INTEGRILIN 0,75 mg/ml raztopina za intravensko infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - INTEGRILIN 0,75 mg/ml
Zdravilo INTEGRILIN je namenjeno uporabi z acetilsalicilno kislino in nefrakcioniranim heparinom.
Zdravilo INTEGRILIN je indicirano za preprečevanje zgodnjega miokardnega infarkta pri odraslih z nestabilno angino pektoris ali miokardnim infarktom brez zobca Q v elektrokardiogramu (EKG), ki so imeli zadnji napad bolečine v prsih v preteklih 24 urah ter imajo EKG spremembe, zvišano koncentracijo srčnih encimov ali oboje.
Verjetnost, da bo zdravljenje z zdravilom INTEGRILIN koristilo bolniku, je največja pri bolnikih z velikim tveganjem za nastanek miokardnega infarkta v prvih 3 do 4 dneh po pojavu akutnih simptomov angine pektoris. Mednje sodijo na primer tudi vsi bolniki, pri katerih bo verjetno opravljena zgodnja PTCA (Perkutana Transluminalna Koronarna Angioplastika) (glejte poglavje 5.1).
Zdravilo je namenjeno le bolnišnični uporabi. Dajati ga morajo specialisti z izkušnjami na področju
zdravljenja akutnih koronarnih sindromov.
Raztopino za infundiranje INTEGRILIN morate uporabljati skupaj z raztopino za injiciranje INTEGRILIN.
Sočasna uporaba heparina je priporočljiva, če zanj ni kontraindikacij, npr. anamneze o trombocitopeniji, povezani z uporabo heparina, (glejte "Uporaba heparina", poglavje 4.4). Zdravilo INTEGRILIN je namenjeno tudi za sočasno uporabo z acetilsalicilno kislino, ker je del standardne sheme vodenja bolnikov z akutnim koronarnim sindromom, če zanj ni kontraindikacij.
Odmerjanje
Odrasli (starost ≥ 18 let) z nestabilno angino pektoris ali miokardnim infarktom brez zobca Q v EKG
Zdravilo nima veā dovoljenja za promet
Priporočeni odmerek je intravenski bolus 180 mikrogramov/kg čimprej po diagnozi. Zdravljenje naj se nadaljuje s kontinuirano infuzijo 2 mikrograma/kg/min do 72 ur, bodisi do začetka koronarnega premostitvenega posega (CABG – Coronary Artery Bypass Graft) ali do odpusta iz bolnišnice (karkoli nastopi prej). Če je med zdravljenjem z eptifibatidom opravljen perkutani koronarni poseg (PCI – Percutaneous Coronary Intervention), morate nato z infuzijo nadaljevati še 20 do 24 ur po perkutanem koronarnem posegu; povprečno najdaljše skupno trajanje zdravljenja je 96 ur.
Urgentno ali polurgentno kirurško zdravljenje
Če bolnik med zdravljenjem z eptifibatidom potrebuje nujno ali urgentno operacijo na srcu, nemudoma prekinite infuzijo. Če pa potrebuje polurgentno operacijo, morate infuzijo eptifibatida ustaviti dovolj zgodaj, da še omogočite normalizacijo delovanja trombocitov.
Jetrna okvara
Izkušnje pri bolnikih z jetrno okvaro so zelo skope. Če bi bila pri takšnem bolniku lahko prizadeta tudi koagulacija, morate zdravilo uporabljati previdno (glejte poglavje 4.3, protrombinski čas). Zdravilo je kontraindicirano pri bolnikih s klinično pomembno jetrno okvaro.
Ledvična okvara
Pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic (kreatininski očistek ≥ 30 - < 50 ml/min) morate uporabiti intravenski bolus v odmerku 180 mikrogramov/kg, ki mu nato sledi kontinuirana infuzija v odmerku 1 mikrogram/kg/min ves čas trajanja zdravljenja. To priporočilo temelji na farmakodinamičnih in farmakokinetičnih podatkih. Vendar klinični dokazi, ki so na voljo, ne morejo potrditi, da takšna
prilagoditev odmerka ohrani koristi (glejte poglavje 5.1). Uporaba pri bolnikih s hujšo ledvično okvaro
je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).
Pediatrična populacija
Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba zdravila pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, ni priporočljiva.
Z zdravilom INTEGRILIN ne smete zdraviti bolnikov z/s:
-
preobčutljivostjo na zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1;
-
znaki krvavitve v prebavilih, obilno krvavitvijo v sečilih ali spolnih organih ali kako drugo
aktivno nenormalno krvavitvijo, ki nastopi v zadnjih 30 dneh pred zdravljenjem;
-
anamnezo možganske kapi v zadnjih 30 dneh ali anamnezo hemoragične kapi kadarkoli;
-
znano anamnezo intrakranialne bolezni (neoplazme, arteriovenske malformacije, anevrizme);
-
večjo operacijo ali hujšo poškodbo v zadnjih 6 tednih;
-
hemoragično diatezo v anamnezi;
-
trombocitopenijo (< 100.000 celic/mm3);
-
protrombinskim časom > 1,2-krat večjim od kontrolne vrednosti ali mednarodnim
normaliziranim količnikom (INR) ≥ 2,0;
-
hudo hipertenzijo (sistolični krvni tlak > 200 mm Hg ali diastolični krvni tlak > 110 mmHg ob antihipertenzivnem zdravljenju);
-
hudo okvaro ledvic (kreatininski očistek < 30 ml/min) ali odvisnost od dialize;
-
klinično pomembno jetrno okvaro;
-
sočasno ali predvideno uporabo kakega drugega parenteralnega zaviralca glikoproteina (GP) IIb/IIIa.
