Sogroya 5 mg/1,5 ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Sogroya 5 mg/1,5 ml
Zdravilo Sogroya je namenjeno za nadomeščanje endogenega rastnega hormona pri otrocih, starih 3 leta in več, in mladostnikih z zaostajanjem v rasti zaradi pomanjkanja rastnega hormona
(pomanjkanje rastnega hormona pri pediatrični populaciji (GHD - Growth Hormone Deficiency)) ter pri odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona (AGHD - Adult Growth Hormone Deficiency).
Zdravljenje s somapacitanom morajo začeti in nadzorovati zdravniki, ustrezno usposobljeni in izkušeni v diagnosticiranju in vodenju bolnikov s pomanjkanjem rastnega hormona (npr. endokrinologi).
Odmerjanje
Preglednica 1: Priporočeni odmerek
| Pomanjkanje rastnega hormona pri pediatrični populaciji | Priporočeni začetni odmerek |
| Predhodno nezdravljeni pediatrični bolniki in pediatrični bolniki, ki prehajajo z zdravljenja zdrugimi zdravili z rastnim hormonom | 0,16 mg/kg/teden |
| Pomanjkanje rastnega hormona pri odraslih | Priporočeni začetni odmerek |
| Še nezdravljeni bolniki odrasli (≥18 do <60 let)ženske, ki uporabljajo peroralne estrogene(ne glede na starost) starejši (60 let ali več) | 1,5 mg/teden2 mg/teden1 mg/teden |
| Bolniki, ki prehajajo z vsakodnevne uporabe zdravil z rastnim hormonomodrasli (≥18 do <60 let)ženske, ki uporabljajo peroralne estrogene(ne glede na starost) starejši (60 let ali več) | 2 mg/teden4 mg/teden1,5 mg/teden |
Pomanjkanje rastnega hormona pri pediatrični populaciji
Prilagajanje odmerka
Odmerek somapacitana je mogoče individualizirati in po potrebi prilagoditi glede na hitrost rasti, neželene učinke, telesno maso in koncentracijo insulinu podobnega rastnega faktorja I (IGF-I) v serumu.
Povprečne ravni standardne deviacije (SDS – standard deviation score) IGF-I (upoštevane 4 dni po odmerjanju) lahko služijo kot vodilo za titracijo odmerka. Prilagoditve odmerka morajo biti ciljno usmerjene k doseganju povprečnih vrednosti SDS IGF-I v normalnem območju, tj. med -2 in +2 (po možnosti blizu 0 SDS).
Če je IGF-I (SDS) > 2, ga je treba ponovno oceniti po naslednjem injiciranju somapacitana. Če vrednost ostane > 2, se priporoča zmanjševanje odmerka za 0,04 mg/kg/teden. Pri nekaterih bolnikih bo morda potrebno več kot enkratno zmanjšanje odmerka.
Pri bolnikih, ki jim je bil odmerek zmanjšan in ne rastejo dobro, se lahko, glede na prenašanje, odmerek postopoma povečuje do največjega odmerka 0,16 mg/kg/teden. Povečanje odmerka v enem koraku ne sme preseči 0,02 mg/kg na teden.
Ocena zdravljenja
Učinkovitost in varnost je treba ocenjevati na približno 6 do 12 mesecev; za oceno je mogoče uporabiti parametre rasti in razvoja, biokemične izvide (koncentracija IGF-I, hormonov, glukoze in lipidov) in pubertetni status. Med puberteto mora biti ocenjevanje pogostejše.
Zdravljenje je treba prenehati, ko bolniki dosežejo končno ali skoraj končno višino, tj. letno hitrost rasti < 2 cm/leto in kostno starost > 14 let pri deklicah in > 16 let pri dečkih (to ustreza zaprtju epifiznih rastnih ploščic, glejte poglavje 4.3). Ko so epifize zraščene, je bolnike treba znova klinično oceniti glede potrebe po zdravljenju z rastnim hormonom.
Če se pomanjkanje rastnega hormona po dokončani rasti nadaljuje, je treba zdravljenje z rastnim hormonom nadaljevati, dokler ni dosežen popoln somatski razvoj odraslih, vključno s pusto telesno maso in pridobivanjem kostne mineralne gostote (za smernice o odmerjanju glejte priporočeni odmerek za odrasle (Preglednica 1)).
Pomanjkanje rastnega hormona pri odraslih Prilagajanje odmerka
Somapacitan je treba odmerjati glede na potrebe posameznega bolnika. Odmerek je priporočljivo povečevati postopoma, v presledkih od 2 do 4 tedne in v korakih od 0,5 mg do 1,5 mg, glede na bolnikov klinični odziv in pojavljanje neželenih učinkov, največ do odmerka 8 mg somapacitana na teden. Kot vodilo za titriranje odmerka je mogoče uporabljati koncentracijo insulinu podobnega rastnega dejavnika I (IGF-I – insulin-like growth factor 1) v serumu (odvzem od 3 do 4 dni po uporabi odmerka). Ciljna vrednost standardne deviacije (SDS - standard deviation score) IGF-I mora biti v
zgornjem delu normalnega območja in ne sme preseči 2 SDS. Ciljne vrednosti SDS IGF-I so po navadi dosežene v 8 tednih titriranja odmerka. Nekateri odrasli bolniki s pomanjkanjem rastnega hormona lahko potrebujejo dolgotrajnejše titriranje odmerka (glejte spodaj in poglavje 5.1).
Ocena zdravljenja
Z uporabo SDS IGF-I kot biološkega označevalca za titriranje odmerka je cilj doseči vrednost SD koncentracije IGF-I znotraj zgornjega dela starostno prilagojenega referenčnega območja (zgornji del referenčnega območja SDS IGF-I: od 0 do +2) v 12 mesecih titriranja. Če tega ciljnega območja v tem obdobju ni mogoče doseči ali če bolnik ne doseže želenega kliničnega odziva, je treba razmisliti o drugih možnostih zdravljenja.
Med vzdrževalnim zdravljenjem s somapacitanom je treba v presledkih od 6 do 12 mesecev ocenjevati varnost in učinkovitost; za oceno je mogoče uporabiti biokemične vrednosti (koncentracijo IGF-I, glukoze in lipidov), telesno sestavo in indeks telesne mase.
