Monoterapija z zdravilom Pemazyre je indicirana za zdravljenje odraslih z lokalno napredovalim ali metastatskim holangiokarcinomom s fuzijo ali preurejanjem receptorja za fibroblastni rastni

faktor 2 (FGFR2), ki so napredovali po vsaj eni predhodni vrsti sistemskega zdravljenja.

Zdravljenje mora predpisati zdravnik z izkušnjami v diagnosticiranju in zdravljenju bolnikov z rakom

žolčnega trakta.

Status pozitivne fuzije FGFR 2 mora biti znan pred začetkom zdravljenja z zdravilom Pemazyre. Oceno pozitivnosti fuzije FGFR 2 v tumorskem vzorcu je treba opraviti z ustreznim diagnostičnim testom.

Odmerjanje

Priporočen odmerek znaša 13,5 mg pemigatiniba enkrat na dan v obdobju 14 dni, čemur sledi 7 dni prekinitve zdravljenja.

Če se odmerek pemigatiniba izpusti za 4 ure ali več oziroma če bolnik po odmerku bruha, se dodatnega odmerka ne sme vzeti in odmerjanje se nadaljuje z naslednjim načrtovanim odmerkom.

Zdravljenje je treba nadaljevati, dokler bolnik ne pokaže znakov napredovanja bolezni ali nesprejemljive toksičnosti.

Pri vseh bolnikih je treba začeti dieto z nizko vsebnostjo fosfata, ko je raven fosfata v

serumu > 5,5 mg/dl, ko pa raven znaša > 7 mg/dl, je treba razmisliti o dodajanju terapije za zniževanje fosfata. Odmerek zdravljenja za zniževanje fosfata je treba prilagoditi, dokler se raven fosfata v serumu ne zniža na < 7 mg/dl. Podaljšana hiperfosfatemija lahko povzroči oborine kristalov kalcijevega fosfata, ki lahko vodijo v hipokalciemijo, mineralizacijo mehkega tkiva, mišične krče, epileptične napade, podaljšanje intervala QT in aritmije (glejte poglavje 4.4).

Med prekinitvijo zdravljenja z zdravilom Pemazyre ali če raven fosfata v serumu pade pod normalne vrednosti, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja za zniževanje fosfata in dieti. Huda hipofosfatemija se lahko odraža z zmedenostjo, napadi, ugotovljenimi nevrološkimi žarišči, srčnim popuščanjem, dihalno odpovedjo, mišično šibkostjo, rabdomiolizo in hemolitično anemijo (glejte poglavje 4.4).

Prilagoditev odmerka zaradi interakcije z zdravilom

Sočasna uporaba pemigatiniba z močnimi zaviralci CYP3A4

Med zdravljenjem s pemigatinibom se je treba izogibati sočasni uporabi močnih zaviralcev CYP3A4, vključno z grenivkinim sokom. Če je potrebno sočasno jemanje močnega zaviralca CYP3A4, je treba odmerek 13,5 mg pemigatiniba enkrat na dan zmanjšati na 9 mg enkrat na dan, odmerek bolnikov, ki jemljejo 9 mg pemigatiniba enkrat na dan, pa je treba zmanjšati na 4,5 mg enkrat na dan (glejte poglavji 4.5).

Obvladovanje toksičnosti

Zaradi obvladovanja toksičnosti je treba razmisliti o spremembah odmerka ali prekinitvi odmerjanja.

Stopnje zmanjšanja odmerka pemigatiniba so povzete v preglednici 1.

Preglednica 1: Priporočene stopnje zmanjšanja odmerka pemigatiniba

Če bolnik ne prenaša 4,5 mg pemigatiniba enkrat na dan, je treba zdravljenje trajno ukiniti. Spremembe odmerka zaradi hiperfosfatemije so prikazane v preglednici 2.

Preglednica 2: Spremembe odmerka zaradi hiperfosfatemije

• Pemigatinib je treba še naprej odmerjati v trenutnem odmerku.

