Clopixol Depot 200 mg/ml raztopina za injiciranje

Vzdrževalno zdravljenje shizofrenije in drugih psihoz, zlasti s simptomi, kot so halucinacije, blodnje in motnje mišljenja ter agitiranost, nemir, sovražnost in agresivnost.

Odmerjanje

Odrasli

Višino odmerkov in presledke med injekcijami individualno prilagajamo, tako da dosežemo kar največje zmanjšanje psihotičnih simptomov s čim manj neželenimi učinki.

Običajni razpon odmerkov za vzdrževalno zdravljenje je od 200 mg do 400 mg (1 do 2 ml) vsak drugi do četrti teden.

Nekateri bolniki potrebujejo višje odmerke ali krajše presledke med injekcijami. Volumen injekcijske raztopine večji od 2 ml moramo porazdeliti na dve mesti injiciranja.

Če je potreben volumen večji od 2 do 3 ml 200 mg/ml raztopine, je bolje uporabiti bolj koncentrirano

raztopino.

Pri prehodu z zdravljenja s peroralnim zuklopentiksolom ali intramuskularno obliko zdravila zuklopentiksolijevega acetata na vzdrževalno zdravljenje z zuklopentiksoldekanoatom moramo upoštevati naslednje smernice:

1. P rehod s peroralnega zuklopentiksola na zuklopentiksoldekanoat

   x mg peroralno na dan ustreza 8x mg dekanoata vsaka 2 tedna. x mg peroralno na dan ustreza 16x mg dekanoata vsake 4 tedne.

   Peroralno zdravljenje z zuklopentiksolom nadaljujemo še prvi teden po prvi injekciji, toda z manjšimi

   odmerki.

2. Prehod z zuklopentiksolijevega acetata na zuklopentiksoldekanoat

Hkrati z (zadnjo) injekcijo zuklopentiksolijevega acetata (100 mg) vbrizgamo intramuskularni odmerek 200 do 400 mg (1 do 2 ml) zuklopentiksoldekanoata 200 mg/ml in odmerek ponovimo vsak drugi teden. Včasih so potrebni večji odmerki ali krajši presledki med injekcijami.

Zuklopentiksolijev acetat in zuklopentiksoldekanoat lahko mešamo v brizgalki in vnašamo z eno injekcijo

(ko-injekcijo).

Bolniki, ki so se zdravili z drugimi zdravili v depo obliki, naj prejemajo odmerke glede na naslednja razmerja: 200 mg zuklopentiksoldekanoata ustreza 25 mg flufenazindekanoata oz. 40 mg cis(Z)-flupentiksoldekanoata oz. 50 mg haloperidoldekanoata.

Naslednje odmerke zuklopentiksoldekanoata in presledke med injekcijami prilagajamo bolnikovemu odzivu na zdravljenje.

Starejši bolniki

Starejši bolniki naj dobivajo odmerke na spodnjem robu obsega odmerkov.

Pediatrična populacija

Zaradi pomanjkanja kliničnih izkušenj uporaba zdravila Clopixol Depot pri otrocih in mladostnikih ni

priporočljiva.

Zmanjšana ledvična funkcija

Bolniki z zmanjšanim ledvičnim delovanjem lahko dobivajo običajne odmerke zdravila Clopixol Depot.

Zmanjšana jetrna funkcija

Priporočamo previdno odmerjanje in, če je možno, merjenje plazemskih koncentracij.

Način uporabe

Zdravilo Clopixol Depot vnašamo z intramuskularno injekcijo v zgornjo zunanjo četrtino glutealnega predela. Volumen injekcijske raztopine večji od 2 ml moramo porazdeliti na dve mesti injiciranja.

Lokalna prenosljivost je dobra.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Cirkulatorni kolaps.

• Motnje zavesti ne glede na vzrok (npr. zastrupitev z alkoholom, barbiturati ali opiati).

• Koma.

Pri kateremkoli nevroleptiku obstaja možnost razvoja malignega nevroleptičnega sindroma

(hipertermija, rigidnost, nihanje zavesti, nestabilnost avtonomnega živčnega sistema). Tveganje je verjetno večje pri močnejših učinkovinah. Bolniki z organskim možganskim sindromom, duševno manj razviti bolniki in bolniki, za katere je bila ugotovljena zloraba opiatov in alkohola, predstavljajo večino primerov s smrtnim izidom.