Zdravilo nima veā dovoljenja za promet
Krvavitve
Zdravilo INTEGRILIN je antitrombotično zdravilo, ki deluje tako, da zavira agregacijo trombocitov. Bolnika morate torej med zdravljenjem skrbno spremljati, da odkrijete znake krvavitve (glejte poglavje 4.8). Nevarnost za krvavitve je lahko večja pri ženskah, starejših bolnikih, bolnikih z majhno telesno maso ali z zmerno okvaro ledvic (kreatininski očistek ≥ 30 - < 50 ml/min). Takšne bolnike morate skrbno spremljati zaradi možnih krvavitev.
Večje tveganje krvavitev se lahko pojavi tudi pri bolnikih, ki prejmejo zdravilo INTEGRILIN zgodaj (npr. ob postavitvi diagnoze), v primerjavi s tistimi, ki ga prejmejo tik pred perkutanim koronarnim posegom, kot je pokazala študija Early ACS. V nasprotju z odmerjanjem, odobrenim v EU, so vsi bolniki v tej študiji pred infundiranjem dobili dvojni bolus (glejte poglavje 5.1).
Krvavitve se najpogosteje pojavijo na mestu arterijskega dostopa pri bolnikih, pri katerih izvajamo perkutani arterijski poseg. Skrbno morate opazovati vsa možna mesta krvavitve (npr. mesto vstavitve katetra, arterijska, venska ali igelna vbodna mesta, mesta vrezov; prebavila, sečila in spolne organe). Skrbno preglejte tudi druga možna mesta krvavitev, npr. osrednje in periferno živčevje ter retroperitonealni prostor.
Ker zdravilo INTEGRILIN zavira agregacijo trombocitov, je potrebna previdnost pri sočasni uporabi z drugimi zdravili, ki vplivajo na hemostazo, vključno s tiklopidinom, klopidogrelom, trombolitiki, peroralnimi antikoagulanti, raztopinami dekstrana, adenozinom, sulfinpirazonom, prostaciklinom, nesteroidnimi protivnetnimi zdravili ali dipiridamolom (glejte poglavje 4.5).
Izkušenj s sočasno uporabo nizkomolekularnih heparinov in zdravila INTEGRILIN ni.
Terapevtske izkušnje z uporabo zdravila INTEGRILIN so skope pri bolnikih, pri katerih je praviloma indicirano trombolitično zdravljenje (npr. tistih z akutnim transmuralnim miokardnim infarktom z novimi patološkimi zobci Q, zvišanjem spojnice ST ali levokračnim blokom v EKG). Uporaba zdravila INTEGRILIN pri takšnih bolnikih torej ni priporočljiva (glejte poglavje 4.5).
Infuzijo zdravila INTEGRILIN morate nemudoma ustaviti, če nastopijo okoliščine, ki zahtevajo trombolitično zdravljenje, če mora bolnik na nujen koronarni premostitveni poseg ali če potrebuje intraaortno balonsko črpalko.
Če se pojavi hujša krvavitev, ki je ni mogoče obvladati s pritiskom, morate nemudoma ustaviti infuzijo zdravila INTEGRILIN in morebitno sočasno uporabo nefrakcioniranega heparina.
Posegi na arterijah
Med zdravljenjem z eptifibatidom se znatno poveča pogostnost krvavitev, zlasti v predelu femoralne arterije, kjer se vstavi vodilo katetra. Pazite, da boste prebodli le sprednjo steno femoralne arterije. Vodilo katetra lahko vzamete iz arterije, ko se koagulacija normalizira (t.j. ko je aktivirani čas strjevanja (AČS) manjši od 180 sekund; ponavadi 2 do 6 ur po ukinitvi heparina). Po odstranitvi uvajalnega vodila morate zagotoviti skrbno hemostazo z natančnim spremljanjem bolnika.
Trombocitopenija in imunogenost, povezani z zaviralci GP IIb/IIIa
Zdravilo INTEGRILIN zavira agregacijo trombocitov, ni pa videti, da bi vplival na njihovo življenjsko dobo. V kliničnih raziskavah je bila pri bolnikih, zdravljenih z eptifibatidom, incidenca trombocitopenije majhna in podobna kot pri tistih, ki so prejemali placebo. Pri uporabi eptifibatida v obdobju trženja so opažali trombocitopenijo, vključno z akutno hudo trombocitopenijo (glejte poglavje 4.8).
Mehanizem - imunski in/ali neimunski - po katerem lahko eptifibatid povzroči trombocitopenijo, ni povsem pojasnjen. Vendar je bilo zdravljenje z eptifibatidom povezano s protitelesi, ki prepoznajo z eptifibatidom zasedeni GPIIb/IIIa, in to kaže na imunski mehanizem. Trombocitopenijo, ki se pojavi po prvi izpostavljenosti zaviralcu GPIIb/IIIa, se lahko pojasni s tem, da so protitelesa pri nekaterih zdravih osebah naravno prisotna.
Zdravilo nima veā dovoljenja za promet
Ker je lahko tako ponavljajoča se izpostavljenost kateremukoli ligandomimetiku GP IIb/IIIa (npr. abciksimabu ali eptifibatidu) kot prva izpostavljenost zaviralcu GP IIb/IIIa povezana z imunskimi trombocitopeničnimi odzivi, so potrebne kontrole: število trombocitov morate spremljati pred zdravljenjem in v roku 6 ur po dajanju zdravila, potem pa najmanj enkrat na dan v času zdravljenja in tudi takoj ob pojavu kliničnih znakov nepričakovane nagnjenosti h krvavitvam.
Če se pojavi potrjeno zmanjšanje števila trombocitov na < 100.000 celic/mm3, ali akutna izrazita trombocitopenija, je treba nemudoma prekiniti uporabo zdravil, za katere je znano ali se domneva, da učinkujejo trombocitopenično, vključno z eptifibatidom, heparinom in klopidogrelom. Odločitev za dajanje transfuzije trombocitov mora temeljiti na klinični presoji posameznega primera.