• Pemigatinib je treba še naprej odmerjati v trenutnem odmerku, začeti zdravljenje za zniževanje fosfata, nato pa vsak teden spremljati fosfat v serumu in po potrebi prilagoditi odmerek zdravljenja za zniževanje fosfata, dokler se raven ne vrne

• Če se raven v 2 tednih po začetku zdravljenja za zniževanje fosfata ne vrne na < 7 mg/dl, je treba zdravljenje s pemigatinibom prekiniti. Ko se raven vrne na < 7 mg/dl, je treba zdravljenje s pemigatinibom in zdravljenje za zniževanje fosfata znova uvesti v enakem odmerku.

• Ob ponovni vrednosti serumskega fosfata > 7 mg/dl ob zdravljenju za zniževanje fosfata je treba odmerek pemigatiniba zmanjšati za 1 stopnjo.

• Pemigatinib je treba še naprej odmerjati v trenutnem odmerku, začeti zdravljenje za zniževanje fosfata, nato pa vsak teden spremljati fosfat v serumu in po potrebi prilagoditi odmerek zdravljenja za zniževanje fosfata, dokler se raven ne vrne

• Če raven 1 teden še naprej dosega vrednosti > 10 mg/dl, je treba zdravljenje s pemigatinibom prekiniti. Če je vrednost fosfata v serumu < 7 mg/dl, je treba ponovno začeti zdravljenje s pemigatinibom in zdravljenje za zniževanje fosfata v odmerku na stopnji 1.

• Če se po 2 zmanjšanjih odmerka ponovijo vrednosti serumskega fosfata > 10 mg/dl, je treba zdravljenje s

Spremembe odmerka za serozni odstop mrežnice so navedene v preglednici 3.

Preglednica 3: Spremembe odmerka za serozni odstop mrežnice

• Pemigatinib je treba še naprej odmerjati v trenutnem odmerku. Spremljanje je treba izvajati, kot je opisano v poglavju 4.4.

• Pemigatinib je treba dajati do izboljšanja stanja. Če je pri naslednjem pregledu opaženo izboljšanje, je treba zdravljenje s pemigatinibom nadaljevati z naslednjim nižjim odmerkom.

• Če se simptomi ponavljajo, vztrajajo ali pregled ne pokaže izboljšanja, je treba glede na klinično stanje razmisliti o trajni prekinitvi zdravljenja s pemigatinibom.

• Pemigatinib je treba dajati do izboljšanja stanja. Če je pri naslednjem pregledu opaženo izboljšanje, se lahko zdravljenje s pemigatinibom nadaljuje z za 2 stopnji nižjim odmerkom.

• Če se simptomi ponavljajo, vztrajajo ali pregled ne pokaže izboljšanja, je treba glede na klinično stanje razmisliti o trajni prekinitvi zdravljenja s pemigatinibom.

• Pemigatinib je treba dajati do izboljšanja stanja. Če je pri naslednjem pregledu opaženo izboljšanje, se lahko zdravljenje s pemigatinibom nadaljuje z za 2 stopnji nižjim odmerkom.

• Če se simptomi ponavljajo, vztrajajo ali pregled ne pokaže izboljšanja, je treba glede na klinično stanje razmisliti o trajni prekinitvi zdravljenja s pemigatinibom.

Posebne populacije

Starejši bolniki

Odmerek pemigatiniba je pri starejših bolnikih enak kot pri mlajših odraslih bolnikih (glejte poglavje 5.1).

Ledvična okvara

Prilagoditev odmerka ni potrebna pri bolnikih z blago, zmerno okvaro ledvic ali končno ledvično odpovedjo (ESRD) na hemodializi. Pri bolnikih s hudo ledvično okvaro je treba odmerek 13,5 mg pemigatiniba enkrat na dan zmanjšati na 9 mg enkrat na dan, odmerek bolnikov, ki jemljejo 9 mg pemigatiniba enkrat na dan, pa je treba zmanjšati na 4,5 mg enkrat na dan (glejte poglavje 5.2).

Jetrna okvara

Prilagoditev odmerka pri bolnikih z blago ali zmerno okvaro jeter ni potrebna. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter je treba odmerek 13,5 mg pemigatiniba enkrat na dan zmanjšati na 9 mg enkrat na dan, odmerek bolnikov, ki jemljejo 9 mg pemigatiniba enkrat na dan, pa je treba zmanjšati na 4,5 mg enkrat na dan (glejte poglavje 5.2).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Pemazyre pri bolnikih, mlajših od 18 let, nista bili dokazani. Podatki niso na voljo.