Pomanjkanje rastnega hormona pri pediatrični populaciji in pri odraslih
Prehod z zdravljenja z drugimi zdravili z rastnim hormonom
Priporočljivo je, da bolniki, ki preidejo s tedenske uporabe rastnega hormona na somapacitan, slednjega injicirajo na svoj običajni dan enkrat na teden.
Pri prehodu z dnevnega zdravljenja s človeškim rastnim hormonom na somapacitan enkrat na teden naj bolniki izberejo dan, ki jim za dajanje tedenskega odmerka najbolj ustreza. Zadnji odmerek vsakodnevno uporabljanega zdravila naj injicirajo dan (ali vsaj 8 ur) pred prvim odmerkom somapacitana enkrat na teden. Bolniki morajo upoštevati navodila za priporočeni začetni odmerek v Preglednici 1.
Zdravljenje s peroralnim estrogenom
Ženske, ki uporabljajo peroralno estrogensko zdravljenje, imajo lahko zmanjšane ravni IGF-I in lahko za doseganje cilja zdravljenja potrebujejo prilagoditev odmerka rastnega hormona (glejte
poglavje 4.4).
Pri pediatrični populaciji s pomanjkanjem rastnega hormona odmerkov nad 0,16 mg/kg/teden niso
proučevali in ti odmerki niso priporočljivi.
Izpuščeni odmerek
Bolnikom, ki pozabijo vzeti odmerek, je treba naročiti, naj si somapacitan enkrat na teden injicirajo čim prej po tem, ko to ugotovijo, znotraj 3 dni po izpuščenem odmerku. Potem naj se vrnejo na običajno shemo uporabe enkrat na teden. Če so minili že več kot 3 dnevi, pa morajo odmerek preskočiti in naslednji odmerek uporabiti na redni dan po urniku. Če sta bila izpuščena dva odmerka ali več, je treba odmerek znova začeti uporabljati na redni dan po urniku.
Sprememba dneva uporabe zdravila
Dan za injiciranje tedenske injekcije je mogoče spreminjati, le čas med dvema odmerkoma mora biti
vsaj 4 dni. Ko je izbran nov dan za injiciranje, je treba nadaljevati uporabo enkrat na teden.
Prilagodljiv čas odmerjanja
Če injiciranje na predvideni dan za odmerek ni mogoče, se lahko somapacitan enkrat na teden injicira do 2 dneva pred ali 3 dni po predvidenem dnevu za odmerek, toda čas med dvema odmerkoma mora biti vsaj 4 dni (96 ur). Naslednji odmerek po shemi enkrat na teden je mogoče uporabiti na redno načrtovani dan po predvidenem urniku za dajanje zdravila.
Posebne populacije Starejši (60 let ali več)
Na splošno lahko starejši bolniki potrebujejo manjše odmerke somapacitana. Za dodatne informacije glejte poglavje 5.2.
Pediatrična populacija
O kliničnih učinkih somapacitana pri pediatričnih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona, mlajših od 3 let, je podatkov malo. Trenutno dostopni podatki so navedeni v poglavjih 5.1 in 5.2, vendar priporočila o odmerjanju ni mogoče dati.
Spol
Pri moških se občutljivost za IGF-I sčasoma povečuje. To pomeni, da pri moških obstaja tveganje za prekomerno zdravljenje. Ženske, zlasti tiste, ki uporabljajo peroralne estrogene, lahko potrebujejo večje odmerke in daljše obdobje titriranja kot moški (glejte poglavji 5.1 in 5.2). Pri ženskah, ki uporabljajo peroralne estrogene, je treba razmisliti o zamenjavi poti uporabe estrogena, npr. transdermalno ali vaginalno (glejte poglavje 4.4).
Okvara ledvic
Bolnikom z okvaro ledvic začetnega odmerka ni treba prilagoditi. Bolniki z okvaro ledvic lahko potrebujejo manjše odmerke somapacitana. Toda ker je odmerek somapacitana individualno prilagojen potrebam posameznega bolnika, dodatna prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte poglavje 5.2).
Okvara jeter
Bolnikom z okvaro jeter začetnega odmerka ni treba prilagoditi. Bolniki z zmerno okvaro jeter lahko potrebujejo večje odmerke somapacitana. Toda ker je odmerek somapacitana individualno prilagojen potrebam posameznega bolnika, dodatna prilagoditev odmerka ni potrebna. O uporabi somapacitana pri bolnikih s hudo okvaro jeter ni podatkov. Pri zdravljenju takšnih bolnikov s somapacitanom je potrebna previdnost (glejte poglavje 5.2).
Način uporabe
Somapacitan je treba injicirati enkrat na teden, kadar koli tekom dneva.
Somapacitan je treba injicirati subkutano v trebuh, stegna, zadnjico ali nadlakti brez prilagoditve odmerka.
Mesto injiciranja je treba vsak teden menjavati, da se prepreči lokalno lipoatrofijo.
Sogroya 5 mg/1,5 ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Injekcijski peresnik z zdravilom Sogroya 5 mg/1,5 ml (3,3 mg/ml) omogoča aplikacijo odmerkov od
0,025 mg (0,0075 ml) do 2 mg (0,6 ml) v korakih po 0,025 mg.
Sogroya 10 mg/1,5 ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Injekcijski peresnik z zdravilom Sogroya 10 mg/1,5 ml (6,7 mg/ml) omogoča aplikacijo odmerkov od
0,05 mg (0,0075 ml) do 4 mg (0,6 ml) v korakih po 0,05 mg.
Sogroya 15 mg/1,5 ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Injekcijski peresnik z zdravilom Sogroya 15 mg/1,5 ml (10 mg/ml) omogoča aplikacijo odmerkov od
0,10 mg (0,01 ml) do 8 mg (0,8 ml) v korakih po 0,10 mg.
Za navodila o rokovanju z zdravilom pred uporabo glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Somapacitana se ne sme uporabljati, če obstajajo znaki aktivnosti tumorja. Intrakranialni tumorji morajo biti neaktivni in protitumorsko zdravljenje mora biti zaključeno pred začetkom zdravljenja s somapacitanom. Če obstajajo znaki rasti tumorja, je treba zdravljenje prekiniti (glejte poglavje 4.4).
Somapacitana se ne sme uporabljati za spodbujanje longitudinalne rasti pri otrocih z zaprtimi epifizami, glejte poglavje 4.2.
