Nimotop 0,2 mg/ml raztopina za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Nimotop 0,2 mg/ml
-
preprečevanje in zdravljenje ishemičnih nevroloških okvar, ki so posledica možganskega vazospazma po subarahnoidni krvavitvi zaradi anevrizme
Odmerjanje
Če ni predpisano drugače, se priporočajo naslednji odmerki:
Intravenska infuzija
Na začetku zdravljenja, v prvih dveh urah je odmerek 1 mg nimodipina na uro (5 ml zdravila Nimotop 0,2 mg/ml raztopina za infundiranje/h), t.j. približno 15 mikrogramov/kg telesne mase/h.
Če bolnik zdravilo dobro prenaša, predvsem če ni izrazitega znižanja krvnega tlaka, se po dveh urah odmerek zveča na 2 mg nimodipina na uro (10 ml zdravila Nimotop 0,2 mg/ml raztopina za infundiranje/h) t.j. približno 30 mikrogramov/kg telesne mase/h.
Bolnike, ki tehtajo znatno manj kot 70 kg ali imajo nestabilen krvni tlak, se lahko začne zdraviti z odmerkom 0,5 mg nimodipina na uro (2,5 ml zdravila Nimotop 0,2 mg/ml raztopina za infundiranje/h).
Zdravilo Nimotop 0,2 mg/ml raztopina za infundiranje se lahko uporabi za intracisternalno instilacijo (podrobnejša navodila za pripravo raztopine za intercisternalno instalacijo glejte poglavje 6.6).
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost nimodipina pri bolnikih, mlajših od 18 let, nista bili dokazani. Način uporabe
Parenteralna uporaba.
Zdravilo Nimotop 0,2 mg/ml raztopina za infundiranje se daje kot intravenska kontinuirana infuzija z infuzijsko črpalko skozi centralni kateter. Skozi triventilno pipo (sistem Y) se jo daje skupaj s 5- odstotno raztopino glukoze, 0,9-odstotno raztopino NaCl, raztopino Ringerjevega laktata, raztopino Ringerjevega laktata z magnezijem, dekstranom 40 ali 6-odstotnim HES (poli (0-2-hidroksietil) škrobom v razmerju 1 : 4 (nimodipin : koinfuzija). Za koinfuzijo so primerni tudi manitol, humani albumin ali kri.
Za povezavo med polietilensko tubo za zdravilo Nimotop 0,2 mg/ml raztopina za infundiranje ter koinfuzijo in centralnim katetrom je treba uporabiti triventilno pipo (sistem Y).
Zdravila Nimotop 0,2 mg/ml raztopina za infundiranje se ne sme dodati drugi infuzijski vreči ali steklenici niti se je ne sme mešati z drugimi učinkovinami.
Uporabo zdravila Nimotop 0,2 mg/ml raztopina za infundiranje se priporoča tudi med narkozo, operacijo ali angiografijo.
Profilaktična uporaba
Pri profilaktični uporabi zdravila Nimotop 0,2 mg/ml raztopina za infundiranje je treba začeti intravensko zdravljenje najpozneje četrti dan po krvavitvi in ga nadaljevati ves čas, ko je največja nevarnost za pojav vazospazma, to je deset do 14 dni po subarahnoidni krvavitvi.
Če se med profilaktično uporabo nimodipina izvor krvavitve operira, je treba intravensko zdravljenje z nimodipinom nadaljevati še najmanj pet dni po operaciji.
Po končanem intravenskem zdravljenju se priporoča sedemdnevno peroralno jemanje zdravila Nimotop 30 mg filmsko obložene tablete - po dve tableti šestkrat na dan na vsake štiri ure (6 x 60 mg nimodipina na dan).
Terapevtska uporaba
Pri zdravljenju ishemičnih nevroloških okvar, ki so nastale zaradi vazospazma po subarahnoidni krvavitvi zaradi anevrizme, je treba čimprej začeti intravensko zdravljenje z zdravilom Nimotop 0,2 mg/ml raztopina za infundiranje in ga uporabljati najmanj pet dni do največ 14 dni.
Nato se priporoča sedemdnevno peroralno jemanje zdravila Nimotop 30 mg filmsko obložene tablete - po dve tableti šestkrat na dan na vsake štiri ure (6 x 60 mg nimodipina na dan).
Če se med terapevtsko uporabo nimodipina izvor krvavitve operira, je treba intravensko zdravljenje z nimodipinom nadaljevati še najmanj pet dni po operaciji.
