Metamizol Stada 500 mg tablete

Zdravilo Metamizol STADA je indicirano pri otrocih, starih 15 let ali več, mladostnikih in odraslih v

primeru:

• akutnih hudih bolečin po poškodbi ali operaciji,

• bolečih kolik,

• bolečin zaradi raka,

• drugih akutnih ali kroničnih hudih bolečin, če so drugi terapevtski ukrepi kontraindicirani,

• močno zvišane telesne temperature, ki se ne odzove na druge ukrepe.

Odmerjanje

Odmerjanje je odvisno od jakosti bolečin ali zvišane telesne temperature in od posameznikove občutljivosti pri odzivu na zdravilo Metamizol STADA.

Pomembno je izbrati najmanjši odmerek, ki obvlada bolečine oziroma zvišano telesno temperaturo.

Odrasli in mladostniki, stari 15 let ali več (> 53 kg), lahko v enkratnem odmerku vzamejo do 1000 mg metamizola, in sicer do štirikrat dnevno v presledkih od 6 do 8 ur, kar ustreza največjemu dnevnemu odmerku 4000 mg.

Opazen učinek je mogoče pričakovati v 30 do 60 minutah po peroralnem vnosu.

Naslednja preglednica prikazuje priporočene enkratne odmerke in največje dnevne odmerke glede na

telesno maso in starost:

Trajanje uporabe

Trajanje zdravljenja je odvisno od vrste in resnosti bolezni.

Posebne skupine bolnikov

Starejša populacija, oslabeli bolniki in bolniki z zmanjšanim kreatininskim očistkom

Pri starejših ljudeh, oslabelih bolnikih in bolnikih z zmanjšanim kreatininskim očistkom je treba odmerek zmanjšati, ker je lahko izločanje presnovnih produktov natrijevega metamizolata pri njih podaljšano.

Okvara jeter in ledvic

Izločanje zdravila je v primeru okvare jeter ali ledvic zmanjšano, zato se je treba izogibati večkratnim

velikim odmerkom. V primeru kratkotrajne uporabe odmerka ni treba zmanjšati.

Doslej ni dovolj izkušenj z dolgotrajno uporabo natrijevega metamizolata pri bolnikih s hudo okvaro

jeter ali ledvic.

Pediatrična populacija

Zdravilo Metamizol STADA se ne priporoča pri otrocih, mlajših od 15 let, ker je količina 500 mg metamizola, ki jo vsebuje ena tableta, fiksna. Na voljo so druge farmacevtske oblike/jakosti, ki jih je pri manjših otrocih mogoče ustrezno odmerjati.

Način uporabe

peroralna uporaba

Tablete je treba vzeti cele in z dovolj tekočine (npr. s kozarcem vode).

• preobčutljivost na učinkovino, pirazolone ali pirazolidine, npr. zdravila, ki vsebujejo natrijev metamizolat, propifenazon, fenazon ali fenilbutazon, ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• agranulocitoza v anamnezi, povzročena z metamizolom, drugimi pirazoloni ali pirazolidini,

• pri bolnikih z znanim sindromom analgetične astme ali znano intoleranco za analgetike urtikarijskega/angioedemskega tipa, to je pri bolnikih, ki se jim pojavi bronhospazem ali druga anafilaktoidna reakcija na salicilate, paracetamol ali druge nenarkotične analgetike, kot so diklofenak, ibuprofen, indometacin ali naproksen,

• motnje delovanja kostnega mozga (npr. po zdravljenju s citostatičnimi zdravili),

• moteno delovanje kostnega mozga ali bolezni krvotvornega sistema,

• prirojeno pomanjkanje glukoza-6-fosfat-dehidrogenaze (tveganje za hemolizo),

• akutna intermitentna jetrna porfirija (tveganje za sprožitev napada porfirije)

• tretje trimesečje nosečnosti (glejte poglavje 4.6),

• otroci, mlajši od 15 let.

