Jorveza 0,5 mg orodisperzibilne tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Jorveza 0,5 mg
Zdravilo Jorveza je indicirano za zdravljenje eozinofilnega ezofagitisa (EoE) pri odraslih (starejših od 18 let).
Zdravljenje s tem zdravilom mora začeti gastroenterolog ali zdravnik z izkušnjami v diagnosticiranju in zdravljenju eozinofilnega ezofagitisa.
Odmerjanje
Indukcija remisije
Priporočeni dnevni odmerek je 2 mg budezonida v obliki ene 1-mg tablete zjutraj in ene 1-mg tablete zvečer.
Indukcijsko zdravljenje običajno traja 6 tednov. Za bolnike, ki se v teh 6 tednih ne odzivajo ustrezno, se zdravljenje lahko podaljša do največ 12 tednov.
Vzdrževanje remisije
Priporočeni dnevni odmerek je 1 mg budezonida v obliki ene 0,5-mg tablete zjutraj in ene 0,5-mg tablete zvečer ali 2 mg budezonida v obliki ene 1-mg tablete zjutraj in ene 1-mg tablete zvečer, odvisno od kliničnih zahtev posameznega bolnika.
Vzdrževalni odmerek 1 mg budezonida dvakrat na dan je priporočljiv pri bolnikih z anamnezo dolgotrajne bolezni in/ali obsežnim vnetjem požiralnika v akutni fazi bolezni; glejte tudi poglavje 5.1.
Trajanje vzdrževalnega zdravljenja določi lečeči zdravnik.
Posebne populacije
Okvara ledvic
Trenutno ni na voljo podatkov za bolnike z okvaro ledvic. Ker se budezonid ne izloča skozi ledvice, je pri bolnikih z blago do zmerno okvaro morda potrebna previdnost pri zdravljenju z enakimi odmerki kot pri bolnikih brez okvare ledvic. Uporaba budezonida se ne priporoča pri bolnikih s hudo okvaro ledvic.
Okvara jeter
Med zdravljenjem bolnikov z okvaro jeter z drugimi zdravili, ki vsebujejo budezonid, so bile ravni budezonida povečane. Vendar pa sistematične študije za preučitev različnih ravni okvare jeter niso na voljo. Bolnikov z okvaro jeter se ne sme zdraviti (glejte poglavji 4.4 in 5.2).
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost zdravila Jorveza pri otrocih in mladostnikih, starih manj kot 18 let, nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.
Način uporabe
Peroralna uporaba.
Orodisperzibilno tableto je treba uporabiti takoj, ko se jo vzame iz pretisnega omota.
Orodisperzibilno tableto je treba vzeti po obroku.
Treba jo je položiti na konico jezika in jo nežno pritisniti ob ustno nebo, kjer razpade. To običajno traja vsaj dve minuti, lahko pa tudi do 20 minut. Tableta se začne peniti, ko zdravilo Jorveza pride v stik s slino in spodbudi nadaljnje izločanje sline. Medtem ko orodisperzibilna tableta razpada, je treba z budezonidom pomešano slino postopno požirati. Orodisperzibilne tablete se ne sme vzeti s tekočino ali hrano.
Vzeti jo je treba najmanj 30 minut pred obrokom ali pijačo oziroma opravljanjem ustne higiene. Vse peroralne raztopine, pršila ali žvečljive tablete je treba uporabiti vsaj 30 minut pred uporabo zdravila Jorveza.
Orodisperzibilne tablete se ne sme žvečiti ali pogoltniti neraztopljene. Ti ukrepi zagotavljajo optimalno izpostavljenost ezofagealne sluznice učinkovini z uporabo adhezivnih lastnosti mucinov v slini.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Okužbe
Zaviranje vnetnega odziva in delovanja imunskega sistema poveča tako bolnikovo dovzetnost za okužbe kot resnost okužb. Simptomi okužb so lahko atipični ali prikriti.