Ni podatkov o uporabi zdravila INTEGRILIN pri bolnikih, ki so že imeli imunsko trombocitopenijo zaradi prejemanja drugih parenteralnih zaviralcev GP IIb/IIIa. Zato eptifibatida ni priporočljivo uporabiti pri bolnikih, ki so predhodno imeli imunsko trombocitopenijo med uporabo zaviralcev GP IIb/IIIa, vključno z eptifibatidom.
Uporaba heparina
Uporaba heparina je priporočljiva le, če zanj ni kontraindikacij (npr. trombocitopenija v anamnezi v povezavi z uporabo heparina).
Bolniki z nestabilno angino pektoris ali miokardnim infarktom brez zobca Q v EKG: Za bolnike, s telesno maso ≥ 70 kg, je priporočen bolusni odmerek 5.000 enot, ki naj mu sledi stalna intravenska infuzija 1.000 enot/h. Če pa je bolnikova telesna masa < 70 kg, uporabite bolusni odmerek 60 enot/kg, ki naj mu sledi infuzija 12 enot/kg/h. Spremljajte aktivirani parcialni tromboplastinski čas (aPTČ) in ga ohranjajte med 50 in 70 sekundami. Pri vrednostih nad 70 sekund je lahko povečana nevarnost krvavitev.
Če je predviden perkutani koronarni poseg pri bolnikih z nestabilno angino pektoris ali miokardnim infarktom brez zobca Q v EKG, spremljajte aktivirani čas strjevanja krvi (AČS) in ga ohranjajte med 300 in 350 sekundami. Če AČS preseže 300 sekund, morate prenehati z dajanjem heparina in ga ne smete ponovno uporabiti, dokler AČS ne pade pod 300 sekund.
Spremljanje laboratorijskih vrednosti
Za ugotavljanje obstoječih motenj hemostaze je pred začetkom infuzije zdravila INTEGRILIN priporočljivo opraviti naslednje laboratorijske preiskave: določanje protrombinskega časa (PČ) in aPTČ, kreatinina v serumu, števila trombocitov ter koncentracije hemoglobina in hematokrita.
Hemoglobin, hematokrit in število trombocitov morate spremljati tudi v prvih 6 urah po začetku zdravljenja, nato pa vsaj enkrat na dan ves čas zdravljenja ali pa še pogosteje, če pride do znakov občutnega zmanjšanja. Če se število trombocitov zmanjša pod 100.000 celic/mm3, bodo potrebne dodatne določitve števila trombocitov, da izključite psevdotrombocitopenijo. Ukinite uporabo nefrakcioniranega heparina. Pri bolnikih, ki so imeli perkutani koronarni poseg, merite tudi AČS.
Natrij
To zdravilo vsebuje 161 mg natrija na 100 ml vialo, kar je enako 8,1% največjega dnevnega vnosa
natrija za odraslo osebo, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Varfarin in dipiridamol
Pri sočasni uporabi z varfarinom in dipiridamolom ni bilo videti, da bi zdravilo INTEGRILIN povečalo tveganje za pojav večjih ali manjših krvavitev. Tudi pri z zdravilom INTEGRILIN zdravljenih bolnikih, ki so imeli protrombinski čas (PČ) > 14,5 sekund in so sočasno prejemali varfarin, ni kazalo, da bi bili bolj ogroženi zaradi krvavitev.
Zdravilo INTEGRILIN in trombolitična zdravila
Podatki o uporabi zdravila INTEGRILIN pri bolnikih, zdravljenih s trombolitičnimi zdravili, so
omejeni. Niti v raziskavi perkutanih koronarnih posegov niti v raziskavi akutnega miokardnega
Zdravilo nima veā dovoljenja za promet
infarkta ni bilo enotnih dokazov, da bi eptifibatid povečal tveganje za pojav večjih ali manjših krvavitev v povezavi z uporabo aktivatorja tkivnega plazminogena. V raziskavi akutnega miokardnega infarkta je kazalo, da eptifibatid poveča tveganje za krvavitve pri sočasni uporabi s streptokinazo. V raziskavi akutnega miokardnega infarkta z dvigom spojnice ST je prišlo pri sočasni aplikaciji znižanega odmerka tenekteplaze in eptifibatida, v primerjavi s sočasno aplikacijo placeba in eptifibatida, do signifikantnega povečanja tveganja za večje in manjše krvavitve.
V raziskavi akutnega miokardnega infarkta, ki je zajela 181 bolnikov, so eptifibatid (v shemah z uporabo bolusne injekcije do 180 mikrogramov/kg, ki ji je sledila infuzija do 2 mikrograma/kg/min v trajanju do 72 ur) uporabili sočasno s streptokinazo (1,5 milijona enot v 60 minutah). Pri največjih proučenih hitrostih infundiranja (1,3 mikrograma/kg/min in 2,0 mikrograma/kg/min) je bila incidenca krvavitev in transfuzij pri sočasni uporabi eptifibatida večja kot pri uporabi same streptokinaze.
Nosečnost
Ni zadostnih podatkov o uporabi eptifibatida pri nosečnicah.
Študije na živalih ne zadostujejo za oceno vpliva na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali
postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3). Možnost tveganja za ljudi ni znano.
Zdravila INTEGRILIN ne smete uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno. Dojenje
Ni znano, ali se pri človeku eptifibatid izloča v materino mleko, zato priporočamo prekinitev dojenja v času zdravljenja.
Podatek ni potreben, ker je zdravilo INTEGRILIN namenjeno samo zdravljenju hospitaliziranih bolnikov.
Večina neželenih učinkov, ki so jih imeli bolniki, zdravljeni z eptifibatidom, je bila praviloma povezana s krvavitvami ali kardiovaskularnimi pojavi, ki so v tej populaciji bolnikov tudi sicer pogosti.
