Kybernin P 500 i.e. prašek in vehikel za raztopino za injiciranje/infundiranje

• Bolniki s prirojenim pomanjkanjem antitrombina:

  1. Preprečevanje globoke venske tromboze in tromboembolije pri klinično tveganih stanjih (posebej med kirurškim posegom ali ob prisotnih dejavnikih tveganja ob porodu), v kombinaciji s heparinom, če je ta indiciran.

  2. Zdravljenje globoke venske tromboze in tromboembolije v kombinaciji s heparinom, kot je indicirano.

• Bolniki s pridobljenim pomanjkanjem antitrombina:

  1. Preprečevanje in zdravljenje trombemboličnih zapletov pri pridobljenem pomanjkanju

     antitrombina.

Zdravljenje je treba uvesti pod nadzorom zdravnika z izkušnjami pri zdravljenju bolnikov, ki imajo pomanjkanje antitrombina.

Odmerjanje

Pri prirojenem pomanjkanju antitrombina mora biti odmerjanje prilagojeno vsakemu posameznemu bolniku, upoštevaje družinsko anamnezo glede tromboemboličnih dogodkov, prisotnih dejavnikih tveganja in laboratorijske vrednosti antitrombina v plazmi.

Odmerjanje in trajanje nadomestnega zdravljenja pri pridobljenem pomanjkanju antitrombina sta odvisna od ravni antitrombina v plazmi, znakov povečanega nastajanja in razgradnje, osnovne motnje ter od resnosti kliničnega stanja. Odmerek in pogostost dajanja morata vedno temeljiti na klinični presoji in laboratorijski oceni vsakega posameznega primera.

Število enot apliciranega antitrombina je izraženo v mednarodnih enotah (i.e.), glede na trenutni standard WHO za antitrombin. Aktivnost antitrombina v plazmi je izražena v odstotkih (glede na normalno humano plazmo) ali v mednarodnih enotah (glede na mednarodni standard za antitrombin v plazmi).

Ena mednarodna enota (i.e.) aktivnosti antitrombina ustreza količini antitrombina v enem ml normalne humane plazme. Izračun potrebnega odmerjanja antitrombina temelji na empirični ugotovitvi, da 1 mednarodna enota (i.e.) antitrombina na kg telesne mase zveča aktivnost antitrombina v plazmi za približno 1,5 %.

Začetni odmerek določimo z uporabo naslednje formule:

Potrebne enote = telesna masa [kg] x (ciljna raven – dejanska aktivnost antitrombina [%]) x 2/3.

Začetna ciljna aktivnost antitrombina je odvisna od kliničnega stanja. Pri ugotovljeni indikaciji za nadomeščanje antitrombina mora odmerek zadoščati za dosego ciljne aktivnosti antitrombina in ohranjanje učinkovite ravni. Odmerjanje določamo in spremljamo na podlagi laboratorijskih meritev aktivnosti antitrombina, ki jih je treba izvajati vsaj dvakrat dnevno vse dokler se stanje bolnika ne stabilizira, nato pa enkrat dnevno, po možnosti tik pred naslednjo infuzijo. Pri korekciji odmerjanja je treba upoštevati tako znake povečanega nastajanja in razgradnje antitrombina glede na laboratorijske izvide in klinični potek. Med trajanjem terapije je treba aktivnost antitrombina ohranjati na ravni nad 80 %, razen če klinični podatki ne zahtevajo drugačnih učinkovitih ravni.

Običajni začetni odmerek pri prirojenem pomanjkanju naj bi bil 30-50 i.e./kg.

Kasneje je treba odmerjanje in pogostost kot tudi trajanje zdravljenja prilagoditi laboratorijskim podatkom in kliničnemu stanju.

Pediatrična populacija

40 - 60 i.e. antitrombina na kg telesne mase na dan, glede na stanje koagulacije. V posameznih primerih bodo morda potrebni večji odmerki, če tako zahteva klinično stanje. V tem primeru moramo aktivnost antitrombina spremljati pogosteje in ta ne sme preseči 120 %.

Način uporabe

Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem, glejte poglavje 6.6. Raztopino počasi s

hitrostjo največ 4 ml/min intravensko injiciramo ali infundiramo.

Preobčutljivostjo na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Podatki iz kliničnih preskušanj in sistematični pregledi podatkov o uporabi antitrombina za

zdravljenje nedonošenčkov za neodobreno indikacijo sindrom dihalne stiske pri dojenčkih

(IRDS, Infant Respiratory Distress Syndrome) kažejo na povečano tveganje za možganske krvavitve in smrtnost, brez dokazanih koristnih učinkov.

Kot pri vsakem intravenskem beljakovinskem pripravku so možne preobčutljivostne reakcije alergijskega tipa. Bolnike je treba spremljati in skrbno opazovati za katerikoli simptom med injiciranjem/infundiranjem. Bolnike moramo poučiti o zgodnjih znakih preobčutljivostnih reakcij, vključno z izpuščaji, generalizirano koprivnico, težkim dihanjem, piskajočim dihanjem, nizkim krvnim tlakom in anafilaksijo. Svetujemo jim, da če se taki simptomi pojavijo po aplikaciji, nemudoma pokličejo zdravnika.