Somapacitana ne smejo dobivati bolniki z akutno kritično boleznijo, ki imajo zaplete po operaciji na odprtem srcu, po operaciji v trebuhu, multipli nezgodni travmi, z akutno odpovedjo dihanja ali podobnimi stanji (v zvezi z bolniki, ki prejemajo nadomestno zdravljenje, glejte poglavje 4.4).
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije
uporabljenega zdravila.
Adrenokortikalna insuficienca
Uvedba zdravljenja z rastnim hormonom lahko povzroči zavrtje 11βHSD-1 in zmanjšanje koncentracije kortizola v serumu. Pri bolnikih, ki se zdravijo z rastnim hormonom, se lahko izrazi predhodno prikriti centralni (sekundarni) hipoadrenalizem, ki lahko zahteva nadomestno zdravljenje z glukokortikoidi. Bolnikom, ki zaradi predhodno ugotovljenega hipoadrenalizma že prejemajo nadomestno zdravljenje z glukokortikoidi, bo po uvedbi zdravljenja z rastnim hormonom morda treba povečati vzdrževalni ali stresni odmerek glukokortikoidov. Bolnike z znanim hipoadrenalizmom je treba kontrolirati glede znižane koncentracije kortizola v serumu in/ali potrebe po povečanju odmerkov glukokortikoidov (glejte poglavje 4.5).
Motena presnova glukoze
Zdravljenje z rastnim hormonom lahko zmanjša občutljivost za insulin, zlasti med uporabo večjih odmerkov pri dovzetnih bolnikih; posledično se lahko pri osebah z nezadostno zmožnostjo za izločanje insulina pojavi hiperglikemija. Zato se lahko med zdravljenjem z rastnim hormonom razkrijeta še neodkrita motena toleranca za glukozo in manifestna sladkorna bolezen. Zaradi tega je treba koncentracijo glukoze redno kontrolirati pri vseh bolnikih, zdravljenih z rastnim hormonom, še zlasti pa pri tistih z dejavniki tveganja za sladkorno bolezen, kot so debelost ali družinska anamneza sladkorne bolezni. Bolnike s predhodno obstoječo sladkorno boleznijo tipa 1 ali tipa 2 ali z moteno toleranco za glukozo je treba med zdravljenjem z rastnim hormonom skrbno nadzorovati. Pri teh bolnikih je lahko ob uvedbi zdravljenja z rastnim hormonom potrebna prilagoditev odmerkov antihiperglikemičnih zdravil.
Novotvorbe
O povečanem tveganju za nastanek novih primarnih tumorjev pri bolnikih, zdravljenih z rastnim hormonom, ni dokazov. Pri bolnikih, ki so dosegli popolno remisijo malignih bolezni ali so bili zdravljeni zaradi benignih tumorjev, zdravljenje z rastnim hormonom ni bilo povezano z večjo verjetnostjo za ponovitev bolezni. Bolnike, ki so dosegli popolno remisijo malignih bolezni ali so bili zdravljeni zaradi benignih tumorjev, je treba po uvedbi zdravljenja z rastnim hormonom skrbno spremljati, da bi odkrili morebitni relaps. Zdravljenje z rastnim hormonom je treba prekiniti, če se pojavi ali ponovi maligen ali benigen tumor.
Pri bolnikih, ki so v otroštvu preboleli raka in so se zdravili z rastnim hormonom, so poročali o povečanem tveganju za ponovni nastanek novotvorb. Najpogostejša oblika teh novotvorb so bili intrakranialni tumorji. Zdi se, da je predhodna izpostavljenost sevanju najpomembnejši dejavnik tveganja za ponovni nastanek novotvorb.
Benigna intrakranialna hipertenzija
V primeru hudega ali ponavljajočega se glavobola, težav z vidom, navzee in/ali bruhanja je priporočljivo opraviti fundoskopijo, da bi odkrili morebitni edem papile. Če pregled potrdi edem papile, je treba razmisliti o diagnozi benigne intrakranialne hipertenzije in, če je potrebno, prenehati zdravljenje z rastnim hormonom. Trenutno ni dovolj podatkov, ki bi lahko vodili klinično odločanje pri bolnikih z odpravljeno intrakranialno hipertenzijo. V primeru ponovne uvedbe zdravljenja z rastnim hormonom je potrebno skrbno spremljanje glede simptomov intrakranialne hipertenzije.
Delovanje ščitnice
Rastni hormon poveča zunajščitnično pretvorbo T4 v T3 in tako lahko razkrije nastajajoči
hipotiroidizem. Ker hipotiroidizem zmanjšuje odziv na zdravljenje z rastnim hormonom, je treba
bolnikom redno kontrolirati delovanje ščitnice in morajo dobivati nadomestno zdravljenje s ščitničnim hormonom, če je potrebno (glejte poglavji 4.5 in 4.8).
Uporaba s peroralnimi estrogeni
Peroralni estrogeni vplivajo na odziv IGF-I na rastni hormon, tudi na somapacitan.
Ženske bolnice, ki jemljejo kakršno koli obliko peroralnih estrogenov (hormonsko zdravljenje ali kontracepcijo), morajo razmisliti o spremembi poti uporabe estrogena (npr. transdermalna ali vaginalna hormonska zdravila) ali uporabljati kakšno drugo vrsto kontracepcije. Če ženska, ki uporablja peroralni estrogen, začne zdravljenje s somapacitanom, lahko potrebuje večje začetne odmerke in daljše obdobje titriranja (glejte poglavje 4.2).
Če ženska bolnica, ki prejema somapacitan, začne zdravljenje s peroralnim estrogenom, bo odmerek somapacitana morda treba povečati, da bi koncentracijo IGF-I v serumu ohranili znotraj normalnega, za starost primernega območja. In nasprotno: če ženska bolnica, ki prejema somapacitan, preneha zdravljenje s peroralnim estrogenom, bo odmerek somapacitana morda treba zmanjšati, da bi preprečili presežek somapacitana in/ali neželene učinke (glejte poglavji 4.2 in 4.5).
Bolezni kože in podkožja
V primeru injiciranja somapacitana na isto mesto skozi daljše časovno obdobje se lahko pojavijo lokalne spremembe v podkožnem tkivu, kot so lipohipertrofija, lipoatrofija in pridobljena lipodistrofija. Da bi zmanjšali tveganje, je treba mesto injiciranja menjavati (glejte poglavji 4.2 in 4.8).