Klinične raziskave
Vir podatkov za ugotovitev pogostnosti neželenih učinkov sta dve klinični študiji III. faze (PURSUIT
in ESPRIT). Na kratko sta opisani spodaj.
PURSUIT: To je bilo randomizirano, dvojno slepo ocenjevanje učinkovitosti in varnosti zdravila Integrilin v primerjavi s placebom za zmanjšanje umrljivosti in (ponovnega) miokardnega infarkta pri bolnikih z nestabilno angino pektoris ali miokardnim infarktom brez zobca Q v EKG.
ESPRIT: To je bila dvojno slepa, multicentrična, randomizirana, s placebom kontrolirana študija vzporednih skupin za oceno varnosti in učinkovitosti zdravljenja z eptifibatidom pri bolnikih s predvideno neurgentno perkutano koronarno intervencijo (PCI) z namestitvijo žilne opornice.
V študiji PURSUIT so od odpusta iz bolnišnice do pregleda 30. dan beležili krvavitvene in nekrvavitvene dogodke. V študiji ESPRIT so krvavitvene dogodke zabeležili po 48 urah, nekrvavitvene pa po 30 dneh. V obeh študijah, PURSUIT in ESPRIT, so bila za razvrstitev incidence večjih in manjših krvavitev uporabljena merila TIMI (Thrombolysis in Myocardial Infarction), toda v študiji PURSUIT so podatke zbirali 30 dni, v ESPRIT pa v 48 urah oz. do odpusta iz bolnišnice, kar od tega dvojega je bilo prej.
Zdravilo nima veā dovoljenja za promet
Neželeni učinki so navedeni po organskih sistemih in pogostnosti. Pogostnosti so opredeljene kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do 1/100), redki (≥ 1/10.000 do
< 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000). To so absolutne zabeležene pogostnosti, neupoštevaje deleže pri placebu. V primeru, da so bili podatki na voljo tako iz študije PURSUIT kot ESPRIT, je bila za razvrstitev pogostnosti neželenega učinka za vsak posamezen neželen učinek uporabljena največja zabeležena incidenca.
Opozorilo: vzročnost ni bila ugotovljena za vse neželene učinke.
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | |
| Zelo pogosti | krvavitve (večje ali manjše krvavitve, vključujoč femoralni arterijski dostop, v povezavi s CABG, v prebavilih, v sečilih in spolnih organih, retroperitonealno, intrakranialno, hematemezo, hematurijo, oralno ali orofaringealno, zmanjšanevrednosti hemoglobina in hematokrita in druge) |
| Občasni | trombocitopenija |
| Bolezni živčevja | |
| Občasni | možganska ishemija |
| Srčne bolezni | |
| Pogosti | srčni zastoj, ventrikularna fibrilacija, ventrikularna tahikardija, kongestivno srčno popuščanje, atrioventrikularni blok, atrijska fibrilacija |
| Žilne bolezni | |
| Pogosti | šok, hipotenzija, flebitis |
Zastoj srca, kongestivno srčno popuščanje, atrijska fibrilacija, hipotenzija in šok, pogosto zabeleženi dogodki v študiji PURSUIT, so bili povezani z osnovno boleznijo.
Uporabo eptifibatida spremlja večja pogostnost večjih in manjših krvavitev, razvrščenih po merilih raziskovalne skupine TIMI. V priporočenem terapevtskem odmerku, uporabljanem v študiji PURSUIT, ki je zajelo skoraj 11.000 bolnikov, so bile krvavitve med zdravljenjem z eptifibatidom najpogostejši zaplet. Najpogostejši krvavitveni zapleti so bili povezani z invazivnimi postopki na srcu (obvodom koronarne arterije ali na dostopu v stegensko arterijo).
Kot manjše krvavitve so bile v študiji PURSUIT opredeljene spontana močna hematurija, spontana hematemeza, opažena izguba krvi z znižanjem hemoglobina za več kot 3 g/dl, ali znižanje hemoglobina za več kot 4 g/dl brez opaženega mesta krvavitve. Manjše krvavitve so bile v tej študiji med zdravljenjem z zdravilom Integrilin zelo pogost zaplet (> 1/10 ali 13,1 % za zdravilo Integrilin v primerjavi s 7,6 % za placebo). Krvavitve so bile pogostejše pri bolnikih, ki so med perkutano koronarno intervencijo sočasno dobivali heparin, če je AČS presegal 350 sekund (glejte poglavje 4.4, Uporaba heparina).
Kot večje krvavitve so bile v študiji PURSUIT opredeljene intrakranialna krvavitev ali zmanjšanje koncentracije hemoglobina za več kot 5 g/dl. Tudi večje krvavitve so bile v študiji PURSUIT zelo pogoste in pogosteje opisane med zdravljenjem z zdravilom Integrilin kot s placebom (> 1/10 ali 10,8 % v primerjavi z 9,3 %), a niso bile pogoste pri veliki večini bolnikov, pri katerih ni bil narejen obvod koronarne arterije v 30 dneh od vključitve v študijo. Pri bolnikih z obvodom koronarne arterije incidenca krvavitev med uporabo zdravila Integrilin ni bila večja kot med uporabo placeba. V podskupini bolnikov, ki so jim naredili perkutano koronarno intervencijo, so bile večje krvavitve pogoste: pojavile so se pri 9,7 % zdravljenih z zdravilom Integrilin in 4,6 % prejemnikov placeba.
Incidenca hudih ali smrtno nevarnih krvavitev je bila med uporabo zdravila Integrilin 1,9 % in med uporabo placeba 1,1 %. Zdravljenje z zdravilom Integrilin je zmerno povečalo potrebo po transfuzijah krvi (11,8 % v primerjavi z 9,3 % pri placebu).