Zdravilo Nimotop raztopina za infundiranje se ne sme uporabljati v primerih preobčutljivosti za učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Čeprav ni dokazano, da zdravljenje z nimodipinom vpliva na zvišanje intrakranialnega tlaka, se v teh primerih priporoča skrben zdravniški nadzor. Skrben nadzor se priporoča tudi pri bolnikih s povečano vsebnostjo tekočine v možganskem tkivu (generaliziranim možganskim edemom).
Previdnost je še posebej potrebna pri bolnikih s hipotenzijo (sistolični krvni tlak nižji od 100 mmHg).
Pri bolnikih z nestabilno angino pektoris ali v prvih štirih tednih po akutnem miokardnem infarktu, mora zdravnik upoštevati možno tveganje (tj. zmanjšan pretok krvi skozi koronarne arterije in miokardna ishemija) v primerjavi s koristjo (tj. izboljšanje pretoka krvi v možganih).
Zdravilo Nimotop vsebuje natrij
To zdravilo vsebuje 1 mmol (23 mg) natrija na steklenico po 50 ml, kar je enako 1,15 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Zdravilo Nimotop vsebuje etanol
Pri odmerku 10 ml tega zdravila na uro, ki ga prejme odrasla oseba s telesno maso 70 kg, bo izpostavljenost etanolu 28 mg/kg/h, kar lahko povzroči dvig koncentracije alkohola v krvi na približno 4,8 mg/100 ml. Za primerjavo: pri odraslem, ki popije en kozarec vina ali 500 ml piva, bo koncentracija alkohola v krvi približno 50 mg/100 ml.
Pri tej koncentraciji alkohola v krvi ni pričakovati opaznega vpliva na bolnika.
Sočasna uporaba z zdravili, ki vsebujejo npr. propilenglikol ali etanol, lahko privede do kopičenja etanola in povzroči neželene učinke.
Količina alkohola v tem zdravilu lahko spremeni učinke drugih zdravil (glejte poglavje 4.5).
Ker se to zdravilo daje počasi kot kontinuirana infuzija, bodo učinki etanola verjetno manj izraziti.
Ledvično delovanje se lahko še poslabša ob sočasni uporabi potencialno nefrotoksičnih zdravil (npr. aminoglikozidov, cefalosporinov, furosemida) in tudi pri bolnikih z ledvično okvaro. V teh primerih je treba skrbno nadzorovati ledvično delovanje in v primeru poslabšanja ledvičnega delovanja prenehati z zdravljenjem (glejte poglavje 4.5).
Zdravila, ki vplivajo na nimodipin
Fluoksetin
Sočasna uporaba nimodipina in antidepresiva fluoksetina je povzročila približno 50-odstotno zvečanje plazemskih koncentracij nimodipina. Izpostavljenost fluoksetinu se je bistveno zmanjšala, na njegov aktivni presnovek norfluoksetin pa ni vplivala.
Nortriptilin
Sočasna uporaba nimodipina in nortriptilina je povzročila blago zmanjšanje izpostavljenosti nimodipinu, na plazemske koncentracije nortriptilina pa ni vplivala.
Učinki nimodipina na druga zdravila Zdravila za zniževanje krvnega tlaka
Nimodipin lahko zveča antihipertenzivne učinke sočasno vzetih antihipertenzivov, kot so:
-
diuretiki,
-
antagonisti receptorjev beta,
-
zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE inhibitorji),
-
antagonisti A1,
-
drugi kalcijevi antagonisti,
-
antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa,
-
zaviralci 5-fosfodiesteraze,
-
alfa metildopa.
Če je sočasno jemanje teh zdravil neizogibno potrebno, je treba bolnika še posebno skrbno nadzorovati.
Sočasna intravenska uporaba antagonistov receptorjev beta lahko povzroči zvečanje negativnega inotropnega učinka, ki lahko privede do dekompenzirane srčne insuficience.
Ledvično delovanje se lahko še poslabša ob sočasni uporabi potencialno nefrotoksičnih zdravil (npr. aminoglikozidov, cefalosporinov, furosemida) in tudi pri bolnikih z ledvično okvaro. V teh primerih je
treba skrbno nadzorovati delovanje ledvic in v primeru poslabšanja prenehati z zdravljenjem (glejte poglavje 4.4).
Zidovudin
V študijah na opicah se je pri sočasni intravenski uporabi zaviralca HIV zidovudina in nimodipina v intravenskem bolusu pomembno zvečala AUC zidovudina, medtem ko sta se porazdelitveni volumen in očistek pomembno zmanjšala.