Način uporabe

Zdravilo Pemazyre je namenjeno peroralni uporabi. Tablete je treba vzeti vsak dan ob približno istem času. Bolniki ne smejo tablet zdrobiti, žvečiti, razpoloviti ali raztopiti. Pemigatinib se lahko jemlje s hrano ali brez nje.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Sočasna uporaba s šentjanževko (glejte poglavje 4.5).

Hiperfosfatemija

Hiperfosfatemija je farmakodinamični učinek, pričakovan pri uporabi pemigatiniba (glejte poglavje 4.2). Pri zdravljenju s pemigatinibom so opazili mineralizacijo mehkega tkiva, vključno s kalcifikacijo kože, kalcinozo in neuremično kalcifilaksijo.

Priporočila za obvladovanje hiperfosfatemije vključujejo omejevanje fosfata v prehrani, uporabo terapije za zniževanje fosfata in spreminjanje odmerka, kadar je to potrebno (glejte poglavje 4.8).

Hipofosfatemija

Med prekinitvijo zdravljenja s pemigatinibom ali če raven fosfata v serumu pade pod normalne vrednosti, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja za zniževanje fosfata in dieti. Huda hipofosfatemija se lahko odraža z zmedenostjo, napadi, ugotovljenimi nevrološkimi žarišči, srčnim popuščanjem, dihalno odpovedjo, mišično šibkostjo, rabdomiolizo in hemolitično anemijo (glejte poglavje 4.2). Reakcije na hipofosfatemijo so bile pri 14,3 % udeležencev ≥ 3. stopnje. Nobeden od dogodkov ni bil resen in ni povzročil prekinitve zdravljenja ali zmanjšanja odmerka. Do prekinitve odmerjanja je prišlo pri 1,4 % udeležencev.

Pri bolnikih s hiperfosfatemijo ali hipofosfatemijo se priporoča dodatno skrbno spremljanje in

nadaljnji pregledi zaradi motenj mineralizacije kosti.

Serozni odstop mrežnice

Pemigatinib lahko povzroči serozni odstop mrežnice, ki se lahko pojavi s simptomi, kot so zamegljen vid, plavajoči delci v steklovini ali fotopsija (glejte poglavje 4.7).

Oftalmološki pregled, vključno z optično koherentno tomografijo (OCT), je treba opraviti pred začetkom zdravljenja in vsaka 2 meseca v prvih 6 mesecih zdravljenja, vsake 3 mesece po zdravljenju in kadar koli v nujnem primeru zaradi motenj vida. Pri seroznem odstopu mrežnice je treba upoštevati smernice za spremembo odmerka (glejte poglavje 4.2).

Med izvajanjem klinične študije ni bilo nobenega rutinskega spremljanja, niti OCT, za zaznavanje asimptomatičnega seroznega odstopa mrežnice, zato pojavnost asimptomatičnega seroznega odstopa mrežnice zaradi uporabe pemigatiniba ni znana.

Pri bolnikih, ki imajo klinično pomembne bolezni oči, kot so bolezni mrežnice, ki med drugim vključujejo centralno serozno retinopatijo, degeneracijo makule/mrežnice, diabetično retinopatijo in predhodni odstop mrežnice, je potrebna previdnost.

Suho oko

Pemigatinib lahko povzroči suho oko (glejte poglavje 4.8). Bolniki morajo uporabljati pomirjevalna sredstva za oči, da preprečijo suhost ali z njimi negujejo suho oko, če je to potrebno.

Toksičnost za zarodek in plod

Glede na mehanizem delovanja in ugotovitve v študiji razmnoževanja pri živalih (glejte poglavje 5.3) lahko pemigatinib povzroči škodljive posledice za plod, če ga jemljejo nosečnice. Nosečnice je treba seznaniti z morebitnimi tveganji za plod. Ženske v rodni dobi morajo med zdravljenjem s pemigatinibom in še 1 teden po zadnjem odmerku uporabljati učinkovito kontracepcijo.

Moški bolniki s partnericami v rodni dobi morajo med zdravljenjem s pemigatinibom in še vsaj 1 teden po zadnjem odmerku uporabljati učinkovito kontracepcijo (glejte poglavje 4.6).