Zdravilo Metamizol STADA vsebuje pirazolonski derivat natrijev metamizolat in je povezano z

redkim, vendar smrtno nevarnim tveganjem za šok (glejte poglavje 4.8).

Bolniki, ki se jim pojavi anafilaktoidna reakcija na zdravilo Metamizol STADA, imajo posebej veliko

tveganje za podobno reakcijo na druge nenarkotične analgetike.

Bolniki, ki se jim pojavi anafilaktična reakcija ali druga imunološko posredovana reakcija (npr. agranulocitoza) na zdravilo Metamizol STADA, imajo posebej veliko tveganje za podobno reakcijo na druge pirazolone in pirazolidine.

Pancitopenija

Če se pojavijo znaki pancitopenije, je treba uporabo zdravila Metamizol STADA nemudoma prekiniti. Kontrolirati je treba krvno sliko dokler ne postane zopet normalna (glejte poglavje 4.8). Vsem bolnikom je treba svetovati naj poiščejo zdravniško pomoč, če se jim med zdravljenjem pojavijo znaki in simptomi (npr. poslabšanje splošnega stanja, okužba, dolgotrajno zvišana telesna temperatura, hematomi, krvavitev, bledost), ki kažejo na krvno diskrazijo.

Anafilaktične/anafilaktoidne reakcije

Tveganje za anafilaktoidne reakcije na zdravilo Metamizol STADA, ki so lahko hude, je znatno večje

pri bolnikih s:

• sindromom analgetične astme ali intoleranco za analgetike urtikarijskega/angioedemskega tipa

  (glejte poglavje 4.3),

• bronhialno astmo, zlasti pri bolnikih s sočasnim rinosinuzitisom in nosnimi polipi,

• kronično urtikarijo,

• intoleranco za barvila (npr. tartrazin) ali konzervanse (npr. benzoate),

• intoleranco za alkohol. Takšni bolniki se tudi na najmanjšo količino alkoholnih pijač odzovejo s simptomi, kot so npr. kihanje, solzenje in močna rdečica. Takšna intoleranca za alkohol lahko nakazuje predhodno še nediagnosticiran sindrom analgetične astme (glejte poglavje 4.3).

  Bolnike je treba pred uporabo zdravila Metamizol STADA ustrezno izprašati. Pri bolnikih s povečanim tveganjem za anafilaktoidne reakcije, je dovoljeno zdravilo Metamizol STADA uporabiti le po natančnem pretehtanju možnih tveganj in pričakovanih koristi. Če se zdravilo Metamizol STADA v takih primerih uporabi, je potrebno natančno spremljanje bolnikovega zdravstvenega stanja, na voljo pa mora biti oprema za primer nujnega stanja.

  Hudi kožni neželeni učinki

  Pri zdravljenju z metamizolom so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR - Severe cutaneous adverse reactions), vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN) in reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS), ki so lahko življenjsko nevarni ali smrtni.

  Bolnike je treba seznaniti z znaki in simptomi ter skrbno spremljati njihove kožne reakcije.

  Če se pojavijo znaki in simptomi, ki kažejo na te reakcije je treba zdravljenje z metamizolom nemudoma prekiniti in se ga ne sme nikoli več ponovno uvesti (glejte poglavje 4.3).

  Hipotenzivne reakcije

  Zdravilo Metamizol STADA lahko sproži hipotenzivne reakcije (glejte tudi poglavje 4.8). Te reakcije so lahko odvisne od odmerka. Tveganje za takšne reakcije je večje tudi pri:

• bolnikih z že obstoječo hipotenzijo, hipovolemijo ali dehidracijo, nestabilnim obtokom ali začetno odpovedjo obtočil (npr. pri bolnikih z miokardnim infarktom ali politravmo),

• bolnikih z močno zvišano telesno temperaturo.