Druge interakcije
Ker raztopina za infundiranje vsebuje 23,7 vol. % alkohola, je treba upoštevati možnost interakcij z učinkovinami, ki so nekompatibilne z alkoholom (glejte poglavje 4.4).
Nosečnost
Ustreznih in dobro nadzorovanih kliničnih študij pri nosečnicah niso izvedli. Glede na resnost klinične slike je treba med nosečnostjo pred uporabo nimodipina v raztopini za infundiranje skrbno pretehtati razmerje med koristjo zdravljenja in tveganjem.
Dojenje
Koncentracija nimodipina in njegovih presnovkov je v materinem mleku enaka kot v njeni plazmi. Med zdravljenjem se doječim materam odsvetuje dojenje.
Plodnost
V posameznih primerih so pri oploditvi in vitro kalcijeve antagoniste povezovali z reverzibilnimi biokemičnimi spremembami v glavi semenčic in posledično slabše delovanje semenčic. Pogostnost tega pojava pri kratkotrajnem zdravljenju ni znana.
Nimodipin lahko vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev zaradi možnega pojava omotice. V primeru uporabe nimodipin raztopine za infundiranje, je ta vpliv nepomemben.
Pogostnosti neželenih učinkov, o katerih so poročali pri zdravljenju z nimodipinom, navedene v spodnji preglednici, temeljijo na podatkih iz kliničnih študij z nimodipinom pri terapevtski indikaciji subarahnoidna krvavitev zaradi anevrizme. Razvrščene so po CIOMS III kategorijah pogostnosti (s placebom nadzorovane klinične študije: nimodipin: n = 703, placebo: n = 692; nenadzorovane klinične študije: nimodipin: n = 2496; status: 31. 8. 2005). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Pogostnosti so opredeljene kot:
zelo pogosti:≥1/10
pogosti: ≥1/100 do <1/10
občasni: ≥1/1.000 do <1/100
redki: ≥1/10.000 do <1/1.000
zelo redki: <1/10.000
neznana pogostnost: ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov
| Organski sistem (MedDRA) | Občasni | Redki | Neznana pogostnost |
| Bolezni krvi in limfatičnegasistema | trombocitopenija | ||
| Bolezni imunskega sistema | alergijska reakcija, izpuščaj |
| Organski sistem (MedDRA) | Občasni | Redki | Neznana pogostnost |
| Bolezni živčevja | glavobol | ||
| Srčne bolezni | tahikardija | bradikardija | |
| Žilne bolezni | hipotenzija vazodilatacija | ||
| Bolezni prebavil | navzea | ileus | |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | prehodno zvečanje vrednosti jetrnih encimov | ||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | reakcije na mestu injiciranja in infundiranja, (trombo)flebitis namestu infundiranja | ||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | hipoksija |
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Znaki zastrupitve
Znaki akutnega prevelikega odmerjanja, so izrazito znižanje krvnega tlaka, tahikardija ali bradikardija in (po peroralni uporabi) prebavne motnje in navzea.
Zdravljenje zastrupitve
Pri akutnem prevelikem odmerku nimodipina je treba z zdravljenjem takoj prenehati. Nujna medicinska pomoč je odvisna od simptomov. Po peroralni uporabi učinkovine, se kot nujni terapevski ukrep priporoča izpiranje želodca in uporaba aktivnega oglja. Če se je krvni tlak izrazito znižal, je treba intravensko aplicirati dopamin ali noradrenalin. Ker specifični antidot ni znan, je nadaljne zdravljenje drugih neželenih učinkov odvisno od klinične slike.
Farmakološke lastnosti - Nimotop 0,2 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: zaviralci kalcijevih kanalčkov, selektivni zaviralci kalcijevih kanalčkov z delovanjem na žile, derivati dihidropiridina; oznaka ATC: C08CA06
Nimodipin je selektivni zaviralec kalcijevih kanalčkov in spada v 1,4-dihidropiridinsko skupino. Kontrakcija celic gladkih mišic je odvisna od kalcijevih ionov, ki pridejo v te celice med
depolarizacijo kot počasni ionski transmembranski tokovi. Nimodipin zavira prenos kalcijevih ionov v te celice in tako tudi krčenje gladkih mišic žil. V poskusih na živalih je nimodipin bolj učinkoval na možganske arterije kot na druge arterije v telesu. Verjetno zaradi močne lipofilnosti z lahkoto prehaja skozi krvno-možgansko pregrado. V likvorju bolnikov, pri katerih so z nimodipinom zdravili subarahnoidno krvavitev, so znašale nimodipinove koncentracije tudi do 12,5 ng/ml.