V kliničnih študijah z zdravilom Jorveza so opazili oralne, orofaringealne in ezofagealne okužbe s kandido z veliko pogostnostjo (glejte poglavje 4.8).
Če je indicirano, se simptomatska kandidiaza ust in žrela lahko zdravi z lokalno ali sistemsko
antimikotično terapijo, medtem ko se zdravljenje z zdravilom Jorveza nadaljuje.
Norice, herpes zoster in ošpice lahko imajo resnejši potek pri bolnikih, zdravljenih z glukokortikosteroidi. Pri bolnikih, ki teh bolezni še niso imeli, je treba preveriti stanje cepljenosti in posvetiti posebno pozornost, da ne pride do izpostavljenosti.
Cepiva
Izogibati se je treba sočasni uporabi živih cepiv in glukokortikosteroidov, saj je verjetno, da se bo imunski odziv na cepiva zmanjšal. Odziv protiteles na druga cepiva je morda zmanjšan.
Posebne populacije
Pri bolnikih s tuberkulozo, hipertenzijo, sladkorno boleznijo, osteoporozo, peptičnim ulkusom, glavkomom, katarakto, sladkorno boleznijo v družinski anamnezi ali glavkomom v družinski anamnezi je morda tveganje za sistemske neželene učinke glukokortikosteroidov večje (glejte spodaj in poglavje 4.8), zato jih je treba spremljati glede morebitnega pojava teh učinkov.
Zmanjšano delovanje jeter lahko vpliva na izločanje budezonida, kar povzroča večjo sistemsko izpostavljenost. Tveganje za neželene učinke (sistemski učinki glukokortikosteroidov) bo večje. Vendar pa sistematični podatki niso na voljo. Bolnikov z okvaro jeter se zato ne sme zdraviti.
Sistemski učinki glukokortikosteroidov
Lahko se pojavijo sistemski učinki glukokortikosteroidov (npr. Cushingov sindrom, adrenalna supresija, zastoj rasti, katarakta, glavkom, zmanjšana mineralna gostota kosti in širok razpon psihiatričnih učinkov) (glejte tudi poglavje 4.8). Ti neželeni učinki so odvisni od trajanja zdravljenja, sočasnega in predhodnega zdravljenja z glukokortikosteroidi in občutljivosti posameznika.
Angioedem
Pri uporabi zdravila Jorveza so poročali o angioedemu, večinoma kot del alergijskih reakcij, ki so vključevale izpuščaj in srbenje. Če opazite znake angioedema, je treba z zdravljenjem prenehati.
Motnje vida
Pri sistemski in lokalni uporabi kortikosteroidov lahko poročajo o motnjah vida. Če se pri bolniku pojavijo simptomi, kot so zamegljen vid ali druge motnje vida, je potrebno razmisliti o napotitvi k oftalmologu zaradi ovrednotenja možnih vzrokov, ki lahko vključujejo katarakto, glavkom ali redke bolezni, kot je centralna serozna horioretinopatija, o katerih so poročali po sistemski in lokalniuporabi kortikosteroidov.
Drugo
Glukokortikosteroidi lahko povzročijo zavoro osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza
(HPA-hypothalamus-hypophysis-adrenal axis) in zmanjšajo telesni odziv na stres. Če so bolniki izpostavljeni kirurškemu posegu ali drugim stresnim dejavnikom, je zato priporočljivo dodatno sistemsko glukokortikosteroidno zdravljenje.
Izogibajte se sočasnemu zdravljenju s ketokonazolom ali drugimi zaviralci CYP3A4 (glejte poglavje 4.5) Vpliv na serološko testiranje
Ker zdravljenje z budezonidom lahko zavira delovanje nadledvične žleze, lahko stimulacijski test z ACTH
za diagnostiko insuficience hipofize pokaže napačne rezultate (nizke vrednosti).