Zato je treba pri takšnih bolnikih natančno ugotoviti indikacijo in jih natančno spremljati. Za zmanjšanje hipotenzivnih reakcij so lahko potrebni preventivni ukrepi (npr. stabilizacija obtočil).

Pri bolnikih, pri katerih se je treba izogniti znižanju krvnega tlaka, npr. pri bolnikih s hudo koronarno boleznijo srca ali pomembno cerebrovaskularno stenozo, je dovoljeno zdravilo Metamizol STADA uporabiti le ob natančnem spremljanju hemodinamskih parametrov.

Z zdravilom povzročena poškodba jeter

Pri bolnikih, zdravljenih z metamizolom, so poročali o primerih akutnega hepatitisa s prevladujočim hematoceličnim vzorcem, ki so se pojavili nekaj dni do nekaj mesecev po začetku zdravljenja. Znaki in simptomi vključujejo zvišane ravni jetrnih encimov v serumu, z zlatenico ali brez nje, pogosto v sklopu drugih preobčutljivostnih reakcij (npr. kožni izpuščaj, diskrazije krvi, povišana telesna temperatura in eozinofilija) ali v prisotnosti znakov avtoimunskega hepatitisa. Večina bolnikov je ob prekinitvi zdravljenja z metamizolom okrevala, kljub temu pa so v posameznih primerih poročali o napredovanju do akutne odpovedi jeter, ki je zahtevala presaditev jeter.

Mehanizem z metamizolom povzročene poškodbe jeter ni popolnoma pojasnjen, vendar podatki kažejo na imunsko-alergijski mehanizem.

Bolnikom je treba naročiti, naj v primeru simptomov, ki kažejo na poškodbo jeter, obvestijo zdravnika. Pri takih bolnikih je treba prekiniti zdravljenje z metamizolom in oceniti delovanje jeter. Pri bolnikih z epizodo poškodbe jeter med zdravljenjem z metamizolom, pri katerih ni bil ugotovljen drug vzrok poškodbe jeter, se metamizol ne sme več uvesti.

Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic ali jeter (glejte poglavje 4.2) je dovoljeno zdravilo Metamizol STADA uporabiti le po natančnem pretehtanju razmerja med koristmi in tveganji in le, če so sprejeti ustrezni previdnostni ukrepi.

To zdravilo vsebuje 32,7 mg natrija na tableto, kar je enako 1,6 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

Farmakokinetična indukcija presnovnih encimov:

Metamizol lahko inducira presnovne encime, vključno s CYP2B6 in CYP3A4.

Sočasna uporaba metamizola in bupropiona, efavirenza, metadona, valproata, ciklosporina, takrolimusa ali sertralina lahko povzroči znižanje plazemskih koncentracij teh zdravil z morebitnim zmanjšanjem klinične učinkovitosti. Zato je pri sočasni uporabi metamizola potrebna previdnost; kot je primerno, je treba spremljati klinični odziv in/ali ravni zdravila.

Sočasna uporaba natrijevega metamizolata in klorpromazina lahko povzroči hudo hipotermijo. Znano je, da lahko učinkovine iz pirazolonske skupine povzročijo interakcije s peroralnimi antikoagulanti, kaptoprilom, litijem, metotreksatom in triamterenom ter da lahko vplivajo na učinkovitost antihipertenzivnih zdravil in diuretikov. V kolikšni meri takšne interakcije povzroča natrijev metamizolat, ni ugotovljeno.

Pri sočasni uporabi lahko natrijev metamizolat zmanjša učinek acetilsalicilne kisline (ASA) na agregacijo trombocitov. To kombinacijo je zato potrebno uporabljati previdno pri bolnikih, ki jemljejo nizke odmerke acetilsalicilne kisline za zaščito srca.

Nosečnost

Na voljo je le malo podatkov o uporabi metamizola pri nosečnicah.