Protitelesa
Pri odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona niso opažali protiteles proti somapacitanu. Nekaj pediatričnih bolnikov s pomanjkanjem rastnega hormona je bilo pozitivnih na protitelesa, ki vežejo somapacitan. Nobeno od teh protiteles ni bilo nevtralizirajoče in opazili niso nobenega vpliva na klinične učinke. Pri bolnikih, ki se ne odzovejo na zdravljenje, je treba opraviti testiranje za prisotnost protiteles proti somapacitanu.
Akutna kritična bolezen
Vpliv rastnega hormona na okrevanje so proučili v dveh s placebom kontroliranih preskušanjih, ki sta zajeli 522 kritično bolnih odraslih. Bolniki so imeli zaplete po operaciji na odprtem srcu, operaciji v trebuhu, multipli nezgodni travmi ali akutni respiratorni insuficienci. Umrljivost je bila večja pri bolnikih, zdravljenih s 5,3 ali 8 mg rastnega hormona, kot pri tistih, ki so prejemali placebo (42 % v primerjavi z 19 %). Na podlagi teh podatkov se takšnih bolnikov ne sme zdraviti s somapacitanom.
Ker informacij o varnosti nadomestnega zdravljenja z rastnim hormonom pri akutno kritično bolnih bolnikih ni, je treba koristi nadaljnjega zdravljenja v teh okoliščinah pretehtati v primerjavi z možnimi tveganji.
Pomanjkanje rastnega hormona pri odraslih je vseživljenjska bolezen in jo je treba zdraviti temu ustrezno. Toda izkušenj pri bolnikih, starejših od 60 let, in odraslih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona, ki so bili zdravljeni več kot pet let, je še vedno malo.
Pankreatitis
Obstaja malo poročil o pojavu pankreatitisa med zdravljenjem z drugimi zdravili z rastnim hormonom, zato je treba nanj pomisliti pri bolnikih, ki prejemajo somapacitan in se jim pojavijo nepojasnjene bolečine v trebuhu.
Zdrs epifize glavice stegnenice
Pri hitro rastočih otrocih in bolnikih z endokrinimi boleznimi, vključno s pomanjkanjem rastnega hormona, se lahko zdrs epifize kolka pojavi pogosteje kot v splošni populaciji. Otroci, ki imajo med zdravljenjem s somapacitanom dolgotrajne bolečine v kolku ali kolenu in/ali šepajo, morajo biti klinično pregledani.
Natrij
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek; to pomeni, da je praktično "brez natrija".
Zdravila, ki se presnavljajo s citokromom P450
Podatki študije medsebojnega delovanja pri odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona kažejo, da lahko uporaba rastnega hormona poveča očistek snovi, ki jih presnavljajo izoencimi citokroma P450. Še posebej se lahko poveča očistek snovi, ki jih presnavlja citokrom P450 (npr. spolni steroidi, kortikosteroidi, antiepileptiki in ciklosporin); posledica je zmanjšanje koncentracije teh snovi v plazmi. Klinični pomen tega ni znan.
Glukokortikoidi
Rastni hormon zmanjša pretvorbo kortizona v kortizol, pri čemer se lahko izrazi predhodno prikrit centralni hipoadrenalizem, ali pa majhni nadomestni odmerki glukokortikoidov postanejo neučinkoviti (glejte poglavje 4.4).
Peroralni estrogeni
Pri ženskah, ki prejemajo zdravljenje s peroralnimi estrogeni, je lahko za doseganje cilja zdravljenja potreben večji odmerek somapacitana (glejte poglavji 4.2 in 4.4).
Antihiperglikemična zdravila
V primeru sočasne uporabe somapacitana je lahko potrebna prilagoditev odmerkov antihiperglikemičnih zdravil (vključno z insulinom), kajti somapacitan lahko zmanjša občutljivost za insulin (glejte poglavji 4.4 in 4.8).
Drugo
Na presnovne učinke somapacitana lahko vpliva tudi sočasno zdravljenje z drugimi hormoni, npr. s testosteronom ali ščitničnimi hormoni (glejte poglavje 4.4).
Nosečnost
O uporabi somapacitana pri nosečnicah ni podatkov.
Študije na živalih so pokazale škodljiv vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Zdravila Sogroya ni priporočljivo uporabljati med nosečnostjo in pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo kontracepcije.
Dojenje
Ni znano, ali se somapacitan oziroma njegovi presnovki pri človeku izločajo v mleko. Farmakodinamični in toksikološki podatki pri živalih so pokazali izločanje somapacitana v mleko (glejte poglavje 5.3).
Tveganja za dojene novorojenčke/dojenčke ni mogoče izključiti.
Odločiti se je treba bodisi za prenehanje dojenja bodisi za prenehanje/prekinitev zdravljenja z zdravilom Sogroya, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.
Plodnost
Kliničnih izkušenj z uporabo somapacitana in njegovim možnim vplivom na plodnost ni.
Pri podganah niso opazili neželenih učinkov na plodnost samcev ali samic (glejte poglavje 5.3).
Zdravilo Sogroya nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Povzetek varnostnega profila
Najpogostejši neželeni učinki zdravila (NUZ) so (v padajočem zaporedju (pojavnost pri pediatrični
populaciji s pomanjkanjem rastnega hormona, pojavnost pri odraslih s pomanjkanjem rastnega
hormona)) glavobol (12 %, 12 %), bolečine v okončinah (9 %, ni podatka), hipotiroidizem (5 %, 2 %), reakcije na mestu injiciranja (5 %, 1 %), periferni edem (3 %, 4 %), artralgija (2 %, 7 %),
hiperglikemija (2 %, 1 %), utrujenost (2 %, 6 %) in adrenokortikalna insuficienca (1,5 %, 3 %).
Seznam neželenih učinkov v preglednici
NUZ v Preglednici 2 temeljijo na podatkih o varnosti iz enega potekajočega ključnega preskušanja
3. faze (52 tednov) pri pediatričnih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona (izhodiščna starost: 2,5 do 11 let) in neželenih učinkih zdravljenja s somapacitanom. Pogostnosti NUZ so izračunane na podlagi pogostnosti v ključnem preskušanju 3. faze.
Neželeni učinki v Preglednici 3 temeljijo na združenih podatkih treh dokončanih preskušanj 3. faze pri odraslih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona (izhodiščna starost: 19 do 77 let).
NUZ so prikazani po organskih sistemih MedDRA, kategorije pogostnosti pa so opredeljene kot: zelo
pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do
< 1/1000), zelo redki (< 1/10 000).