Vsebnost natrija
Zdravili Jorveza 0,5 mg orodisperzibilne tablete in Jorveza 1 mg orodisperzibilne tablete vsebujeta 52 mg natrija na dnevni odmerek, kar je enako 2,6 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Zaviralci CYP3A4
Sočasno zdravljenje z močnimi zaviralci CYP3A, kot so ketokonazol, ritonavir, itrakonazol, klaritromicin kobicistat in sok grenivke, lahko povzročijo izrazito povečanje koncentracije budezonida v plazmi in pričakuje se povečano tveganje za sistemske neželene učinke. Zato se je treba sočasni uporabi izogibati, razen kadar koristi odtehtajo povečano tveganje za sistemske neželene učinke kortikosteroidov. V tem primeru je treba bolnike natančno spremljati glede pojava sistemskih neželenih učinkov kortikosteroidov.
Med sočasno uporabo peroralnega ketokonazola 200 mg enkrat dnevno in budezonida (3 mg enkratni odmerek) se je plazemska koncentracija budezonida povečala za približno 6-krat. Ob dajanju ketokonazola približno 12 ur za budezonidom se je plazemska koncentracija budezonida povečala za približno 3-krat.
Estrogeni, peroralni kontraceptivi
Pri ženskah, ki so hkrati jemale tudi estrogene ali peroralne kontraceptive, so poročali o zvišanih plazemskih koncentracijah in o okrepljenih učinkih glukokortikosteroidov. Pri jemanju budezonida in sočasnem jemanju peroralnih nizkoodmernih kombiniranih kontraceptivov tega učinka niso opazili.
Srčni glikozidi
Pomanjkanje kalija lahko poveča učinek glikozidov, kar je možen in znan neželeni učinek
glukokortikoidov.
Saluretiki
Sočasna uporaba z glukokortikoidi lahko povzroči povečano izločanje kalija in poslabša hipokaliemijo.
Nosečnost
Če zdravljenje z zdravilom Jorveza ni res nujno, se morate njegovi uporabi v času nosečnosti izogibati, saj je na voljo le malo podatkov o izidu nosečnosti pri človeku po peroralni uporabi budezonida. Čeprav podatki o uporabi inhalacijskega budezonida pri velikem številu izpostavljenih nosečnosti niso pokazali neželenih učinkov, lahko pri zdravljenju z zdravilom Jorveza pričakujemo višjo najvišjo plazemsko koncentracijo budezonida kot pri inhalacijskem budezonidu. Pri brejih živalih so pokazali, da tako kot drugi glukokortikosteroidi tudi budezonid povzroča motnje v razvoju ploda (glejte poglavje 5.3), vendar pomembnost tega izsledka za ljudi še ni bila ugotovljena.
Dojenje
Budezonid se izloča v materino mleko (na voljo so podatki o izločanju pri inhalacijski uporabi), vendar po peroralni uporabi terapevtskih odmerkov zdravila Jorveza pri dojenih otrocih pričakujemo le manjše učinke. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja z zdravilom Jorveza, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.
Plodnost
Ni podatkov o vplivu budezonida na plodnost pri človeku. V študijah na živalih zdravljenje z budezonidom ni vplivalo na plodnost (glejte poglavje 5.3).
Zdravilo Jorveza nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Povzetek varnostnega profila
V kliničnih študijah z zdravilom Jorveza so bile najpogosteje opažen neželeni učinek glivične okužbe ust, žrela in požiralnika. V kliničnih študijah BUL-1/EEA in BUL-2/EER se je sum na primere glivičnih okužb, povezanih s kliničnimi simptomi, pojavil pri skupno 44 od 268 bolnikov (16,4 %), ki so bili izpostavljeni zdravilu Jorveza, ki pa so bile vse blage ali zmerne jakosti. Skupno število okužb (vključno z diagnosticiranimi z endoskopijo in histologijo brez simptomov) je bilo 92, pojavile pa so se pri 72 od
268 bolnikov (26,9 %). Dolgoročno zdravljenje z zdravilom Jorveza, ki je trajalo do 3 leta (48 tednov v študiji BUL-2/EER, ki mu je sledilo 96-tedensko odprto zdravljenje), ni povečalo stopnje neželenih učinkov, vključno z lokalno kandidiazo.
