskimi časovnimi razmiki. Če so izvidi normalni, zadoščajo kontrole na vsake 3 mesece, če pa

se pojavijo dodatni znaki bolezni, je potrebno takoj opraviti ustrezne preiskave.

Več študij je pokazalo, da je sočasno zdravljenje z zdravilom Pentasa in azatioprinom,

6-merkaptopurinom ali tiogvaninom povezano z večjo pogostnostjo mielosupresije. Zdi se, da interakcija obstaja, vendar pa njen mehanizem še ni znan. Priporočljivo je redno spremljanje belih krvnih celic in ustrezno prilagajanje odmerka tiopurinov.

Obstajajo šibki dokazi, da bi lahko mesalazin zmanjšal antikoagulantno delovanje varfarina.

Zdravilo Pentasa je potrebno med nosečnostjo in v času dojenja uporabljati previdno in le v primeru, ko so po mnenju zdravnika pričakovane koristi večje od tveganja. Sama osnovna bolezen (kronična vnetna črevesna bolezen) lahko poveča tveganje za neželen izid nosečnosti.

Nosečnost

Znano je, da mesalazin prehaja skozi placento in da je njegova koncentracija v popkovni plazmi nižja od koncentracije v materini plazmi. Koncentracija presnovka acetil-mesalazin pa je podobna v popkovni in materini plazmi. Študije peroralne uporabe mesalazina na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov zdravila na gestacijo, razvoj zarodka in ploda, porod ali postnatalni razvoj. Ustreznih in dobro kontroliranih študij o uporabi zdravila Pentasa pri nosečnicah ni. Omejeni objavljeni podatki o mesalazinu ne kažejo na povečanje celokupne stopnje prirojenih malformacij.

Nekateri podatki kažejo na povečano stopnjo prezgodnjega rojstva, mrtvorojenosti in nizke porodne mase. Vendar so ti neželeni izidi nosečnosti povezani tudi z aktivno kronično vnetno črevesno boleznijo. Pri novorojenčkih mater, ki so se zdravile z zdravilom Pentasa, so poročali o boleznih krvi (pancitopenija, levkopenija, trombocitopenija, anemija).

Poročali so o enem primeru ledvične odpovedi pri novorojenčku matere, ki je v času nosečnosti prejemala dolgoročno terapijo z velikimi odmerki mesalazina (2–4 g, peroralno).

Dojenje

Mesalazin se izloča v materino mleko. Koncentracija mesalazina v materinem mleku je manjša kot v materini krvi, medtem ko se presnovek acetil-mesalazin pojavlja v podobnih ali večjih koncentracijah. Izkušenj z uporabo peroralnega mesalazina pri doječih ženskah je malo. Kontrolirane študije z zdravilom Pentasa v času dojenja niso bile izvedene. Preobčutljivostnih reakcij, kot je driska, pri otroku ni mogoče izključiti. Če se pri dojenčku pojavi driska, je potrebno dojenje prekiniti.

Plodnost

Podatki o mesalazinu pri živalih ne kažejo nobenega učinka na moško in žensko plodnost.

Zdravljenje z zdravilom Pentasa nima ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja

strojev.

Povzetek varnostnega profila:

Najpogostejši neželeni učinki, o katerih so poročali v kliničnih preskušanjih, so bili driska, slabost,

bolečina v trebuhu, glavobol, bruhanje in kožni izpuščaj.

Občasno se lahko pojavijo preobčutljivostne reakcije in z zdravilom povzročena zvišana telesna

temperatura.

V povezavi z zdravljenjem z mesalazinom so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih, vključno z reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (sindrom DRESS), Stevens-Johnsonovim sindromom in toksično epidermalno nekrolizo (glejte poglavje 4.4).

Spodaj navedeni neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in pogostnosti (MedDRA) takole: Zelo pogosti: ≥ 1/10

Pogosti: ≥ 1/100 do < 1/10

Občasni: ≥ 1/1.000 do < 1/100 Redki: ≥ 1/10.000 do < 1/1.000 Zelo redki: < 1/10.000

Neznana: ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov

Pogostnost neželenih učinkov temelji na podatkih iz kliničnih preskušanj in farmakovigilančnih poročil

(*) Mehanizem delovanja mesalazina pri nastanku miokarditisa, perikarditisa, pankreatitisa, nefritisa in hepatitisa ni znan, lahko bi bil alergijskega izvora.

(**) Fotosenzitivnost: pri bolnikih z obstoječimi kožnimi obolenji, kot sta atopijski dermatitis in atopični ekcem, so poročali o resnejših reakcijah.

(***) Za več informacij glejte poglavje 4.4.

Pomembno je upoštevati, da je mogoče več teh neželenih učinkov pripisati tudi sami kronični vnetni

črevesni bolezni.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

Izkušnje pri živalih (akutna toksičnost):

Enkratni peroralni odmerek do 5 g/kg mesalazina pri pujsih in enkratni intravenski odmerek 920 mg/kg mesalazina pri podganah nista bila smrtna.

Izkušnje pri ljudeh:

Kliničnih izkušenj s prevelikim odmerjanjem zdravila Pentasa je malo. Te ne kažejo na ledvično ali jetrno toksičnost. Ker je zdravilo Pentasa aminosalicilat, se lahko pojavijo simptomi zastrupitve s salicilati. Simptomi prevelikega odmerjanja salicilatov so dobro opisani v literaturi.

Obstajajo poročila o bolnikih, ki so ves mesec jemali odmerek 8 gramov dnevno brez neželenih učinkov.

Specifičnega antidota ni, zdravljenje je simptomatsko in podporno. Zdravljenje v bolnišnici vključuje

pozorno spremljanje delovanja ledvic.