Paralen 500 mg/25 mg/5 mg filmsko obložene tablete

Simptomatsko lajšanje simptomov gripe in prehlada, vključno z bolečino (glavobol, bolečine v žrelu, bolečine v mišicah in sklepih), povišano telesno temperaturo, mrzlico, kongestijo nosne sluznice, sinuzitisom (in kataralnim vnetjem nosne sluznice). Ker vsebuje kofein, pomaga pri utrujenosti in zaspanosti.

Zdravilo je primerno za odrasle in mladostnike, starejše od 12 let.

Odmerjanje

Odrasli in mladostniki, s telesno maso večjo od 65 kg

Priporočeni dnevni odmerek paracetamola je 500 mg do 1000 mg (1-2 tableti) vsake 4 ure, po potrebi. Največji dnevni odmerek je 4 g (8 tablet).

Odrasli in mladostniki, s telesno maso od 43kg do 65 kg

Priporočeni dnevni odmerek paracetamola je 500 mg (1 tableta) vsake 4 ure, po potrebi. Največji dnevni odmerek je 3 g (6 tablet).

Mladostniki, s telesno maso od 33kg do 43 kg

Priporočeni dnevni odmerek paracetamola je 500 mg (1 tableta) vsakih 6 ur, po potrebi. Največji dnevni odmerek je 2 g (4 tablete).

Pediatrična populacija

Zdravilo ni primerno za uporabo pri otrocih, mlajših od 12 let.

Bolniki z okvaro ledvic

Pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic je potrebno odmerek prilagoditi.

V primeru zmerne okvare ledvic (očistek kreatinina 10-50 ml/min), naj bo najmanjši razmik med dvema odmerkoma 6 ur.

V primeru hude okvare ledvic (očistek kreatinina <10 ml/min), naj bo najmanjši razmik med dvema odmerkoma 8 ur.

Bolniki z okvaro jeter

Pri stabilni kronični okvari jeter, paracetamol ponavadi ne povzroča poškodb jeter, če se upošteva zgoraj opisano odmerjanje. Vendar se priporoča, da taki bolniki ne dobijo maksimalnih odmerkov in da se upošteva najmanj 6 urni razmik med odmerkoma.

• preobčutljivost na paracetamol, kofein, fenilefrin ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• huda okvara jeter,

• hipertenzija,

• hipertiroidizem,

• sladkorna bolezen,

• huda ishemična bolezen srca,

• glavkom z ozkim zakotjem,

• zastajanje urina,

• feokromocitomom,

• bolniki, ki se zdravijo s tricikličnimi antidepresivi ali drugimi simpatomimetičnimi zdravili, in bolniki, ki se zdravijo ali so se v zadnjih dveh tednih zdravili z zaviralci monoaminooksidaz.

Pri bolnikih z Raynaudovim sindromom, hemolitično anemijo, granulocitopenijo, bronhialno astmo in pomanjkanjem glukoze-6-fosfat dehidrogenaze, je zdravilo treba uporabljati previdno. Previdnost je prav tako potrebna pri moških s hipertrofijo prostate, pri katerih lahko pride do zastajanja urina v mehurju.

Previdnost je potrebna pri bolnikih z okvaro jeter, vključno z akutnim hepatitisom, alkoholizmom ali pri bolnikih, ki jemljejo hepatotoksična zdravila. Jemanje odmerkov, višjih od priporočenih, lahko vodi do resnih poškodb jeter. Pri bolnikih z okvaro jeter je nevarnost zaradi prevelikega odmerjanja večja. Pri uporabi paracetamola pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter ali pri bolnikih, ki prejemajo dolgoročno terapijo (10 dni ali več) z visokimi odmerki paracetamola (nad 6 g na dan), je treba redno spremljati jetrno funkcijo.

Na podlagi izkušenj v obdobju trženja zdravila so ugotovili, da je lahko paracetamol hepatotoksičen, tudi če se jemlje v terapevtskih odmerkih po kratki terapiji pri ljudeh brez predhodne okvare jeter.