Zdravilo nima veā dovoljenja za promet
Spremembe med zdravljenjem z eptifibatidom nastanejo zaradi njegovega znanega farmakološkega delovanja, tj. zavrtja agregacije trombocitov. Spremembe laboratorijskih parametrov, povezanih s strjevanjem krvi (npr. časa krvavitve), so pogoste in pričakovane. Sicer pa med bolniki, zdravljenimi z eptifibatidom, in tistimi, ki so dobivali placebo, ni bilo očitnih razlik v testih delovanja jeter (SGOT/AST, SGPT/ALT, bilirubin, alkalna fosfataza) ali ledvic (kreatinin v serumu, sečnina).
Izkušnje po pridobitvi dovoljenja za promet
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | |
| Zelo redki | smrtne krvavitve (večinoma je šlo za motnje osrednjega in perifernegaživčevja: možganske ali intrakranialne krvavitve), pljučne krvavitve, akutnahuda trombocitopenija, hematomi |
| Bolezni imunskega sistema | |
| Zelo redki | anafilaktične reakcije |
| Bolezni kože in podkožja | |
| Zelo redki | težave na mestu aplikacije npr. urtikarija |
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Izkušnje s prevelikim odmerjanjem eptifibatida pri človeku so izredno skope. Pri pomotoma uporabljenih velikih bolusnih odmerkih, hitrih infuzijah, prijavljenih kot preveliko odmerjanje ali pri velikih kumulativnih odmerkih ni bilo znakov hudih neželenih učinkov. V študiji PURSUIT je bilo 9 bolnikov takih, ki so prejeli bolusni in/ali infuzijski odmerek, ki je bil več kot dvakrat večji od priporočenega odmerka, oz. ki so jih raziskovalci označili kot prejemnike prevelikega odmerka.
Noben od teh bolnikov ni imel čezmerne krvavitve, le pri enem pa so poročali o zmerni krvavitvi med koronarno premostitveno operacijo. Noben bolnik ni imel intrakranialne krvavitve.
Preveliko odmerjanje eptifibatida bi lahko povzročilo krvavitve. Zaradi kratkega razpolovnega časa in hitrega očistka eptifibatida pa lahko njegovo delovanje hitro ustavite s prekinitvijo infuzije. Čeprav eptifibatid lahko odstranimo iz telesa z dializo, je torej malo verjetno, da bo ta potrebna.
Farmakološke lastnosti - INTEGRILIN 0,75 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: Antitrombotična zdravila (zaviralci agregacije trombocitov z izjemo heparina), ATC oznaka: B01AC16
Mehanizem delovanja
Eptifibatid, sintetični ciklični heptapeptid s šestimi aminokislinami, vključno z eno cisteinamidno in eno merkaptopropionilno (dezaminocisteinilno) skupino, je zaviralec agregacije trombocitov in sodi v skupino RGD (arginin-glicin-aspartat)-mimetikov.
Eptifibatid reverzibilno zavira agregacijo trombocitov, saj preprečuje vezavo fibrinogena, von
Willebrandovega faktorja in drugih adhezivnih ligandov na receptorje glikoproteina (GP) IIb/IIIa.
Farmakodinamski učinki
Zdravilo nima veā dovoljenja za promet
Eptifibatid zavira agregacijo trombocitov odvisno od odmerka in koncentracije, kot je pokazala agregacija trombocitov ex vivo z uporabo adenozindifosfata (ADP) in drugih agonistov za indukcijo agregacije trombocitov. Učinek eptifibatida je opazen takoj po dajanju intravenskega bolusa
180 mikrogramov/kg. Če temu sledi trajna infuzija 2,0 mikrograma/kg/min, lahko taka shema pri več kot 80 % bolnikov povzroči > 80 % zaviranje z ADP-jem inducirane agregacije trombocitov ex vivo pri fiziološki koncentraciji kalcija.
Zaviranje trombocitov je hitro reverzibilno; 4 ure po prekinitvi kontinuirane infuzije
2,0 mikrograma/kg/min se funkcija trombocitov povrne proti izhodiščni vrednosti (> 50 % agregacija trombocitov). Merjenje z ADP-jem inducirane agregacije trombocitov ex vivo pri fiziološki koncentraciji kalcija (antikoagulant D-fenilalanil-L-prolil-L-arginin klorometilketon ) pri bolnikih z nestabilno angino pektoris in miokardnim infarktom brez zobca Q v EKG je pokazalo od koncentracije odvisno zaviranje, z IK50 vrednostjo (50 % inhibicijsko koncentracijo) približno 550 nanogramov/ml in IK80 (80 % inhibicijsko koncentracijo) približno 1.100 nanogramov/ml.
Podatki o inhibiciji trombocitov pri bolnikih z okvaro ledvic so omejeni. Pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic (kreatininski očistek od 30 do 50 ml/min) je bila 100 % inhibicija dosežena 24 ur po uporabi
2 mikrograma/kg/min. Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (kreatininski očistek < 30 ml/min), ki so prejeli 1 mikrogram/kg/min, je bila 80 % inhibicija po 24 urah dosežena pri več kot 80 % bolnikov.
Klinična učinkovitost in varnost
Študija PURSUIT
Osrednja klinična študija nestabilne angine pektoris ali miokardnega infarkta brez zobca Q v EKG je bila študija PURSUIT. Potekala je v 726 centrih v 27 državah in je bila dvojno slepa, randomizirana in s placebom kontrolirana študija pri 10.948 bolnikih z nestabilno angino pektoris ali miokardnim infarktom brez zobca Q v EKG. Bolniki so bili lahko v to študijo vključeni le, če so imeli v preteklih 24 urah ishemijo miokarda v mirovanju (≥ 10 minut) in:
-
bodisi spremembe spojnice ST: znižanje spojnice ST za > 0,5 mm za manj kot 30 minut ali trdovratno zvišanje spojnice ST za > 0,5 mm, ki ni zahtevalo reperfuzijske terapije ali trombolitičnih zdravil, inverzijo vala T (> 1 mm),
-
ali povečanje vrednosti CK-MB.