Preglednica 2: Neželeni učinki iz kliničnega preskušanja 3. faze pri pediatričnih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona
| Organski sistem po MedDRA | Zelo pogosti | Pogosti |
| Bolezni endokrinega sistema | hipotiroidizem*adrenokortikalna insuficienca | |
| Presnovne in prehranske motnje | hiperglikemija | |
| Bolezni živčevja | glavobol* | |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | artralgijabolečine v okončinah** | |
| Splošne težave in spremembe namestu aplikacije | periferni edem*reakcije na mestu injiciranja*#utrujenost |
*Na splošno ti neželeni učinki niso bili resni, bili so blagi in prehodni.
#Reakcije na mestu injiciranja so vključevale modrico na mestu injiciranja (1,5 %), bolečino na mestu
injiciranja (1,5 %), hematom na mestu injiciranja (1,5 %) in oteklino na mestu injiciranja (0,8 %).
**Predvsem blaga bolečina v nogi.
Preglednica 3: Neželeni učinki iz treh dokončanih kliničnih preskušanj 3. faze pri odraslih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona
| Organski sistempo MedDRA | Zelo pogosti | Pogosti | Občasni |
| Bolezni endokrinega sistema | adrenokortikalna insuficienca, hipotiroidizem | ||
| Presnovne in prehranske motnje | hiperglikemija* |
| Organski sistempo MedDRA | Zelo pogosti | Pogosti | Občasni |
| Bolezni živčevja | glavobol | Parestezije | sindrom karpalnega kanala |
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaj*,urtikarija* | lipohipertrofija*, srbenje* | |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | artralgija, mialgija, togost mišic* | togost sklepov | |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | periferni edem, utrujenost, astenija,reakcije na mestu injiciranja* |
*Na splošno ti neželeni učinki niso bili resni, bili so blagi ali zmerni in prehodni. Opis izbranih neželenih učinkov
Periferni edem
Periferni edem so opažali pogosto (3 % pri pediatrični populaciji s pomanjkanjem rastnega hormona in 4 % pri odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona). Za bolnike s pomanjkanjem rastnega hormona je značilen primanjkljaj zunajcelične tekočine. Uvedba zdravljenja z zdravili z rastnim hormonom ta primanjkljaj odpravi. Pojavi se lahko zastajanje tekočine s perifernimi edemi. Simptomi so po navadi prehodni, odvisni od odmerka in lahko zahtevajo prehodno zmanjšanje odmerka.
Adrenokortikalna insuficienca
Adrenokortikalno insuficienco so opažali pogosto (1,5 % pri pediatrični populaciji s pomanjkanjem
rastnega hormona in 3 % pri odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona), glejte poglavje 4.4.
Pediatrična populacija
Varnost somapacitana je bila ugotovljena pri otrocih in mladostnikih s pomanjkanjem rastnega hormona, starih 3 leta ali več. Varnostni profil somapacitana pri bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona, mlajših od 3 let, ni bil ugotovljen.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Kliničnih izkušenj s prevelikim odmerjanjem somapacitana je malo.
Glede na izkušnje lahko zdravljenje z rastnim hormonom enkrat na dan povzroči kratkotrajno preveliko odmerjanje, ki se sprva kaže kot nizka koncentracija glukoze v krvi, čemur sledi visoka koncentracija glukoze v krvi. Znižanje koncentracije glukoze v krvi so ugotovili biokemično, niso pa ga spremljali klinični znaki hipoglikemije.
Dolgoročno preveliko odmerjanje bi lahko povzročilo znake in simptome, kakršni so znani pri
prekomernem izločanju humanega rastnega hormona.
Farmakološke lastnosti - Sogroya 5 mg/1,5 ml
Farmakoterapevtska skupina: hipofizni in hipotalamični hormoni ter sorodne učinkovine, somatropin
in njegovi agonisti, oznaka ATC: H01AC07.
Mehanizem delovanja
Somapacitan je dolgodelujoči rekombinantni derivat humanega rastnega hormona. Sestavljen je iz 191 aminokislin, podobno kot endogeni humani rastni hormon, z eno samo substitucijo v aminokislinski hrbtenici (L101C), kamor je pripeta albumin-vežoča skupina. Albumin-vežoča skupina (stranska veriga) je sestavljena iz maščobnokislinske skupine in hidrofilnega razstojnika, vezanega na položaj 101 beljakovine.
Mehanizem delovanja somapacitana je ali neposredno prek receptorja za rastni hormon in/ali posredno
prek IGF-I, ki nastaja v tkivih po vsem telesu, pretežno pa v jetrih.
Zdravljenje pomanjkanja rastnega hormona s somapacitanom normalizira telesno sestavo (tj. zmanjša
se masa telesnega maščevja in poveča pusta telesna masa) in presnovno delovanje.
Somapacitan pri pediatričnih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona spodbuja rast kosti, ker
vpliva na rastne ploščice (epifize) kosti, glejte poglavje 5.3.
Farmakodinamični učinki
IGF-I
IGF-I je splošno sprejet biološki označevalec učinkovitosti pri bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona.
Po uporabi somapacitana se pojavi od odmerka odvisen odziv IGF-I.
Vzorec odzivov IGF-I v stanju dinamičnega ravnovesja je dosežen po 1 do 2-tedenskih odmerkih. Koncentracija IGF-I med tednom niha. Odziv IGF-I je največji po 2 do 4 dneh. V primerjavi z vsakodnevnim zdravljenjem z rastnim hormonom se profil IGF-I s somapacitanom razlikuje (glejte sliko 1).
Pri pediatričnih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona somapacitan povzroči linearen odziv IGF-I na odmerek. Sprememba odmerka za 0,02 mg/kg v povprečju spremeni vrednost standardne deviacije (SDS) IGF-I za 0,32.
Days at steady state
somapacitan
somatropin
Dnevi v stanju dinamičnega ravnovesja
Slika 1: Iz modela pridobljeni profili IGF-I v stanju dinamičnega ravnovesja za somapacitan in somatropin (glede na podatke pri odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona)
Klinična učinkovitost in varnost
Pomanjkanje rastnega hormona pri pediatrični populaciji Študija REAL 4 (3. faza)
Učinkovitost in varnost somapacitana enkrat na teden so ocenili v 52-tedenskem randomiziranem, multicentričnem, odprtem, z učinkovino nadzorovanem preskušanju 3. faze z vzporednimi skupinami (REAL 4) pri 200 še nezdravljenih pediatričnih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona. Bolnike so randomizirali ali na 0,16 mg/kg/teden somapacitana enkrat na teden (N = 132) ali na
0,034 mg/kg/dan somatropina enkrat na dan (N = 68).