Povečana koncentracija kreatinina v krvi

Pemigatinib lahko poveča vrednost serumskega kreatinina, tako da zmanjša izločanje kreatinina iz ledvičnega tubula; to se lahko pojavi zaradi zaviranja renalnih prenašalcev OCT2 in MATE1 in ne vpliva na glomerularno funkcijo. V prvem ciklu se je vrednost serumskega kreatinina povečala (povprečno povečanje za 0,2 mg/dl) in dosegla stanje dinamičnega ravnovesja do 8. dne, nato pa se je v 7 dneh brez zdravljenja zmanjšala (glejte poglavje 4.8). Če se vrednost serumskega kreatinina stalno povečuje, je treba razmisliti o uporabi drugih označevalcev ledvične funkcije.

Kombinacija z zaviralci protonske črpalke

Izogibajte se sočasni uporabi pemigatiniba z zaviralci protonske črpalke (glejte poglavje 4.5).

Kombinacija z močnimi zaviralci CYP3A4

Pri sočasni uporabi pemigatiniba z močnimi zaviralci CYP3A4 je treba odmerek prilagoditi (glejte poglavji 4.5). Bolnikom je treba svetovati, naj se med jemanjem pemigatiniba izogibajo uživanju grenivke ali pitju grenivkinega soka.

Kombinacija z močnimi ali zmernimi induktorji CYP3A4

Sočasna uporaba pemigatiniba z močnimi ali zmernimi induktorji CYP3A4 ni priporočljiva (glejte

poglavje 4.5).

Metastaze v osrednjem živčnem sistemu

Ker v tej študiji niso dovoljene nezdravljene ali napredujoče metastaze v možganih/osrednjem živčnem sistemu, učinkovitosti v taki populaciji ni bilo mogoče oceniti in priporočila glede odmerka niso možna, a se pričakuje nizka penetracija pemigatiniba skozi krvno-možgansko bariero (glejte poglavje 5.3).

Kontracepcija

Na podlagi ugotovitev študije na živalih in mehanizma delovanja lahko zdravilo Pemazyre povzroči poškodbe plodu, če ga jemlje nosečnica. Ženske v rodni dobi, ki se zdravijo z zdravilom Pemazyre, je treba opozoriti, naj ne zanosijo, moški, ki se zdravijo z zdravilom Pemazyre, pa naj v času zdravljenja ne zaplodijo otroka. Pri ženskah v rodni dobi in moških s partnericami v rodni dobi je treba med zdravljenjem z zdravilom Pemazyre in še 1 teden po zaključku zdravljenja uporabljati učinkovito kontracepcijsko metodo (glejte poglavje 4.6).

Test nosečnosti

Test nosečnosti je treba opraviti pred začetkom zdravljenja za izključitev nosečnosti.

Vpliv pemigatiniba na druga zdravila

Močni zaviralci CYP3A4

Močni zaviralec CYP3A4 (itrakonazol 200 mg enkrat na dan) je povečal geometrično povprečje AUC pemigatiniba za 88 % (90-% IZ 75 %, 103 %), kar lahko poveča pojavnost in resnost neželenih učinkov pemigatiniba. Pri bolnikih, ki jemljejo 13,5 mg pemigatiniba enkrat na dan, je treba odmerek zmanjšati na 9 mg enkrat na dan, odmerek bolnikov, ki jemljejo 9 mg pemigatiniba enkrat na dan, pa je treba zmanjšati na 4,5 mg enkrat na dan (glejte poglavje 4.2).

Induktorji CYP3A4

Močni induktor CYP3A4 (rifampin 600 mg enkrat na dan) je zmanjšal geometrično povprečje AUC pemigatiniba za 85 % (90-% IZ 84 %, 86 %), kar lahko zmanjša učinkovitost pemigatiniba. Med zdravljenjem s pemigatinibom se je treba izogibati sočasni uporabi močnih induktorjev CYP3A4 (npr. karbamazepina, fenitoina, fenobarbitala, rifampicina) (glejte poglavje 4.3). Po potrebi je treba pod natančnim nadzorom uporabiti druge encimske induktorje (npr. efavirenz).