Seznam neželenih učinkov v obliki preglednice
Neželeni učinki, opaženi v kliničnih študijah z zdravilom Jorveza so navedeni v spodnji preglednici, po organskem sistemu MedDRA in pogostnosti. Pogostnost je opredeljena kot zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki
(< 1/10.000) ali neznana pogostnost(ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
| Organski sistem MedDRA | Zelo pogosti | Pogosti | Občasni |
| Infekcijske in parazitske bolezni | ezofagealna kandidiaza, oralna in/ali orofaringealna kandidiaza | nazofaringitis, faringitis | |
| Bolezni imunskega sistema | angioedem | ||
| Psihiatrične motnje | motnje spanja | anksioznost, vznemirjenost | |
| Bolezni živčevja | glavobol, disgevzija | omotica | |
| Očesne bolezni | suhe oči | ||
| Žilne bolezni | hipertenzija | ||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | kašelj, suho grlo bolečina v ustih in žrelu | ||
| Bolezni prebavil | gastroezofagealna refluksna bolezen, navzea, oralna parestezija, dispepsija, bolečine v zgornjem delu trebuha, suha usta, glosodinija, motnja jezika, oralni herpes | bolečine v trebuhu, distenzija trebuha, disfagija, erozivni gastritis, razjede želodca, edem ustnic, bolečine v dlesni | |
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaj, urtikarija | ||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | utrujenost | občutenje tujka | |
| Preiskave | znižanje ravni kortizola v krvi | znižanje ravni osteokalcina, povišana telesna masa |
Z zdravilom Jorveza se lahko pojavijo tudi naslednji znani neželeni učinki terapevtske skupine (kortikosteroidi, budezonid) (pogostnost = neznana).
| Organski sistem MedDRA | Neželeni učinki |
| Bolezni imunskega sistema | povečano tveganje za okužbe |
| Bolezni endokrinega sistema | Cushingov sindrom, zmanjšano delovanje nadledvičnežleze, zastoj rasti pri otrocih |
| Presnovne in prehranske motnje | hipokaliemija, hiperglikemija |
| Psihiatrične motnje | depresija, razdražljivost, evforija, psihomotoričnahiperaktivnost, agresija |
| Bolezni živčevja | cerebralni psevdotumor, vključno z edemom papile primladostnikih |
| Očesne bolezni | glavkom, katarakta (vključno s subkapsularno katarakto), zamegljen vid, centralna serozna horioretinopatija (glejte tudi poglavje 4.4) |
| Žilne bolezni | povečano tveganje za trombozo, vaskulitis (odtegnitvenisindrom po dolgotrajnem zdravljenju) |
| Bolezni prebavil | razjeda dvanajstnika, pankreatitis, zaprtje |
| Bolezni kože in podkožja | alergijski eksantem, petehije, upočasnjeno celjenje ran,kontaktni dermatitis, ekhimoza |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | bolečina v mišicah in sklepih, mišična šibkost in trzanje,osteoporoza, osteonekroza |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | slabo počutje |
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Farmakološke lastnosti - Jorveza 0,5 mg
Farmakoterapevtska skupina: antidiaroiki, protivnetna in protimikrobna zdravila, kortikosteroidi z lokalnim delovanjem, oznaka ATC: A07EA06
Mehanizem delovanja
Budezonid je nehalogenirani glukokortikosteroid, ki deluje primarno protivnetno, tako da se veže na glukokortikoidni receptor. Pri zdravljenju EoE z zdravilom Jorveza budezonid zavira antigensko stimulirano izločanje številnih provnetnih signalnih molekul, kot so timusni stromalni limfopoetin, interlevkin 13 in eotaksin 3 v ezofagealnem epiteliju, kar povzroči znatno zmanjšanje ezinofilnih vnetnih infiltratov v požiralniku.