Povprečna izhodiščna starost 200 bolnikov je bila 6,4 leta (razpon: od 2,5 do 11 let). 74,5 % bolnikov
je bilo dečkov.
Letna hitrost rasti je bila 52. teden s somapacitanom in somatropinom podobna (Preglednica 4).
Preglednica 4: Rezultati rasti v 52. tednu pri pediatričnih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona
| Somapacitan enkrat na teden(N = 132) | Somatropin enkrat na dan(N = 68) | Ocenjena razlika med terapevtskima skupinama (95 % IZ) (somapacitanminus somatropin) | |
| Letna hitrost rasti (cm/leto) | 11,2 | 11,7 | -0,5 [-1,1; 0,2] |
Skladno s tem so bile tudi spremembe SDS telesne višine in SDS IGF-I od izhodišča do 52. tedna s
somapacitanom in somatropinom podobne (Preglednica 5).
Preglednica 5: SDS telesne višine in SDS IGF-I pri pediatričnih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona – 52 tednov zdravljenja
| Somapacitan enkrat na teden(N = 132) | Somatropin enkrat na dan(N = 68) | Ocenjena razlika med terapevtskima skupinama (95 % IZ)(somapacitan minus somatropin) | |
| Izhodiščna SDS telesnevišinea | -2,99 | -3,47 | |
| Sprememba SDS telesnevišine od izhodišča | 1,25 | 1,30 | -0,05 [-0,18; 0,08] |
| Izhodiščna SDS IGF-Ia | -2,03 | -2,33 | |
| SDS IGF-I, 52. tedena | 0,28 | 0,10 | |
| Sprememba vrednostiSDS IGF-I od izhodišča | 2,36 | 2,33 | 0,03 [-0,30; 0,36] |
a Opaženo povprečje.
Velika večina pediatričnih bolnikov (96,9 %) je v preskušanju po 52 tednih zdravljenja s somapacitanom enkrat na teden dosegla povprečno SDS IGF-I v normalnem območju (-2 do +2) (Preglednica 6). Majhno število bolnikov je imelo povprečno vrednost SDS IGF-I nad +2 (2,3 %), noben bolnik pa ni imel povprečne vrednosti SDS IGF-I nad +3.
Preglednica 6: Povprečne vrednosti SDS IGF-I po 52 tednih zdravljenja pediatričnih bolnikov s pomanjkanjem rastnega hormona s somapacitanom enkrat na teden
| Kategorija SDS IGF-I | Povprečje v 52. tednu (N = 132) |
| < -2 | 0,8 % |
| -2 do 0 | 21,2 % |
| 0 do +2 | 75,8 % |
| +2 do +3 | 2,3 % |
| > +3 | 0 |
Študija REAL 3 (2. faza)
V preskušanju vzporednih skupin s 4 skupinami je skupno 59 še nezdravljenih pediatričnih bolnikov s pomanjkanjem rastnega hormona dokončalo 26-tedensko glavno obdobje in 26-tedensko podaljšano obdobje, in sicer z odmerki 0,04, 0,08 in 0,16 mg/kg/teden somapacitana enkrat na teden ter v primerjalni skupini z učinkovino z 0,034 mg/kg/dan somatropina enkrat na dan. Bolniki so nadaljevali v 104-tedenskem odprtem varnostnem podaljšanju z vzporednimi skupinami z 0,16 mg/kg/teden somapacitana in 0,034 mg/kg/dan somatropina. Vsi bolniki so nato v dolgoročnem, 208-tedenskem varnostnem podaljšanju prešli na 0,16 mg/kg/teden somapacitana enkrat na teden.
Zdravljenje s somapacitanom enkrat na teden je stalno koristilo vsaj do 208. tedna. SDS telesne višine je bila -1,06 (sprememba od izhodišča: 2,85) pri 38 bolnikih.
Izid telesne višine v 208. tednu pri bolnikih, ki so v 156. tednu prešli z 0,034 mg/kg/dan somatropina na dan na 0,16 mg/kg/teden somapacitana enkrat na teden, kaže, da se koristi vsakodnevnega
zdravljenja z rastnim hormonom ohranijo tudi po prehodu na somapacitan enkrat na teden.
Povprečna SDS IGF-I je ostala v mejah normale za vse skupine.
Pomanjkanje rastnega hormona pri odraslih
V 34-tedenskem, s placebom (dvojno slepo) in učinkovino kontroliranem (odprto) preskušanju so 301 predhodno še nezdravljenega odraslega bolnika s pomanjkanjem rastnega hormona v razmerju 2:1:2 randomizirali in jih 300 izpostavili somapacitanu ali placebu enkrat na teden ali somatropinu vsak dan med 34-tedenskim obdobjem zdravljenja (glavna faza preskušanja). Povprečna starost populacije bolnikov je bila 45,1 leta (razpon: od 23 do 77 let, 41 oseb je bilo starih 65 let ali več), 51,7 % je bilo žensk in 69,7 % oseb je imelo pomanjkanje rastnega hormona z začetkom v odrasli dobi.
V 53-tedenskem odprtem podaljšanem obdobju je sodelovanje nadaljevalo skupno 272 odraslih bolnikov s pomanjkanjem rastnega hormona, ki so dokončali 34-tedensko glavno fazo. Preiskovanci, ki so prejemali placebo, so prešli na somapacitan, preiskovance, ki so prejemali somatropin, pa so ponovno randomizirali (v razmerju 1:1) na somapacitan ali somatropin.
Opaženi klinični učinki za glavne opazovane dogodke v glavnem obdobju zdravljenja (preglednica 7) in podaljšanem obdobju zdravljenja (Preglednica 8) so prikazani spodaj.