Zdravljenje: ukinitev nevroleptika. Simptomatično zdravljenje in splošni podporni ukrepi. Ugodno

lahko delujeta dantrolen in bromokriptin.

Po ukinitvi peroralnega nevroleptika lahko trajajo simptomi več kot teden dni, pri zdravljenju z depo pripravki pa še nekoliko dlje.

Enako kot druge nevroleptike moramo tudi zuklopentiksoldekanoat previdno uporabljati pri bolnikih z organskim možganskim sindromom, bolezenskimi stanji s konvulzijami ali napredovano boleznijo jeter.

Zlasti v prvih dneh po injiciranju in na začetku zdravljenja se lahko pojavijo ekstrapiramidne reakcije. V večini primerov lahko te neželene učinke zadovoljivo obvladujemo z zmanjšanjem odmerka zdravila in/ali z uporabo antiparkinsonikov. Rutinska profilaktična uporaba antiparkinsonikov ni priporočljiva. Antiparkinsoniki ne ublažijo tardivne diskinezije in jo lahko celo poslabšajo.

Priporočljivo je zmanjšanje odmerka ali, če je mogoče, prenehanje zdravljenja s zuklopentiksolom. Pri

trdovratni akatiziji lahko koristita benzodiazepin ali propranolol.

Disfagija se lahko pojavi kot posledica ekstrapiramidnih simptomov ter tudi salivacije, sedacije in nevroleptičnega malignega sindroma in lahko povzroči življenjsko nevarne zaplete, kot sta

aspiracijska pljučnica in zadušitev.

Enako kot druga psihotropna zdravila lahko tudi zuklopentiksoldekanoat spremeni odzivanje na inzulin in glukozo, zato moramo bolnikom s sladkorno boleznijo prilagoditi antidiabetično zdravljenje.

Med dolgotrajnim zdravljenjem, zlasti z visokimi odmerki, moramo bolnika skrbno spremljati in

njegovo stanje občasno ponovno oceniti, da bi ugotovili, ali lahko vzdrževalni odmerek znižamo.

Tako kot druga zdravila, ki sodijo v terapevtski razred antipsihotikov, lahko tudi

zuklopentiksoldekanoat povzroči podaljšanje intervala QT. Trajno podaljšanje intervala QT lahko poveča tveganje za maligne aritmije, zato je treba zuklopentiksoldekanoat previdno uporabljati pri

občutljivih osebah (s hipokaliemijo, hipomagnezijo ali genetsko nagnjenostjo k temu) in pri bolnikih s srčno-žilnimi motnjami v anamnezi, npr. s podaljšanim intervalom QT, z izrazito bradikardijo (<50 utripov v minuti), nedavnim akutnim infarktom srčne mišice, nekompenzirano odpovedjo srca ali srčno aritmijo. Sočasnemu zdravljenju z drugimi antipsihotiki se je treba izogibati (glejte poglavje 4.5).

Pri uporabi antipsihotičnih zdravil so poročali o venskem tromboembolizmu (VTE – venous tromboembolism). Pri bolnikih, zdravljenih z antipsihotiki, so pogosto prisotni pridobljeni dejavniki tveganja za VTE, zato je pred in med zdravljenjem z zdravilom Clopixol Depot treba ugotoviti vse možne dejavnike tveganja za VTE in uvesti preventivne ukrepe.

Pri uporabi antipsihotikov, vključno s zuklopentiksoldekanoatom, so poročali o primerih levkopenije,

nevtropenije in agranulocitoze.

Dolgo delujoče depo antipsihotike je treba uporabljati previdno v kombinaciji z drugimi zdravili, ki imajo mielosupresivni potencial, saj jih ni mogoče hitro odstraniti iz telesa v razmerah, v katerih se to lahko zahteva.

Starejši bolniki

Možgansko-žilni neželeni dogodki

V randomiziranih, s placebom kontroliranih kliničnih preskušanjih, opravljenih pri populaciji bolnikov z demenco, so pri uporabi nekaterih atipičnih antipsihotikov opazili približno trikrat večje tveganje za možgansko-žilne neželene dogodke. Mehanizem tega povečanja ni znan. Povečanega tveganja ne moremo izključiti niti pri drugih antipsihotikih oziroma drugih skupinah bolnikov. Pri bolnikih z dejavniki tveganja za kap je treba zuklopentiksoldekanoat previdno uporabljati.