Klinična učinkovitost in varnost
V randomizirani, s placebom nadzorovani, dvojno slepi klinični študiji faze III (BUL-1/EEA), ki je vključevala 88 odraslih bolnikov z aktivnim EoE (randomizacija 2:1), je 6-tedensko dajanje 1 mg budezonida dvakrat dnevno v obliki orodisperzibilne tablete sprožilo klinično-patološko remisijo (opredeljena kot vrh < 16 eozinofilcev/mm2 v vidnem polju mikroskopa pri veliki povečavi pri ezofagealnih biopsijah ter kot stanje brez prisotnih simptomov ali le z minimalnimi simptomi disfagije ali bolečine med požiranjem) pri 34 od 59 bolnikov (57,6 %) v primerjavi z 0/29 bolnikov (0 %) v skupini s placebom. Odprto podaljšanje zdravljenja z 1 mg budezonida v obliki orodisperzibilne tablete dvakrat dnevno za dodatnih 6 tednov pri bolnikih brez remisije v dvojno slepi fazi je povečalo delež bolnikov s klinično-patološko remisijo na 84,7 %.
V randomizirani, s placebom nadzorovani, dvojno slepi klinični študiji faze III (BUL-2/EER), ki je vključevala 204 odrasle bolnike z EoE v klinično-patološki remisiji, so bili bolniki randomizirani v skupine, ki so 48 tednov prejemale ali 0,5 mg budezonida dvakrat dnevno ali 1 mg budezonida dvakrat dnevno ali placebo (vse v obliki orodisperzibilnih tablet). Primarni opazovani dogodek je bil število
bolnikov, pri katerih zdravljenje ni bilo neuspešno, pri čemer se je za neuspeh zdravljenja štel klinični recidiv (resnost disfagije ali bolečina pri požiranju ≥4 točke na številski ocenjevalni lestvici od 0 do 10) in/ali histološki recidiv (vrh ≥ 48 eozinofilcev/mm2 v vidnem polju mikroskopa pri veliki povečavi) in/ali vpliv hrane, ki je zahteval endoskopski poseg, in/ali potreba po endoskopski dilataciji in/ali prezgodnje prenehanje zdravljenja iz katerega koli razloga. V 48. tednu je bilo zdravljenje precej bolj uspešno pri bolnikih v skupini z 0,5 mg dvakrat dnevno (73,5 %) in skupini z 1 mg dvakrat dnevno (75,0 %) v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo (4,4 %).
Najpomembnejši sekundarni opazovani dogodek „globoka remisija bolezni“, tj. globoka klinična, globoka endoskopska in histološka remisija, je pokazal klinično pomembno večjo učinkovitost v skupini z 1 mg dvakrat dnevno (52,9 %) v primerjavi s skupino z 0,5 mg dvakrat dnevno (39,7 %), kar nakazuje, da večji odmerek budezonida pomaga pri doseganju in ohranjanju globoke remisije bolezni.
Dvojno slepemu obdobju je sledilo izbirno 96-tedensko odprto zdravljenje s priporočljivim odmerkom 0,5 mg budezonida dvakrat dnevno ali do 1 mg budezonida dvakrat dnevno. V 96-tedenskem obdobju je več kot 80 % bolnikov ohranilo klinično remisijo (opredeljena kot tedenski indeks aktivnosti eozinofilnega ezofagitisa Pro ≤ 20), medtem ko se je samo pri 2/166 bolnikih (1,2 %) pojavil vpliv hrane. Poleg tega je v 96-tedenskem odprtem obdobju od izhodišča v študiji BUL-2/EER do zaključka zdravljenja 40/49 bolnikov (81,6 %) ohranilo globoko histološko remisijo (0 eozinofilcev/mm2 polja visoke moči pri vseh biopsijah). V obdobju do 3 let (tj. v času 96-tedenskega odprtega zdravljenja z zdravilom Jorveza, ki mu je sledilo 48-tedensko dvojno slepo vzdrževalno zdravljenje z zdravilom Jorveza) niso opazili izgube učinkovitosti.