Zaviralci protonske črpalke

Pri sočasnem dajanju esomeprazola (zaviralca protonske črpalke) in pemigatiniba je znašalo razmerje geometričnih povprečij (90-% IZ) pri zdravih preiskovancih, ki so prejemali esomeprazol (zaviralec protonske črpalke), za Cmax 65,3 % (54,7, 78,0) in 92,1 % (88,6, 95,8). Sočasno jemanje zaviralca protonske črpalke (esomeprazola) ni povzročilo klinično pomembne spremembe izpostavljenosti pemigatinibu.

Pri več kot tretjini bolnikov, ki so prejemali PPI, so opazili znatno zmanjšanje izpostavljenosti

pemigatinibu. Pri bolnikih, ki prejemajo pemigatinib, se je treba izogibati PPI (glejte poglavje 4.4).

Antagonisti receptorjev H2

Sočasno jemanje ranitidina ni povzročilo klinično pomembne spremembe izpostavljenosti

pemigatinibu.

Vpliv pemigatiniba na druga zdravila

Učinek pemigatiniba na substrate CYP2B6

In vitro študije so pokazale, da pemigatinib inducira CYP2B6. Sočasno jemanje pemigatiniba s substrati CYP2B6 (npr. ciklofosfamidom, ifosfamidom, metadonom, efavirenzom) lahko zmanjša njihovo izpostavljenost. Če se pemigatinib daje skupaj s temi zdravili ali katerim koli substratom CYP2B6 z ozkim terapevtskim indeksom, je priporočljiv natančen klinični nadzor.

Vpliv pemigatiniba na substrate P-gp

In vitro je pemigatinib zaviralec P-gp. Sočasno jemanje pemigatiniba s substrati P-gp (npr. digoksinom, dabigatranom, kolhicinom) lahko poveča izpostavljenost in s tem tudi njihovo toksičnost. Odmerjanje pemigatiniba mora potekati vsaj 6 ur pred uporabo substratov P-gp z ozkim terapevtskim indeksom ali po njej.

Kontracepcija pri moških in ženskah/ženskah v rodni dobi

Na podlagi ugotovitev študije na živalih in mehanizma delovanja lahko pemigatinib povzroči poškodbe plodu, če ga jemlje nosečnica. Ženske v rodni dobi, ki se zdravijo s pemigatinibom, je treba opozoriti, naj ne zanosijo, moški, ki se zdravijo s pemigatinibom, pa naj v času zdravljenja ne zaplodijo otroka. Pri ženskah v rodni dobi in moških s partnericami v rodni dobi je treba med zdravljenjem s pemigatinibom in še 1 teden po zaključku zdravljenja uporabljati učinkovito kontracepcijsko metodo. Učinek pemigatiniba na presnovo in učinkovitost kontracepcije ni raziskan, zato je treba za preprečitev nosečnosti uporabiti pregradne metode kot drugo obliko kontracepcije.

Nosečnost

Podatkov o uporabi pemigatiniba pri nosečnicah ni. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Na podlagi podatkov o živalih in farmakologije pemigatiniba se zdravilo Pemazyre med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen če je zdravljenje s pemigatinibom potrebno zaradi kliničnega stanja ženske. Pred začetkom zdravljenja je treba opraviti test nosečnosti, da se nosečnost izključi.

Dojenje

Ni znano, ali se pemigatinib ali njegovi presnovki izločajo v materino mleko. Tveganja za dojenega otroka ni mogoče izključiti. Med zdravljenjem z zdravilom Pemazyre in 1 teden po zaključku zdravljenja je treba prenehati z dojenjem.

Plodnost

O vplivu pemigatiniba na plodnost pri ljudeh ni podatkov. Za pemigatinib niso izvedli študij plodnosti na živalih (glejte poglavje 5.3). Na podlagi farmakologije pemigatiniba ni mogoče izključiti motenj plodnosti pri moških in ženskah.

Pemigatinib ima zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. S pemigatinibom so povezani neželeni učinki, kot so utrujenost in motnje vida. Zato je pri vožnji in upravljanju strojev potrebna previdnost (glejte poglavje 4.4).