Na podlagi objavljenih podatkov o nosečnicah, ki so bile metamizolu izpostavljene v prvem trimesečju nosečnosti (n = 568), ni mogoče dokazati teratogenih ali embriotoksičnih učinkov. V določenih primerih so lahko posamezni odmerki metamizola v prvem in drugem trimesečju sprejemljivi, kadar ne obstaja nobena druga možnost zdravljenja. Na splošno pa se uporaba metamizola v prvem in drugem trimesečju ne priporoča. Uporaba v tretjem trimesečju je povezana s fetotoksičnostjo (okvara ledvic in konstrikcija arterioznega duktusa), zato je uporaba metamizola v tretjem trimesečju nosečnosti kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). V primeru nenamerne uporabe metamizola v tretjem trimesečju je treba z ultrazvokom in ehokardiografijo spremljati amnijsko tekočino in arteriozni duktus.

Metamizol prehaja skozi posteljico.

Pri živalih je metamizol povzročil reproduktivno toksičnost, teratogenosti pa ne (glejte poglavje 5.3).

Dojenje

Razgradnji produkti metamizola v pomembnih količinah prehajajo v materino mleko, zato tveganja za dojenega dojenčka ni mogoče izključiti. Zaradi tega se je zlasti ponavljajoči uporabi metamizola med dojenjem treba izogibati. V primeru enkratnega odmerka metamizola materam svetujemo, da 48 ur po odmerku mleko zbirajo in ga zavržejo.

Ni znano, da bi zdravilo v priporočenem odmernem območju poslabšalo sposobnost koncentracije ali odzivnost. Iz previdnosti je vsaj pri večjih odmerkih treba upoštevati možnost poslabšanja, bolnik pa se mora izogibati upravljanju strojev, upravljanju vozil in drugim nevarnim dejavnostim. To še posebej velja v kombinaciji z alkoholom.

Glavni neželeni učinki natrijevega metamizolata so povezani s preobčutljivostnimi reakcijami. Najpomembnejši sta šok in agranulocitoza. Ti reakciji se pojavita redko ali zelo redko, vendar sta smrtno nevarni in se lahko pojavita tudi v primeru, če je predhodna uporaba natrijevega metamizolata potekala brez zapletov.

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

Redki: levkopenija

Zelo redki: agranulocitoza ali trombocitopenija

Neznana pogostnost: aplastična anemija, pancitopenija, vključno s smrtnimi primeri

Te reakcije se lahko pojavijo tudi v primeru, da je predhodna uporaba natrijevega metamizolata potekala brez zapletov.

Za agranulocitozo so praviloma značilne vnetne spremembe sluznice (npr. v ustih, nosu, žrelu ter v predelu spolovil in zadnjika), vnetje žrela, težave s požiranjem, zvišana telesna temperatura in mrzlica. A pri bolnikih, ki prejemajo antibiotike, so ti znaki lahko minimalni. Povečanje bezgavk ali vranice je majhno ali ga ni. Hitrost sedimentacije eritrocitov (ESR - erythrocyte sedimentation rate) je izrazito povečana, število granulocitov pa je občutno zmanjšano ali so povsem odsotni. Vrednosti hemoglobina, eritrocitov in trombocitov so na splošno normalne.

Agranulocitozo lahko nakazuje nepričakovano poslabšanje splošnega stanja.

Takojšnje prenehanje jemanja zdravila je ključno za okrevanje. Če se pojavijo znaki agranulocitoze, je zato skrajno priporočljivo nemudoma prekiniti jemanje zdravila Metamizol STADA, ne da bi čakali na izvide laboratorijskih oz. diagnostičnih preiskav.

Če se pojavi pancitopenija, je treba nemudoma prekiniti dajanje zdravila Metamizol STADA in kontrolirati krvno sliko dokler ni spet normalna (glejte poglavje 4.4).