Do okvare jeter lahko pride pri precej manjših odmerkih, če bolniki sočasno uživajo še alkohol, prejemajo induktorje jeternih encimov ali druge hepatotoksične snovi (glejte poglavje 4.5). Dolgoročno uživanje alkohola značilno poveča tveganje za hepatotoksičnost paracetamola, največjemu tveganju pa so izpostavljeni kronični alkoholiki, ki abstinirajo (se vzdržijo od alkohola) kratek čas (12 ur).

Bolnikom je treba svetovati, da se med zdravljenjem z zdravilom Paralen izogibajo uživanju alkohola.

Previdnost se priporoča tudi pri bolnikih z okvaro ledvic. Pri okvari ledvic je priporočljivo, da se podaljša interval med odmerki (glejte poglavje 4.2). Pri dolgotrajnem zdravljenju ni mogoče izključiti možnosti okvare ledvic.

Bolnikom je treba odsvetovati sočasno jemanje zdravila Paralen in drugih zdravil, ki vsebujejo paracetamol, dekongestivov ali zdravil proti prehladu in gripi.

Med zdravljenjem s peroralnimi antikoagulanti in dolgotrajnim jemanjem večjih odmerkov paracetamola, zlasti v kombinaciji s kodeinom ali dekstropropoksifenom, je treba nadzorovati protrombinski čas.

Zdravnik ali farmacevt morata preveriti, da se zdravila, ki vsebujejo simpatomimetične učinkovine, ne aplicirajo hkrati po več poteh uporabe, to je peroralno in topikalno (zdravila za nos, ušesa in oči).

Previdnost je potrebna pri bolnikih, ki so preobčutljivi na acetilsalicilno kislino in/ali nesteroidna protivnetna zdravila (NSAIDs).

Hudi kožni neželeni učinki:

Med uporabo paracetamola so bile opisane smrtno nevarne kožne reakcije Stevens-Johnsonov sindrom (SJS), toksična epidermalna nekroliza (TEN) in akutna generalizirana eksantematozna pustuloza (AGEP). Bolnike je treba seznaniti z njihovimi znaki in simptomi ter jih skrbno spremljati glede

kožnih reakcij. Če se pojavijo simptomi ali znaki SJS, TEN ali AGEP (npr. napredujoč kožni izpuščaj, pogosto z mehurji ali spremembami na sluznici), mora bolnik takoj prekiniti zdravljenje in se posvetovati z zdravnikom.

Med jemanjem zdravila se je treba izogibati prekomernemu uživanju kofeina (npr. kava, čaj in nekatere pijače v pločevinkah), saj lahko povzroči nemir, nespečnost in tahikardijo.

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na tableto, kar v bistvu pomeni “brez natrija”.

Paracetamol

Metoklopramid ali domperidon lahko povečata hitrost absorpcije paracetamola, holestiramin pa jo lahko zmanjša.

Paracetamol lahko poveča tveganje za krvavitve pri bolnikih, ki jemljejo varfarin in druge antagoniste vitamina K. Bolnikom, ki jemljejo paracetamol in antagoniste vitamina K, je treba kontrolirati, če je koagulacija ustrezna in jih nadzirati glede zapletov s krvavitvami.

Zdravila, ki inducirajo jetrne mikrosomalne encime, kot so alkohol, barbiturati, zaviralci monoaminooksidaz in triciklični antidepresivi, šentjanževka, antiepileptične učinkovine (poleg drugih tudi glutetimid, fenobarbital, fenitoin, karbamazepin, topiramat) in rifampicin, lahko povečajo hepatotoksičnost paracetamola, zlasti po prevelikem odmerjanju. Zdravilo Paralen se ne priporoča bolnikom, ki se zdravijo ali so se v zadnjih dveh tednih zdravili z zaviralci monoaminooksidaz.

Sočasna uporaba flukloksacilina in paracetamola lahko povzroči metabolično acidozo, zlasti pri bolnikih s prisotnimi dejavniki tveganja za pomanjkanje glutationa, npr. s sepso, podhranjenostjo ali kroničnim alkoholizmom.

Ob sočasnem jemanju paracetamola in lamotrigina so poročali o zmanjšanju učinkovitosti lamotrigina na osnovi zvišanja njegovega jetrnega očistka.

Ob sočasnem jemanju paracetamola in zidovudina so poročali o povečani možnosti za razvoj nevtropenije in hepatotoksičnosti. Zdravilo se zato lahko jemlje sočasno s zidovudinum le po skrbni oceni razmerja koristi/tveganja zdravljenja.