Povečana umrljivost pri starejših bolnikih z demenco

Podatki dveh obsežnih ne-intervencijskih kliničnih preskušanj so pokazali, da je pri starejših bolnikih z demenco, zdravljenih z antipsihotiki, prisotno rahlo povečano tveganje za smrt v primerjavi s tistimi, ki ne dobivajo antipsihotikov. Za zanesljivo oceno natančnega obsega tveganja in vzroka povečanega tveganja umrljivosti ni na voljo dovolj podatkov.

Zdravilo Clopixol Depot ni odobreno za zdravljenje vedenjskih motenj, povezanih z demenco.

Kombinacije, ki terjajo posebno previdnost pri uporabi

Zuklopentiksoldekanoat lahko okrepi sedativni učinek alkohola ter učinke barbituratov in drugih depresorjev centralnega živčnega sistema.

Nevroleptiki lahko okrepijo ali oslabijo učinek antihipertenzivov; antihipertenzivni učinek gvanetidina in učinkovin s podobnim delovanjem se zmanjša.

Sočasna uporaba nevroleptikov in litija poveča tveganje nevrotoksičnih učinkov.

Pri sočasnem jemanju tricikličnih antidepresivov in nevroleptikov prihaja do medsebojnega zaviranja

presnove.

Zuklopentiksoldekanoat lahko oslabi učinek levodope in adrenergičnih zdravil.

Sočasna uporaba metoklopramida in piperazina poveča tveganje ekstrapiramidnih simptomov.

Ker se zuklopentiksol deloma presnavlja s pomočjo CYP2D6, lahko sočasna uporaba zdravil, za katere je znano, da zavirajo ta encim, privede do zmanjšanja očistka zuklopentiksola.

Podaljšanje intervala QT, povezanega z antipsihotičnim zdravljenem, lahko še dodatno poslabša

sočasna uporaba zdravil za katera je znano, da pomembno podaljšajo interval QT. Sočasni uporabi

takih zdravil se je treba izogibati. Mednje sodijo:

• antiaritmiki razreda Ia in III (npr. kvinidin, amiodaron, sotalol, dofetilid),

• nekateri antipsihotiki (npt. tioridazin),

• nekateri makrolidi (npr. eritromicin),

• nekateri antihistaminiki (npr. terfenadin, astemizol),

• nekateri kvinolonski antibiotiki (npr. gatifloksacin, moksifloksacin).

Zgornji seznam ni izčrpen; potrebno se je izogibati tudi uporabi nekaterih drugih zdravil za katera je znano, da pomembno podaljšajo interval QT (npr. cisaprid, litij).

Previdno je treba uporabljati tudi zdravila za katera je znano, da povzročajo motnje elektrolitov, kot so tiazidni diuretiki (hipokaliemija), in zdravil za katera je znano, da povečajo plazemsko koncentracijo zuklopentiksoldekanoata, saj lahko povečajo tveganja za podaljšanje intervala QT in maligne aritmije (glejte poglavje 4.4).

Nosečnost

Zuklopentiksoldekanoata ne predpisujemo med nosečnostjo, razen, kadar je pričakovana korist zdravljenja večja od teoretičnega tveganja za plod.

Pri novorojenčkih, ki so bili med tretjim trimesečjem nosečnosti izpostavljeni antipsihotikom (vključno z zdravilom Clopixol Depot), obstaja tveganje za pojav neželenih učinkov, vključno z ekstrapiramidnimi in/ali odtegnitvenimi simptomi, katerih jakost in čas trajanja po porodu sta lahko različna. Pri novorojenčkih so poročali o agitaciji, hipertoniji, hipotoniji, tremorju, somnolenci, respiratorni stiski in motnjah hranjenja. Posledično je treba takšne novorojenčke skrbno nadzirati.

Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Dojenje

V materino mleko se izloča majhna količina zuklopentiksola, zato ni verjetno, da bi imeli terapevtski odmerki zdravila škodljive posledice za dojenčka. Odmerek, ki ga dojenček med dojenjem zaužije je nižji od 1 % na telesno maso preračunanega odmerka za mater (v mg/kg). Kadar je klinična korist zdravljenja za mater velika, lahko z dojenjem med zdravljenjem z zuklopentiksol acetatom nadaljuje, zdravstveno stanje dojenčka pa je priporočljivo opazovati zlasti prve 4 tedne po rojstvu.

Plodnost

Pri ljudeh so poročali o neželenih učinkih, kot so hiperprolaktinemija, galaktoreja, amenoreja, erektilna disfunkcija in nezmožnost ejakulacije (glejte poglavje 4.8). Ti neželeni učinki lahko imajo negativni vpliv na spolno delovanje in plodnost pri ženskah in/ali moških.

Potrebno je razmisliti o zmanjšanju odmerka (če je mogoče) ali o prekinitvi zdravljenja, če se pojavijo hiperprolaktinemija, galaktoreja, amenoreja ali spolne disfunkcije, ki so klinično pomembne. Po prekinitvi zdravljenja so učinki reverzibilni.

Uporaba zuklopentiksola pri samcih in samicah podgan je bila povezana z rahlo zamudo pri parjenju. V eksperimentu, kjer je bil zuklopentiksol vnesen s hrano, so opazili oslabljeno uspešnost parjenja in znižano stopnjo brejosti.

Zdravilo Clopixol Depot je sedativno zdravilo. Bolniki, ki jemljejo psihotropna zdravila lahko pričakujejo slabšo splošno pozornost in koncentracijo, zato jih moramo opozoriti, da je lahko njihova sposobnost vožnje in upravljanja s stroji zmanjšana.

Neželeni učinki so večinoma odvisni od višine odmerka. Najpogostnejši in najresnejši so v zgodnjem

obdobju zdravljenja, med njegovim nadaljevanjem pa pojenjajo.

Pogostnost je povzeta po strokovni literaturi in spontanem poročanju. Pogostnost je opredeljena kot: zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do

<1/1.000); zelo redki (<1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

*Disfagija se lahko pojavi kot posledica ekstrapiramidnih simptomov ter tudi sialoreje, sedacije in nevroleptičnega malignega sindroma in lahko povzroči življenjsko nevarne zaplete, kot sta

aspiracijska pljučnica in zadušitev.

Kot pri drugih zdravilih, ki sodijo v terapevtski razred antipsihotikov, so tudi pri zuklopentiksolu dekanoatu poročali o redkih primerih podaljšanja intervala QT, ventrikularne aritmije – ventrikularne fibrilacije, ventrikularne tahikardije, srčnega zastoja, torsade de pointes in nenadne nepojasnjene smrti (glejte poglavje 4.4).

Nenadno ukinitev zuklopentiksola lahko spremljajo odtegnitveni simptomi. Najpogostejši simptomi so

siljenje na bruhanje, bruhanje, anoreksija, driska, izcedek iz nosu, potenje, mialgija, parestezije,

nespečnost, nemir, tesnobnost in vznemirjenost. Bolniki lahko občutijo tudi vrtoglavico, izmenične

občutke toplote in mraza ter tremor. Simptomi se na splošno pojavijo med 1. in 4. dnevom od ukinitve

zdravila, izzvenijo pa v 7 do 14 dnevih.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravljenja na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (8) 2000 500

Faks: +386 (8) 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Glede na način vnašanja je malo verjetno, da bi se pojavili simptomi prevelikega odmerka.

Simptomi

Zaspanost, koma, motnje gibanja, konvulzije, šok, hipertermija/hipotermija.

Pri prekomernem odmerku, ob sočasni uporabi zdravil za katera je znano, da vplivajo na srce, so opazili spremembe EKG, podaljšanje intervala QT, torsade de pointes, zastoj srca in ventrikularno aritmijo.

Zdravljenje

Zdravljenje je simptomatično in podporno. Uvedemo postopke za vzdrževanje delovanja dihal, srca in ožilja. Epinefrina (adrenalina) ne smemo uporabiti, ker lahko dodatno zniža krvni tlak. Konvulzije lahko zdravimo z diazepamom, motnje gibanja pa z biperidenom.