Bolezni imunskega sistema

Redki: anafilaktoidne ali anafilaktične reakcije

Zelo redki: hude in smrtno nevarne anafilaktoidne ali anafilaktične reakcije

Takšne reakcije na zdravila se lahko pojavijo med injiciranjem, takoj po uporabi ali več ur pozneje; v večini primerov pa se pojavijo v prvi uri po uporabi.

Blažje reakcije praviloma potekajo kot kožne reakcije ali reakcije sluznice (srbenje, pekoč občutek, pordelost, urtikarija, oteklost), dispneja in redkeje kot prebavne težave (npr. navzea, dispepsija, bruhanje). Take blage reakcije lahko postanejo hude, z generalizirano urtikarijo, hudim angioedemom (vključno z edemom larinksa), hudim bronhospazmom, motnjami srčnega ritma, padcem krvnega tlaka (včasih tudi s predhodnim dvigom krvnega tlaka) in cirkulacijskim šokom. Pri bolnikih s sindromom analgetične astme se reakcije intolerance praviloma pojavijo kot astmatični napadi.

Potrebne nujne ukrepe je treba uvesti ob prvih znakih šoka, kot so hladen znoj, omotica, vrtoglavica, sprememba barve kože ali občutek nelagodja okrog srca.

Žilne bolezni

Občasni: hipotenzivne reakcije med dajanjem zdravila ali po njem.

Te reakcije so lahko po izvoru farmakološke in jih ne spremljajo drugi znaki anafilaktoidne ali anafilaktične reakcije. Takšna reakcija le redko povzroči hud padec krvnega tlaka. Hitro intravensko injiciranje poveča nevarnost takšne hipotenzivne reakcije.

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Neznana pogostnost: Z zdravilom povzročena poškodba jeter, vključno z akutnim hepatitisom, zlatenico in zvišanimi vrendostmi jetrnih encimov (glejte poglavje 4.4).

Bolezni kože in podkožja

Občasni: fiksni medikamentozni eksantem

Redki: drugi eksantemi (izpuščaj),

Zelo redki: Stevens-Johnsonov sindrom (SJS) ali toksična epidermalna nekroliza (TEN).

Neznana pogostnost: Reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS)

Če se pojavijo kožne reakcije, je treba uporabo zdravila Metamizol STADA nemudoma prekiniti.

Bolezni sečil

Zelo redki: zlasti pri bolnikih s hipovolemijo ali že obstoječo boleznijo ledvic ter po prevelikem odmerjanju se lahko pojavi okvara ledvic z anurijo ali oligurijo, proteinurijo in intersticijskim nefritisom.

Opis izbranih neželenih učinkov

V povezavi z zdravljenjem z metamizolom so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih, vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN) in reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS) (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi:

V povezavi z akutnim prevelikim odmerjanjem so opazili navzeo, bruhanje, bolečine v trebuhu, okvaro ledvic/akutno odpoved ledvic (npr. v obliki intersticijskega nefritisa), redkeje simptome osrednjega živčevja (omotica, somnolenca, koma, konvulzije) in padec krvnega tlaka, ki lahko napreduje do šoka, in tahikardijo.

Po zelo velikih odmerkih lahko izločanje rubazonske kisline povzroči rdeče obarvanje urina.

Terapevtski ukrepi:

Specifičnega antidota za natrijev metamizolat ni. Če je bolnik natrijev metamizolat zaužil nedavno, je mogoče poskusiti z ukrepi za zmanjšanje absorpcije v telo (npr. z uporabo aktivnega oglja). Glavni presnovek (4-N-metilaminoantipirin) je mogoče odstraniti s hemodializo, hemofiltracijo, hemoperfuzijo ali filtracijo plazme.

Zdravljenje zastrupitve in preprečevanje hudih zapletov lahko zahteva splošno in specifično

spremljanje in zdravljenje v intenzivni negi.

Zdravljenje hudih preobčutljivostnih reakcij (šoka):

Uvesti je treba nujne ukrepe v skladu z veljavnimi smernicami.