Nekatere študije so pokazale, da lahko izoniazid poveča hepatotoksičnost paracetamola. V primeru sočasne uporabe, je treba posebno pozornost nemeniti kliničnim in laboratorijskim znakom hepatotoksičnosti.

Sočasno dolgotrajno jemanje paracetamola in visokih odmerkov nesteroidnih antirevmatikov (predvsem acetilsalicilne kisline) povečuje tveganje za razvoj analgetične nefropatije ali drugih ledvičnih stranskih učinkov.

Peroralni kontraceptivi lahko povišajo hitrost očistka paracetamola. Fenilefrin

Fenilefrin lahko medsebojno deluje z drugimi simpatikomimetiki, vazodilatatorji ali β-zaviralci.

Sočasno jemanje fenilefrina z zaviralci monoaminooksidaz in tricikličnimi antidepresivi lahko vodi do hipertenzivnih kriz.

Sočasno jemanje fenilefrina z digoksinom ali kardiotoničnimi glikozidi lahko poviša tveganje za pojav nepravilnega srčnega utripa ali srčnega napada.

Ergot alkaloidi (ergotamin in metisergid) lahko povečajo tveganje za razvoj ergotizma.

Paracetamol

Večje število podatkov o uporabi pri nosečnicah ne kaže na malformacijsko ali feto/neonatalno toksičnost. Če je klinično potrebno, se paracetamol lahko uporablja med nosečnostjo, vendar je treba uporabiti najnižji učinkovit odmerek, zdravljenje pa mora trajati čim krajši čas in čim manj pogosto. Paracetamol se izloča v materino mleko, vendar ne v klinično pomembnih količinah. Pri dojenih otrocih niso poročali o neželenih učinkih, tudi med dolgoročnim jemanjem paracetamola ne, razen enega primera makulopapuloznega izpuščaja.

Na osnovi razpoložljivih objavljenih podatkov dojenje med uporabo paracetamola ni kontraindicirano.

Fenilefrinijev klorid

Zaradi vazokonstrikcijskega delovanja fenilefrina, je treba zdravilo uporabljati previdno pri bolnikih z anamnezo preeklampsije.

Fenilefrin lahko zmanjša perfuzijo placente, zato se zdravilo med nosečnostjo lahko uporablja le, če koristi odtehtajo tveganje.

Podatki, pridobljeni na živalih, kažejo, da lahko fenilefrin zmanjša proizvodnjo mleka. Psevdoefedrin, farmakološko podoben vazokonstriktor, zmanjša proizvodnjo mleka pri doječih materah po peroralni uporabi.

Kofein

Dolgotrajna uporaba večjih količin kofeina lahko povzroči prezgodnji splav ali prezgodnji porod. Kofein v materinem mleku ima lahko potencialno stimulativni vpliv na dojene otroke.

Jemanje zdravila Paralen se med nosečnostjo in v obdobju dojenja ne priporoča. Prednost imajo zdravila, ki vsebujejo samo eno zdravilno učinkovino (samo paracetamol).

Zdravilo lahko pri občutljivih posameznikih povzroči vrtoglavico. Bolnikom je treba svetovati, naj ne vozijo ali upravljajo strojev, če so po jemanju zdravila omotični.

Naslednja tabela povzema neželene učinke paracetamola, fenilefrinijevega klorida in kofeina. Ti so razdeljeni v skupine po MedDRA terminologiji glede na pogostnost: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do < 1/10), občasni (≥1/1.000 do < 1/100), redki (≥1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (<1/10.000), neznana (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti).

Paracetamol

Fenilefrin

* Refleksna bradikardija je bila opažena kot posledica hipertenzije zaradi intravenske uporabe fenilefrina

Kofein

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

Paracetamol

Pri odraslih, ki so zaužili 10 g ali več paracetamola, je možna okvara jeter. Zaužitje 5 g ali več

paracetamola lahko vodi do poškodbe jeter, če so pri bolniku prisotni dejavniki tveganja (glej spodaj).