Nimodipin, deluje antiishemično in antivazokonstrikcijsko, predvsem v možganih. Učinkovit je pri preprečevanju in odpravi vazokonstrikcije, ki se pojavi zaradi delovanja vazoaktivnih snovi (serotonin, prostaglandini, histamin) ali krvi in njenih razgradnih presnovkov. Nimodipin ima nevrofarmakološke in psihofarmakološke lastnosti.
Preskušanja pri bolnikih z akutnimi motnjami pri prekrvitvi možganov so pokazale, da nimodipin širi možganske žile in zboljšuje prekrvitev možganov, kar je izraziteje v poškodovanih in slabše prekrvljenih možganskih predelih kot v zdravih.
Po uporabi nimodipina se statistično pomembno zmanjšajo ishemične nevrološke okvare pri bolnikih s subarahnoidno krvavitvijo, ki so nastale zaradi vazospazma, in smrtnost.
Absorpcija
Nimodipin se po peroralni uporabi praktično popolnoma absorbira. Nespremenjena učinkovina in njeni zgodnji presnovki prvega prehoda skozi jetra so v plazmi že 10 do 15 minut po zaužitju tablete. Med zdravljenjem z več tabletami na dan (30 mg trikrat na dan) so največje plazemske koncentracije (Cmax) dosežene čez 0,6 do 1,6 ure (tmax) in znašajo pri starejših bolnikih 7,3 - 43,2 ng/ml. Pri mladih so po posameznih odmerkih 30 mg in 60 mg povprečne največje plazemske koncentracije
16 ± 8 ng/ml oziroma 31 ± 12 ng/ml. Največja plazemska koncentracija in površina pod krivuljo se zvečujeta proporcionalno v razmerju do odmerka - vse do največjega odmerka pri testu (90 mg).
Pri uporabi kontinuiranih infuzij z 0,03 mg/kg/uro je stanje dinamičnega ravnovesja doseženo pri povprečni plazemski koncentraciji 17,6 do 26,6 ng/ml. Po intravenskem vbrizganju bolusnih injekcij se plazemske koncentracije nimodipina zmanjšajo dvofazno: razpolovna časa sta 5 do 10 minut in okoli 60 minut. Izračunali so, da je porazdelitveni volumen (Vp, model dveh razdelkov) pri intravenskem dajanju 0,9 do 1,6 l/kg telesne mase. Celotni (sistemski) očistek je 0,6 do 1,9 l/uro/kg.
Vezava na beljakovine in porazdelitev
Na plazemske beljakovine se veže 97 do 99 % nimodipina. Pri poskusih na živalih je radioaktivni
[14C]-nimodipin prehajal skozi placento. Verjetno obstaja podobna porazdelitev pri ljudeh, vendar eksperimentalni dokazi niso zadostni. Dokazali so, da se nimodipin in/ali njegovi presnovki pojavljajo v mleku podgane, njihova koncentracija pa je veliko večja kot v materini plazmi. Koncentracije zdravila v humanem mleku so bile enakih velikosti kot ustrezne maternalne plazemske koncentracije.
Med peroralnim in intravenskim zdravljenjem je v likvorju okoli 0,5 % izmerjenih plazemskih koncentracij nimodipina. Te približno ustrezajo prosti koncentraciji v plazmi.
Presnova, odstranjevanje in izločanje
Nimodipin se odstranjuje s presnovo s pomočjo encimskega sistema citokrom P450 3A4, v glavnem z dehidrogenacijo dihidropiridinskega obroča in oksidacijskim estrskim cepljenjem. Naslednji stopnji presnove sta hidroksilacija 2- in 6-metilnih skupin in glukuronizacija kot konjugacijska reakcija. Trije osnovni presnovki, ki se pojavijo v plazmi, niso rezidualno aktivni ali pa je ta učinek terapevtsko nepomemben.
Delovanje na jetrne encime z indukcijo ali inhibicijo ni znano. Pri človeku se okoli 50 % presnovkov izloči skozi ledvice, 30 % pa z žolčem.
Kinetika izločanja je linearna. Razpolovni čas nimodipina je med 1,1 do 1,7 ure. Končni razpolovni čas je 5 do 10 ur in za določitev intervala med odmerki ni pomembna.
Biološka uporabnost
Absolutna biološka uporabnost je 5- do 15-odstotna, kar je posledica presnove pri prvem prehodu skozi jetra (okoli 85 do 95 %).