Bolniki so bili naključno razvrščeni bodisi v skupino za zdravljenje s placebom, skupino za zdravljenje z bolusom eptifibatida 180 mikrogramov/kg in potem z infuzijo 2,0 mikrograma/kg/min (180/2,0), ali pa v skupino za zdravljenje z bolusom eptifibatida 180 mikrogramov/kg in potem z infuzijo 1,3 mikrograma/kg/min (180/1,3).
Infuzijo so prejemali do odpusta iz bolnišnice, do koronarnega premostitvenega posega ali do preteka 72 ur, karkoli je nastopilo prej. Če je bil opravljen perkutani koronarni poseg, so infuzijo eptifibatida nadaljevali še 24 ur po posegu, tako da je infundiranje trajalo do 96 ur.
Krak 180/1,3 te študije so ustavili po vmesni analizi, kot je bilo vnaprej določeno v protokolu, ker je
kazalo, da je incidenca krvavitev v obeh krakih z aktivnim zdravljenjem podobna.
Bolnike so vodili v skladu z običajnimi standardi, veljavnimi v kraju študije. Pogostnost angiografij, perkutanih koronarnih posegov in koronarnih premostitvenih operacij se je zato zelo razlikovala med posameznimi mesti in državami. Pri 13 % bolnikov vključenih v študijo PURSUIT so med infuzijo eptifibatida opravili perkutani koronarni poseg in od teh jih je približno 50 % dobilo intrakoronarne opornice (stente). 87 % so jih zdravili konzervativno (brez perkutanega koronarnega posega med infuzijo eptifibatida).
Velika večina bolnikov je prejemala acetilsalicilno kislino (75 do 325 mg enkrat na dan). Nefrakcioniran heparin so jim dajali intravensko ali subkutano po presoji zdravnika, najpogosteje v obliki intravenskega bolusa po 5.000 enot/h, ki mu je sledila kontinuirana infuzija po 1.000 enot/h. Priporočeni ciljni aPTČ je bil od 50 do 70 sekund. V 72 urah po randomizaciji so perkutani koronarni
Zdravilo nima veā dovoljenja za promet
poseg opravili pri skupaj 1.250 bolnikih, ki so jim v tem primeru intravensko dajali nefrakcioniran
heparin, da so aktivirani čas strjevanja (AČS) ves čas ohranjali med 300 in 350 sekundami.
Primarni končni cilj študije je bila smrt iz kakršnegakoli vzroka ali nov miokardni infarkt (MI) (po oceni Komisije za klinične pojave (KKP), ki ni imela podatka o skupini) v roku 30 dni od randomizacije. Miokardni infarkt so opredelili kot asimptomatski pri zvišanju encima CK-MB ali pri pojavu novega zobca Q.
V primerjavi s placebom je eptifibatid uporabljen po shemi 180/2,0 statistično značilno zmanjšal incidenco pojavov primarnega končnega cilja (Tabela 1): to pomeni približno 15 preprečenih pojavov na 1.000 zdravljenih bolnikov.
| Tabela 1Incidenca smrti oz. MI po oceni KKP (populacija “zdravljena v skladu z razporeditvijo v skupine”) | |||
| Čas | Placebo | Eptifibatid | vrednost p |
| 30 dni | 743/4.697 | 667/4.680 | 0,034a |
| (15,8 %) | (14,3 %) | ||
| a: Pearsonov test hi-kvadrat za ugotavljanje statistične značilnosti razlike medplacebom in eptifibatidom. | |||
Izsledki za primarni končni cilj so bili pripisani predvsem pojavu miokardnega infarkta.
Zmanjšanje incidence pojavov končnega cilja pri bolnikih, ki so prejemali eptifibatid, se je pojavilo že zgodaj med zdravljenjem (v roku prvih 72 do 96 ur) in je bilo prisotno vseh 6 mesecev, brez bistvenega učinka na umrljivost.
Bolniki, pri katerih je verjetnost, da jim bo zdravljenje z eptifibatidom koristilo, največja, so predvsem tisti z velikim tveganjem za razvoj miokardnega infarkta v prvih 3 do 4 dneh po pojavu akutnih simptomov angine pektoris.
Po epidemioloških izsledkih je večja incidenca kardiovaskularnih pojavov povezana z določenimi
pokazatelji, npr.:
-
starostjo,
-
zvišano srčno frekvenco ali krvnim tlakom,
-
trdovratno ali ponavljajočo se ishemično srčno bolečino,
-
izrazitimi spremembami v EKG (zlasti z nepravilnostmi spojnice ST),
-
zvišanjem vrednosti srčnih encimov ali markerjev (npr. CK-MB, troponini),
-
srčnim popuščanjem.
Študija PURSUIT je bila opravljena v času, ko je bilo standardno zdravljenje za obvladovanje akutnih koronarnih sindromov drugačno od trenutnega, kar zadeva uporabo tienopiridina in rutinske uporabe intrakoronarnih žilnih opornic.
Študija ESPRIT
Študija ESPRIT (Enhanced Suppression of the Platelet IIb/IIIa Receptor with eptifibatide Therapy, t.j. študija okrepljenega zaviranja trombocitnih receptorjev IIb/IIIa z eptifibatidom) je bila dvojno slepa, randomizirana in s placebom kontrolirana študija (n = 2.064) neurgentnega perkutanega koronarnega posega (PCI) z vstavitvijo intrakoronarne opornice.
Vsi bolniki so bili deležni rutinske zdravstvene oskrbe in so bili naključno razporejeni bodisi v skupino, ki bo prejemala placebo, ali v skupino, ki bo prejemala eptifibatid (2 bolusna odmerka po 180 mikrogramov/kg in kontinuirana infuzija do odpusta iz bolnišnice ali največ 18 do 24 ur).