V primeru šoka moramo upoštevati standardne smernice za zdravljenje šoka. Varnost pred virusi

Standardni ukrepi za preprečevanje okužb, ki jih povzroča uporaba zdravil, pripravljenih iz

človeške krvi ali plazme, vključujejo izbiro darovalcev, presejalno testiranje posameznih donacij in zbirov plazme za specifične označevalce okužbe ter vključevanje učinkovitih proizvodnih korakov za inaktivacijo/odstranjevanje virusov. Kljub tem ukrepom pri uporabi zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme, ni mogoče popolnoma izključiti možnosti prenosa povzročiteljev okužb. To velja tudi za neznane in nove viruse ter druge patogene.

Uvedeni ukrepi so učinkoviti proti virusom z ovojnico, kot so HIV, HBV in HCV, ter proti virusom brez ovojnice, kot sta HAV in parvovirus B19.

Pri bolnikih, ki redno ali večkrat prejemajo zdravila humanega antitrombina, pridobljena iz

človeške plazme, razmislimo o ustreznem cepljenju (proti hepatitisu A in hepatitisu B).

Vsakokrat, ko damo bolniku zdravilo Kybernin, moramo zabeležiti ime in serijo zdravila, da tako vzdržujemo povezavo med bolnikom in serijo zdravila.

Klinično in laboratorijsko preverjanje pri sočasni uporabi antitrombina in heparina:

• da se prilagodi odmerjanje heparina in se prepreči prevelika hipokoagulabilnost, je treba redno v krajših časovnih presledkih zlasti pa v prvih minutah/urah po začetku uporabe antitrombina preverjati raven antikoagulacije (aPTČ – aktivirani parcialni tromboplastinski čas in po potrebi aktivnost anti-FXa).

• dnevno merjenje ravni antitrombina za individualno prilagajanje odmerka zaradi nevarnosti zmanjšanja ravni antitrombina pri dolgotrajnem zdravljenju z nefrakcioniranim heparinom.

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija pri odmerkih manjših od 807 i.e. antitrombina. Pri uporabi odmerkov, enakih oziroma večjih od 807 i.e. antitrombina, je treba upoštevati, da je vsebnost natrija enaka oziroma presega 1 mmol (23 mg). To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Heparin: nadomeščanje antitrombina med dajanjem heparina v terapevtskih odmerkih povečuje tveganje za krvavitev. Heparin močno povečuje učinek antitrombina. Razpolovna doba antitrombina se lahko ob sočasnem zdravljenju s heparinom zaradi hitrejšega nastajanja in razgradnje antitrombina znatno skrajša. Zato je treba sočasno dajanje heparina in antitrombina pri bolnikih s povečanim tveganjem za krvavitev klinično in laboratorijsko spremljati.

Posebna previdnost je potrebna tudi pri sočasni uporabi antitrombina z drugimi zdravili, ki zavirajo strjevanje krvi, denimo aktiviranim proteinom C, ker se lahko tveganje za krvavitev znatno poveča.

Izkušnje glede varnosti uporabe zdravil s humanim antitrombinom v nosečnosti so omejene.

Varnosti zdravila Kybernin za uporabo v nosečnosti v nadzorovanih kliničnih študijah niso ugotavljali. Eksperimentalne študije na živalih za oceno vpliva na sposobnost razmnoževanja, razvoja zarodka ali ploda, poteka nosečnosti, pre- in postnatalnega razvoja ne zadoščajo.

Negativnih izkušenj z zdravljenjem med nosečnostjo ali v času dojenja ni.

Zdravilo Kybernin se lahko pri nosečnicah in doječih ženskah s pomanjkanjem antitrombina uporablja le, če je jasno indicirano; ob tem je treba upoštevati, da nosečnost pri teh bolnicah predstavlja dodatno tveganje za tromboembolične dogodke.

Zdravilo Kybernin nima vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Preobčutljivost ali alergijske reakcije (ki lahko vključujejo angioedem, zbadanje in pekočino na mestu vboda, mrazenje, zardevanje, generalizirano koprivnico, glavobol, izpuščaj, hipotenzijo, letargijo, navzeo, nemir, tahikardijo, tiščanje v prsih, mravljinčenje, bruhanje, piskajoče dihanje) so opažali redko, lahko pa v nekaterih primerih napredujejo do hude anafilaksije (vključno s šokom).

Zelo redko so opazili povišano telesno temperaturo.

Neželeni učinki zbrani v obdobju trženja zdravila. Če so podatki na voljo so uporabljene

naslednje pogostnosti:

zelo pogosti > 1/10

pogosti > 1/100 do < 1/10

občasni > 1/1000 do < 1/100

redki > 1/10 000 do < 1/1000

zelo redki > 1/10 000 (vključno s poročanimi posameznimi primeri)

Za varnost pred virusi glejte poglavje 4.4.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi prevelikega odmerjanja antitrombina niso poznani.