Preglednica 7: Rezultati po 34 tednih
| Sprememba od izhodišča po 34 tedniha | somapacitan | somatropin | placebo | Razlika somapacitan – placebo [95 % IZ]Vrednost p | Razlika somapacitan – somatropin [95 % IZ] |
| Število preiskovancev (N) | 120 | 119 | 61 | ||
| % maščevja v predelu trupa (primarni opazovani dogodek) | -1,06 | -2,23 | 0,47 | -1,53[-2,68; -0,38] 0,0090b | 1,17[0,23; 2,11] |
| Visceralno maščobnotkivo (cm2) | -10 | -9 | 3 | -14[-21; -7] | -1[-7; 4] |
| Masa apendikularnih skeletnih mišic (g) | 558 | 462 | -121 | 679[340; 1,019] | 96[-182; 374] |
| Pusta telesna masa (g) | 1394 | 1345 | 250 | 1144[459; 1829] | 49[-513; 610] |
| SDS IGF-I | 2,40 | 2,37 | -0,01 | 2,40[2,09; 2,72] | 0,02[-0,23; 0,28] |
bolezen. SDS IGF-I: vrednost standardne deviacije insulinu podobnega rastnega dejavnika I.
a Parametri telesne sestave temeljijo na slikanju z dvoenergijsko rentgensko absorpciometrijo (DXA).
b Primarna analiza je bila primerjava spremembe odstotka maščevja v predelu trupa v primerjavi z izhodiščem za somapacitan in placebo. Spremembe odstotka maščevja v predelu trupa od izhodišča do 34. tedna so analizirali z analizo kovariance, v katero so bili zdravljenje, vrsta začetka pomanjkanja rastnega hormona, spol, regija, SB in interakcija spola, regije in SB vključeni kot faktorji, izhodišče pa kot sospremenljivka; s postopkom multiple imputacije podatkov so manjkajoče vrednosti iz 34. tedna imputirali na podlagi podatkov skupine, ki je prejemala placebo.
V podskupinah opravljena post-hoc analiza sprememb od izhodišča v odstotku maščevja v predelu trupa (%) v primerjavi s placebom po 34 tednih je pokazala ocenjeno razliko med terapevtskima skupinama (somapacitan – placebo) -2,49 % [-4,19; -0,79] pri moških, - 0,80 % [-2,99; 1,39] pri ženskah, ki niso uporabljale peroralnih estrogenov, in -1,44 % [-3,97; 1,09] pri ženskah, ki so uporabljale peroralne estrogene.
Preglednica 8: Rezultati po 87 tednih
| Sprememba od izhodišča po 87 tedniha | somapacitan/ somapacitan | somatropin/ somatropin | placebo/ somapacitan | somatropin/ somapacitan | Razlika somapacitan/ somapacitan proti somatropin/somatropin [95 % IZ] |
| Število preiskovancev (N) | 114 | 52 | 54 | 51 | |
| % maščevja vpredelu trupa | -1,52 | -2,67 | -2,28 | -1,35 | 1,15[-0,10; 2,40] |
| Visceralnomaščobno tkivo(cm2) | -6,64 | -6,85 | -10,21 | -8,77 | 0,22[-10; 10] |
| Masa apendikularnihskeletnih mišic (g) | 546,11 | 449,09 | 411,05 | 575,80 | 97,02[-362; 556] |
| Pusta telesna masa (g) | 1739,05 | 1305,73 | 1660,56 | 1707,82 | 433,32[-404; 1271] |
a Parametri telesne sestave temeljijo na slikanju DXA.
Opažene in simulirane vrednosti SDS IGF-I v klinični študiji
V glavni fazi klinične študije vrednosti SDS IGF-I so bile vrednosti 0 in več v celoti dosežene pri
53 % odraslih bolnikov s pomanjkanjem rastnega hormona, zdravljenih s somapacitanom, po
8-tedenskem obdobju titriranja odmerka. A ta delež je bil manjši zlasti v podskupinah, kot so ženske,
ki uporabljajo peroralne estrogene (32 %), in bolniki z začetkom v otroški dobi (39 %)
(Preglednica 9). Post-hoc simulacijske analize so pokazale, da bi bilo mogoče pričakovati večje deleže odraslih bolnikov s pomanjkanjem rastnega hormona, ki dosežejo vrednost SDS IGF-I nad 0, če bi bilo dovoljeno titriranje odmerka somapacitana v obdobju več kot 8 tednov. V tej simulacijski analizi je bilo predpostavljeno, da so titriranje odmerka somapacitana vsi bolniki dobro prenašali, dokler ni bilo doseženo ciljno območje vrednosti SDS IGF-I ali odmerek 8 mg na teden.
Preglednica 9: Deleži odraslih bolnikov s pomanjkanjem rastnega hormona (AGHD), zdravljenih s somapacitanom, ki so imeli vrednost SDS IGF-I nad 0
| Podskupine | Moški | Ženske, ki ne uporabljajo peroralnih estrogenov | Ženske, ki uporabljajo peroralne estrogene | Bolniki z AGHD zzačetkom v otroški dobi | Bolniki z AGHD zzačetkom v odrasli dobi | Vsi |
| Opaženevrednostia | 71 % | 46 % | 32 % | 39 % | 60 % | 53 % |
| Post-hocsimulacije | 100 % | 96 % | 70 % | 84 % | 92 % | 90 % |
a Preskušanje je bilo zasnovano za titriranje k vrednosti SDS IGF-I nad -0,5.
Vzdrževalni odmerek
Vzdrževalni odmerek se razlikuje od osebe do osebe ter med bolniki in bolnicami. Povprečni vzdrževalni odmerek somapacitana, ugotovljen v kliničnih preskušanjih 3. faze, je bil 2,4 mg/teden.
Pomanjkanje rastnega hormona pri pediatrični populaciji in pri odraslih Klinična varnost
Varnostni profil somapacitana je bil podoben dobro znanemu varnostnemu profilu somatropina. Ugotovili niso nobenih novih vprašanj glede varnosti, glejte poglavje 4.8.
Imunogenost
Protitelesa proti zdravilu (ADA – anti-drug antibodies) so bila občasno opažena pri pediatričnih bolnikih (16/132). Nobeno od teh protiteles ni bilo nevtralizirajoče. Opazili niso nobenega dokaza o vplivu ADA na farmakokinetiko, učinkovitost ali varnost. Noben odrasel bolnik ni imel pozitivnega izvida na protitelesa.
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je odstopila od zahteve za predložitev rezultatov študij z zdravilom Sogroya za vse podskupine pediatrične populacije pri pomanjkanju rastnega hormona (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Farmakokinetične lastnosti somapacitana so združljive z uporabo enkrat na teden. Reverzibilna vezava na endogeni albumin upočasni izločanje somapacitana in s tem in vivo podaljša razpolovni čas in trajanje delovanja.