Prvi bolusni odmerek in infuzijo so bolniki prejeli hkrati, tik pred perkutanim koronarnim posegom, drugi bolusni odmerek pa 10 minut po prvem. Hitrost infuzije pri bolnikih s serumskim kreatininom
Zdravilo nima veā dovoljenja za promet
≤ 175 mikromolov/l je bila 2,0 mikrograma/kg/min, pri tistih s serumskim kreatininom > 175 do 350 mikromolov/l pa 1,0 mikrogram/kg/min.
V kraku študije z eptifibatidom so praktično vsi bolniki prejeli tudi acetilsalicilno kislino (99,7 %), 98,1 % pa jih je prejelo zdravilo iz skupine tienopiridinov (klopidogrel 95,4 % in tiklopidin 2,7 %). Na dan perkutanega koronarnega posega je pred katetrizacijo 53,2 % bolnikov prejelo tienopiridin (klopidogrel 52,7 % in tiklopidin 0,5 %), večinoma v obliki udarnega odmerka (300 mg ali več). Za placebo krak študije je veljalo podobno: acetilsalicilna kislina (99,7 %, klopidogrel 95,9 % in tiklopidin 2,6 %).
V študiji ESPRIT so uporabili poenostavljen režim odmerjanja heparina ob perkutanem koronarnem
posegu, ki je sestojil iz začetnega bolusa 60 enot/kg, tarčni AČS pa je bil med 200 in 300 sekund. Primarni končni cilj študije je vključeval smrt (D), miokardni infarkt (MI), urgentno revaskularizacijo prizadete žile (UTVR) in akutno antitrombotično terapijo z zaviralcem GP IIb/IIIa) (RT) v roku 48 ur po randomizaciji.
Miokardni infarkt so ugotavljali na podlagi osrednjih laboratorijskih meril za CK-MB. Za to diagnozo sta morali biti v obdobju 24 ur po zadevnem perkutanem koronarnem posegu najmanj dve vrednosti CK-MB ≥ 3 x zgornji meji normalnih vrednosti. Validacija s strani Komisije za klinične pojave (KKP) tako ni bila potrebna. Miokardni infarkt je bil lahko prijavljen tudi po presoji KKP, na podlagi njihove ocene poročila raziskovalcev.
Analiza primarnega končnega cilja (štirikratni sestavljeni rezultat, opredeljen kot seštevek podatkov za smrt, miokardni infarkt, urgentno revaskularizacijo prizadete žile (UTVR) in trombolitično terapijo (TBO) v prvih 48 urah) je pokazala 37 % relativno in 3,9 % absolutno zmanjšanje v skupini za eptifibatid (6,6 % pojavov v primerjavi z 10,5 %, p = 0,0015). Rezultate za primarni končni cilj so večinoma pripisali zmanjšanju pojavljanja encimskega miokardnega infarkta, opredeljenega kot zgodnje zvišanje vrednosti srčnih encimov po perkutanem koronarnem posegu (PCI) (80 od
92 miokardnih infarktov v skupini placebo in 47 od 56 miokardnih infarktov v skupini za eptifibatid).
Klinični pomen tako opredeljenega encimskega miokardnega infarkta je še vedno sporen.
Podobne rezultate so dobili tudi za dva sekundarna končna cilja, ocenjena po 30 dneh: trikratni sestavljeni rezultat, opredeljen kot seštevek podatkov za smrt, miokardni infarkt in urgentno revaskularizacijo prizadete žile ter bolj groba ocena, opredeljena kot seštevek podatkov za smrt in miokardni infarkt.
Zmanjšanje incidence pojavov končnega cilja pri bolnikih, ki so prejeli eptifibatid, je nastopilo zgodaj med zdravljenjem, kasneje (v času do 1 leta) pa več niso opažali povečanih koristi zdravljenja za bolnike.
Podaljšanje časa krvavitve
Uporaba eptifibatida v intravenskem bolusu in infuziji povzroči do 5-kratno podaljšanje časa krvavitve. To podaljšanje je hitro reverzibilno po prenehanju infuzije in čas krvavitve se vrne proti izhodiščni vrednosti v približno 6 (od 2 do 8) urah. Eptifibatid, uporabljen sam, nima merljivega učinka na protrombinski čas (PČ) ali aktivirani parcialni tromboplastinski čas (aPTČ).
Študija EARLY-ACS
EARLY ACS (Early Glycoprotein IIb/IIIa Inhibition in Non-ST-segment Elevation Acute Coronary Syndrome) je bila študija zgodnje rutinske uporabe eptifibatida v primerjavi s placebom (z odloženo pomožno uporabo eptifibatida v kateterizacijskem laboratoriju) v kombinaciji z antitrombotičnimi zdravili (acetilsalicilna kislina, nefrakcioniran heparin, bivalirudinom, fondaparinuksom ali nizkomolekularnim heparinom) pri preiskovancih z velikim tveganjem akutnega koronarnega sindroma brez elevacije ST. Bolniki so imeli po 12- do 96-urnem prejemanju raziskovanega zdravila predvideno invazivno nadaljnje vodenje. Bolniki so bili lahko vodeni konzervativno, zdravljeni z obvodno operacijo koronarnih arterij (CABG) ali s perkutanim koronarnim posegom. V nasprotju z odmerjanjem, odobrenim v EU, so v študiji pred infundiranjem uporabili dvojni bolus raziskovanega zdravila (v presledku 10 minut).
Zdravilo nima veā dovoljenja za promet
Zgodnja rutinska uporaba eptifibatida v tej optimalno zdravljeni populaciji z velikim tveganjem akutnega koronarnega sindroma brez elevacije ST ni statistično značilno zmanjšala sestavljene primarne končne točke (deleža smrti, MI, ponovne ishemije s potrebo po nujni revaskularizaciji (RI-UR) in reševanja tromboze (TBO)) v 96 urah v primerjavi s shemo odložene pomožne uporabe eptifibatida (9,3 % med bolniki z zgodnjo uporabo eptifibatida v primerjavi z 10,0 % med bolniki z odloženo pomožno uporabo; razmerje obetov = 0,920, 95% IZ = 0,802-1,055, p = 0,234).