Za podatke o opaženih neželenih učinkih glejte poglavje 4.8.
Absorpcija
Po dajanju zdravila Jorveza se budezonid hitro absorbira. Farmakokinetični podatki po dajanju enkratnih odmerkov 1 mg budezonida teščim zdravim osebam iz dveh različnih študij kažejo mediano zakasnitev 0,17 ure (razpon 0,00–0,52 ure) in mediani čas do največje plazemske koncentracije 1,00–1,22 ure (razpon 0,50–2,00 uri). Srednja največja plazemska koncentracija je bila 0,44–0,49 ng/ml (razpon
0,18-1,05 ng/ml), površina pod krivuljo plazemske koncentracije v času (AUC0--∞) pa je bila 1,50-2,23 ure*ng/ml (razpon 0,81-5,14 ure* ng/ml).
Farmakokinetični podatki o enkratnih odmerkih pri bolnikih z EoE na tešče so na voljo za 4 mg budezonida: mediana zakasnitve je bila 0,00 ure (razpon 0,00–0,17), mediana časa do največje plazemske koncentracije je bila 1,00 uro (razpon 0,67–2,00 uri); največja plazemska koncentracija je bila
2,56±1,36 ng/ml in AUC0-12 je bila 8,96 ± 4,21 ure*ng/ml.
Pri bolnikih se je pokazalo 35-% povečanje največje plazemske koncentracije in 60-% povečanje vrednosti AUC0-12 v primerjavi z zdravimi osebami.
Pokazala se je proporcionalnost odmerku pri sistemski izpostavljenosti (Cmax and AUC) 0,5-mg orodisperzibilnim tabletam do 1-mg orodisperzibilnim tabletam.
Porazdelitev
Očitni porazdelitveni volumen po peroralnem dajanju 1 mg budezonida zdravim osebam je bil
35,52 ±14,94 l/kg, po dajanju 4 mg budezonida bolnikom z EoE pa 42,46 ± 23,90 l/kg. Njegova vezava na
plazemske beljakovine je v povprečju od 85 do 90 %.
Biotransformacija
Presnova budezonida je pri bolnikih z EoE v primerjavi z zdravimi osebami zmanjšana, kar povzroči
povečane plazemske koncentracije budezonida.
Budezonid je podvržen obsežni biotransformaciji s CYP3A4 v sluznici tankega črevesja in v jetrih, pri čemer nastanejo presnovki s šibkim glukokortikosteroidnim delovanjem. Glukokortikosteroidna aktivnost njegovih poglavitnih presnovkov, 6β-hidroksibudezonida in 16α-hidroksiprednizolona, je manjša od 1 % aktivnosti budezonida. CYP3A5 ne prispeva bistveno k presnovi budezonida.
Izločanje
Mediani razpolovni čas izločanja pri zdravih osebah (ki so prejele 1 mg budezonida) je 2 do 3 ure, pri bolnikih z EoE (ki so prejeli 4 mg budenozida) pa 4 do 5 ur. Očistek budezonida pri zdravih osebah je približno 13–15 l/uro/kg, pri bolnikih z EoE pa 6,54 ± 4,4 l/uro/kg. Skozi ledvice se budezonid izloča le v zelo majhnih količinah, če sploh. V urinu ni bilo zaznati budezonida, temveč le presnovke budezonida.
Jetrna okvara
Pomemben delež budezonida se presnovi v jetrih s CYP3A4. Pri bolnikih s hudo okvarjenim delovanjem jeter je močno povečana sistemska izpostavljenost budezonidu. Študij z zdravilom Jorveza pri bolnikih z okvaro delovanja jeter niso izvedli.