Povzetek varnostnega profila

Najpogostejši neželeni učinki so bili hiperfosfatemija (60,5 %), alopecija (49,7 %), diareja (47,6 %), toksičnost za nohte (44,9 %), utrujenost (43,5 %), navzea (41,5 %), stomatitis (38,1 %), zaprtje (36,7 %), disgevzija (36,1 %), suha usta (34,0 %), artralgija (29,9 %), suho oko (27,9 %), hipofosfatemija (23,8 %), suha koža (21,8 %) in sindrom palmarno-plantarne eritrodizestezije

(16,3 %).

Najpogostejši resni neželeni učinki so bili hiponatriemija (2,0 %) in zvišanje kreatinina v krvi (1,4 %). Zaradi resnih neželenih učinkov ni bilo treba zmanjševati odmerka pemigatiniba. Zaradi enega resnega neželenega učinka hiponatriemije (0,7 %) so prekinili odmerjanje. Zaradi enega resnega neželenega učinka zvišanja kreatinina v krvi (0,7 %) so prekinili odmerjanje.

Resni neželeni učinki, povezanimi z motnjami oči, so bili odstop mrežnice (0,7 %), nearteritična optična ishemična nevropatija (0,7 %) in okluzija retinalne arterije (0,7 %).

Seznam neželenih učinkov v preglednici

Neželeni učinki so predstavljeni v preglednici 4. Kategorije pogostnosti vključujejo zelo pogoste (≥ 1/10), pogoste (≥ 1/100 do < 1/10) in občasne (≥ 1/1000 do < 1/100) neželene učinke. V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Preglednica 4: Neželeni učinki, o katerih so poročali v kliničnih študijah

a Vključuje hiperfosfatemijo in povišano koncentracijo fosforja v krvi. Glejte spodaj »Hiperfosfatemija«.

b Vključuje hipofosfatemijo in znižano koncentracijo fosforja v krvi

c Vključuje serozni odstop mrežnice, odstop mrežnice, odstop pigmentiranega epitelija mrežnice, zgoščevanje mrežnice, subretinalno tekočino, horioretinalne gube, horioretinalno brazgotino in makulopatijo. Glejte »Serozni odstop mrežnice« spodaj.

d Vključuje toksičnost za nohte, bolezen nohtov, razbarvanje nohtov, distrofijo nohtov, hipertrofijo nohtov, brazdanje nohta, okužbo nohtov, onihalgijo, lomljenje nohtov, oniholizo, onihomadezo, onihomikozo in paronihijo

Opis izbranih neželenih učinkov

Hiperfosfatemija

O hiperfosfatemiji so poročali pri 60,5 % vseh bolnikov, ki so se zdravili s pemigatinibom. Hiperfosfatemija nad 7 mg/dl se je pojavila pri 27,2 %. nad 10 mg/dl pa pri 0,7 % bolnikov. Hiperfosfatemija se običajno razvije v prvih 15 dneh.

Stopnja resnosti nobene izmed reakcij ni bila ≥ 3 in ni povzročila trajne ukinitve zdravljenja s pemigatinibom. Pri 1,4 % bolnikov so odmerjanje prekinili, pri 0,7 % bolnikov pa so odmerek zmanjšali. Ti rezultati kažejo, da so bile omejitve fosfatov v prehrani in/ali dajanje zdravila za zniževanje fosfatov skupaj z enotedensko prekinitvijo odmerjanja učinkovite strategije za obvladovanje tega ciljnega učinka pemigatiniba.

Priporočila za obvladovanje hiperfosfatemije so navedena v poglavjih 4.2 in 4.4.

Serozni odstop mrežnice

Serozni odstop mrežnice se je pojavil pri 4,8 % vseh bolnikov, zdravljenih s pemigatinibom. Reakcije so bile običajno 1. ali 2. stopnje (4,1 %) po resnosti; resne reakcije ≥ 3. stopnje so vključevale odstop

mrežnice pri 1 bolniku (0,7 %). Zaradi dveh primerov odstopa mrežnice (0,7 %) in odstopa pigmentiranega epitelija mrežnice (0,7 %) je bilo treba odmerjanje prekiniti. Zaradi nobene izmed reakcij ni ni bilo treba zmanjšati odmerka ali trajno ukiniti odmerjanja.

Priporočila za obvladovanje seroznega odstopa mrežnice so navedena v poglavjih 4.2 in 4.4.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Informacij o prevelikem odmerjanju pemigatiniba ni.