Hude/smrtno nevarne krvavitve po GUSTO so bile občasne in v obeh terapevtskih skupinah primerljive (0,8 %). Hude/smrtno nevarne krvavitve po GUSTO so se pojavile značilno pogosteje med zgodnjo rutinsko uporabo eptifibatida (7,4 % v prim. s 5,0 % v skupini z odloženo pomožno uporabo, p < 0,001). Podobne razlike so opazili za hude krvavitve po TIMI (118 [2,5 %] med zgodnjo rutinsko uporabo v prim. s 83 [1,8 %] med odloženo pomožno uporabo, p = 0,016).
V podskupini bolnikov, vodenih konzervativno ali v konzervativno vodenih obdobjih pred perkutanim koronarnim posegom ali CABG, niso ugotovili statistično značilne koristi zgodnje rutinske uporabe eptifibatida.
V post hoc analizi preskušanja EARLY ACS razmerje koristi in tveganj znižanja odmerka pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic ni omogočilo dokončnih sklepov. Delež primarnih opazovanih dogodkov je bil 11,9 % pri prejemnikih nižjega odmerka (1 mikrogram/kg/min) in 11,2 % pri prejemnikih standardnega odmerka (2 mikrograma/kg/min), če je bil eptifibatid uporabljen v zgodnjem rutinskem načinu (p = 0,81). V primeru odložene pomožne uporabe eptifibatida pa je bil delež dogodkov med prejemniki nižjega odmerka 10 % in med prejemniki standardnega odmerka 11,5 % (p = 0,61). Večje krvavitve po TIMI so se pojavile pri 2,7 % prejemnikov nižjega odmerka (1 mikrogram/kg/min) in pri 4,2 % prejemnikov standardnega odmerka (2 mikrograma/kg/min), če je bil eptifibatid uporabljen v zgodnjem rutinskem načinu (p = 0,36). V primeru odložene pomožne uporabe eptifibatida je bil delež večjih dogodkov po TIMI med prejemniki nižjega odmerka 1,4 % in med prejemniki standardnega odmerka 2 % (p = 0,54). Pri deležih hudih krvavitev GUSTO ni bilo opaznih razlik.
Za bolusne odmerke od 90 do 250 mikrogramov/kg in za hitrosti infundiranja od 0,5 do
3,0 mikrograme/kg/min je farmakokinetika eptifibatida linearna in sorazmerna odmerku. Pri infundiranju 2,0 mikrograma/kg/min je srednja ravnovesna koncentracija eptifibatida v plazmi pri bolnikih z boleznijo koronarnih arterij od 1,5 do 2,2 mikrograma/ml. Plazemsko koncentracijo v tem območju lahko dosežete hitro, če pred infuzijo uporabite bolus 180 mikrogramov/kg. Delež vezave eptifibatida na plazemske proteine pri človeku je približno 25 %. V isti populaciji je razpolovni čas eliminacije zdravila iz plazme približno 2,5 ur, plazemski očistek od 55 do 80 ml/kg/h, porazdelitveni volumen pa približno 185 do 260 ml/kg.
Pri zdravih osebah gre približno 50 % celotnega telesnega očistka na račun ledvičnega izločanja, približno 50 % očiščene količine pa se izloči v nespremenjeni obliki. Pri bolnikih z zmerno do hudo ledvično insuficienco (kreatininski očistek < 50 ml/min) je očistek eptifibatida za približno 50 % manjši, plazemske koncentracije v stanju dinamičnega ravnovesja pa so približno podvojene.
Formalnih študij farmakokinetičnih interakcij ni bilo. V neki populacijski farmakokinetični študiji ni bilo znakov farmakokinetičnih interakcij, če so bolniki sočasno z eptifibatidom prejemali naslednja zdravila: amlodipin, atenolol, atropin, kaptopril, cefazolin, diazepam, digoksin, diltiazem, difenhidramin, enalapril, fentanil, furosemid, heparin, lidokain, lizinopril, metoprolol, midazolam, morfin, nitrate, nifedipin in varfarin.
Farmacevtski podatki - INTEGRILIN 0,75 mg/ml
Zdravilo INTEGRILIN ni združljivo s furosemidom.
Zaradi pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila INTEGRILIN ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so našteta v poglavju 6.6.
Shranjujte v hladilniku (2 °C - 8 °C).
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Ena 100 ml viala iz stekla tipa I, zaprta z zamaškom iz butilne gume in zapečatena z aluminijasto
zaporko.
Testiranje fizikalne in kemične združljivosti z drugimi zdravili je pokazalo, da lahko INTEGRILIN dajete po intravenski liniji skupaj z atropinijevim sulfatom, dobutaminom, heparinom, lidokainom, meperidinom, metoprololom, midazolamom, morfinom, nitroglicerinom, tkivnim aktivatorjem plazminogena in verapamilom. Zdravilo INTEGRILIN je združljivo z 0,9 % raztopino natrijevega klorida za infundiranje in s 5 % dekstrozo v Normosolu R, z ali brez kalijevega klorida. Prosimo, glejte Povzetek glavnih značilnosti zdravila Normosol R za podrobnosti o njegovi sestavi.
Pred uporabo morate pregledati vsebino viale. Če so v njej vidni delci ali je vsebina obarvana, je ne
smete uporabiti. Med infundiranjem raztopine INTEGRILIN ni treba zaščititi pred svetlobo.
Zdravilo nima veā dovoljenja za promet
Po odprtju zavrzite morebitni neporabljeni ostanek zdravila.