Dejavniki tveganja

1. če je bolnik na dolgotrajnem zdravljenju s karbamazepinom, fenobarbitalom, fenitoinom, primidonom, rifampicinom, šentjanževko ali drugimi zdravili, ki inducirajo jetrne encime, ali

2. če bolnik redno uživa alkohol v količinah, ki presegajo priporočila, ali

3. če je verjetno, da se pri bolniku izčrpajo zaloge glutationa, npr. pri motnjah hranjenja, cistični fibrozi, okužbi z virusom HIV, stradanju, kaheksiji.

Simptomi

Simptomi prevelikega odmerjanja paracetamola se v prvih 24 urah kažejo kot bledica, slabost, bruhanje, anoreksija in bolečine v trebuhu.

Prevelik odmerek paracetamola lahko povzroči jetrno citolizo, ki lahko vodi do hepatocelularne insuficience, gastrointestinalnih krvavitev, presnovne acidoze, encefalopatije, kome in smrti. Lahko se pojavijo nenormalnosti pri metabolizmu glukoze. Povišane vrednosti jetrnih transaminaz, laktat-dehidrogenaze in bilirubina z zmanjšanjem ravni protrombina se lahko pojavijo 12 do 48 ur po akutnem prevelikem odmerjanju.

Akutna ledvična odpoved z akutno tubulno nekrozo, ki jo nakazujejo bolečine v ledvenem predelu, hematurija in proteinurija, se lahko pojavi tudi v odsotnosti hude poškodbe jeter. Poročali so o srčni aritmiji, pankreatitisu in pancitopeniji.

Zdravljenje

Takojšnje ukrepanje je bistvenega pomena pri zdravljenju prevelikega odmerjanja paracetamola. Kljub pomanjkanju značilnih zgodnjih simptomov, je treba bolnike nujno napotiti v bolnišnico, kjer bodo

deležni takojšnje zdravniške pomoči. Simptomi so lahko omejeni na slabost ali bruhanje in ne odražajo resnosti prevelikega odmerka ali tveganja za poškodbe organov. Ukrepanje v primeru prevelikega odmerjanja mora biti v skladu z uveljavljenimi smernicami za zdravljenje.

Če je prišlo do zaužitja prevelikega odmerka v roku ene ure, je potrebno razmisliti o zdravljenju z aktivnim ogljem. Koncentracije paracetamola v plazmi je potrebno meriti 4 ure ali več po zaužitju (koncentracije, izmerjene prej, so nezanesljive). Zdravljenje z N-acetilcisteinom se lahko uporabi do 24 ur po zaužitju paracetamola, vendar pa ima zdravljenje največji zaščitni učinek do 8 ur po zaužitju. Učinkovitost protistrupa po tem času strmo upada. Če je potrebno, naj bolnik dobi N-acetilcistein intravensko, v skladu s uveljavljeno shemo odmerjanja. Če bolnik ne bruha, je lahko metionin primerna alternativa za oddaljena območja, izven bolnišnice.

Kofein

Simptomi

Prevelik odmerek kofeina lahko povzroči živčnost, vznemirjenost, nespečnost, razburjenje, diurezo, zardevanje obraza, trzanje mišic, GI motnje, tahikardijo ali srčne aritmije, nepovezano razmišljanje in govor, psihomotorično agitacijo ali obdobja neizčrpanosti.

Zdravljenje

Bolnikom je potrebno nuditi splošno podporno oskrbo (npr. hidratacija in vzdrževanje vitalnih znakov). Zaužitje aktivnega oglja je lahko koristno v roku ene ure od zaužitja prevelikega odmerka, lahko pa ga uporabimo do štiri ure po zaužitju prevelikega odmerka. Učinke osrednjega živčnega sistema, ki so posledica prevelikega odmerjanja, lahko zdravimo z intravensko apliciranimi sedativi.

Povzetek

Pri zdravljenju prevelikega odmerjanja z zdravilom Paralen je treba oceniti koncentracije paracetamola v plazmi za ustrezno zdravljenje s protistrupom, znake in simptome toksičnosti kofeina pa zdraviti simptomatsko.

Prevelik odmerek fenilefrina lahko povzroči hipertenzijo. Vendar pa bi količina, potrebna za njegovo toksičnost, morala biti večja od tiste, ki je potrebna za toksičnost paracetamola.