Farmakokinetiko somapacitana po subkutani uporabi so v pediatrični populaciji (2,5 do 14 let) raziskali v razponu odmerkov od 0,02 do 0,16 mg/kg/teden, pri zdravih odraslih osebah v razponu odmerkov od 0,01 do 0,32 mg/kg in pri odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona v odmerkih do 0,12 mg/kg.
Na splošno je farmakokinetika somapacitana v raziskanem razponu odmerkov nelinearna. Vendar pa je v klinično pomembnem razponu odmerkov somapacitana pri odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona farmakokinetika somapacitana približno linearna.
Pri pediatrični populaciji s pomanjkanjem rastnega hormona odmerek somapacitana 0,16 mg/kg/teden ustreza povprečni koncentraciji 80,2 ng/ml, pri odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona pa odmerki somapacitana v klinično pomembnem območju ustrezajo povprečnim koncentracijam 0,1–36,2 ng/ml.
Absorpcija
Pri odraslih in pediatričnih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona je mediani tmax ob odmerkih od 0,02 mg/kg/teden do 0,16 mg/kg/teden segal od 4 do 25,5 ur.
Izpostavljenost v stanju dinamičnega ravnovesja je bila dosežena po 1 do 2 tednih uporabe.
Absolutna biološka uporabnost somapacitana pri človeku ni raziskana.
Porazdelitev
Somapacitan je v veliki meri (> 99 %) vezan na beljakovine v plazmi in pričakovati je, da se porazdeli tako kot albumin. Na podlagi populacijskih farmakokinetičnih analiz je ocenjeni volumen porazdelitve (V/F) 1,7 l pri pediatričnih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona in 14,6 l pri odraslih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona.
Izločanje
Po enkratnem in večkratnih odmerkih 0,16 mg/kg/teden je bil končni razpolovni čas pri pediatričnih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona približno 34 ur.
Končni razpolovni čas so ocenili z geometrično sredino in je v stanju dinamičnega ravnovesja pri pediatričnih in odraslih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona segal približno od 2 do 3 dni (odmerki: od 0,02 do 0,12 mg/kg).
Somapacitan je v obtoku prisoten še približno 2 tedna po zadnjem odmerku. Po večkratnem odmerjanju je bilo kopičenje somapacitana majhno ali ga ni bilo (povprečno razmerje kopičenja: 1 do 2).
Biotransformacija
Somapacitan se obsežno presnovi s proteolitično razgradnjo in razcepom povezovalnega zaporedja
med peptidom in albuminskim vezalcem.
Somapacitan se pred izločanjem obsežno presnovi. Intaktnega somapacitana niso našli niti v urinu, ki je bila glavna pot izločanja (81 %), niti v blatu, kjer so našli 13 % s somapacitanom povezanih spojin; to kaže na popolno biotransformacijo pred izločanjem.
Posebne populacije
Pediatrični bolniki s pomanjkanjem rastnega hormona
Na podlagi populacijske farmakokinetične analize spol, rasa in telesna masa nimajo klinično
pomembnega vpliva na farmakokinetiko ob upoštevanju odmerjanja na podlagi telesne mase.
Odrasli bolniki s pomanjkanjem rastnega hormona Starost
Preiskovanci, starejši od 60 let, imajo večjo izpostavljenost (za 29 %) kot mlajši preiskovanci pri enakem odmerku. Manjši začetni odmerek za osebe, starejše od 60 let, je opisan v poglavju 4.2.
Spol
Ženske, še zlasti ženske, ki uporabljajo peroralne estrogene, imajo pri enakem odmerku somapacitana manjšo izpostavljenost (za 53 % pri uporabnicah peroralnih estrogenov in za 30 % pri ženskah, ki ne uporabljajo peroralnih estrogenov) kot moški. Večji začetni odmerek za ženske, ki jemljejo peroralne estrogene, je opisan v poglavju 4.2.
Rasa
Med japonskimi in belskimi preiskovanci ni bilo razlik v izpostavljenosti somapacitanu in odzivu IGF-
I. Čeprav je bila izpostavljenost Azijcev nejaponskega porekla ob enakem odmerku somapacitana večja kot pri belcih, so belci, Japonci in Azijci nejaponskega porekla potrebovali enake odmerke, da so dosegli podobne koncentracije IGF-I. Zato odmerka ni treba prilagoditi glede na raso.
Etnična pripadnost
Vpliva etnične pripadnosti zaradi majhne velikosti vzorca v programu razvoja (4,5 % oseb hispanskega oz. latinskoameriškega porekla (15 oseb je prejelo somapacitan)) niso raziskali.
Telesna masa
Čeprav je bila izpostavljenost pri osebah z majhno telesno maso ob enakem odmerku somapacitana večja kot pri osebah z veliko telesno maso, so preiskovanci v razponu telesne mase od 35 kg do 150 kg potrebovali enake odmerke, da so dosegli podobne koncentracije IGF-I. Zato odmerka ni treba prilagoditi glede na telesno maso.
Okvara ledvic
Odmerek somapacitana 0,08 mg/kg v stanju dinamičnega ravnovesja je pri osebah z okvaro ledvic povzročil večjo izpostavljenost. To je bilo najizraziteje pri osebah s hudo okvaro ledvic in osebah, ki so potrebovale dializo, kjer je bilo razmerje AUC0-168h v primerjavi z osebami z normalnim delovanjem ledvic 1,75 pri prvih in 1,63 pri drugih. Na splošno se izpostavljenost somapacitanu z zmanjševanjem GFR povečuje.
Osebe z zmerno in hudo okvaro ledvic in osebe, ki so potrebovale dializo, so imele višjo vrednost AUC0-168h IGF-I; razmerje v primerjavi z osebami z normalnim delovanjem ledvic je bilo 1,35 pri prvih, 1,40 pri drugih in 1,24 pri tretjih.
Ker je opaženo zvišanje IGF-I zmerno, ker so priporočeni začetni odmerki somapacitana majhni in ker
je titriranje odmerka individualno, bolnikom z okvaro ledvic odmerka ni treba prilagoditi.
Okvara jeter
Odmerek somapacitana 0,08 mg/kg v stanju dinamičnega ravnovesja je pri osebah z zmerno okvaro jeter povzročil večjo izpostavljenost: v primerjavi z osebami z normalnim delovanjem jeter je bilo razmerje AUC0-168h 4,69 in razmerje Cmax 3,52.
Koncentracija s somapacitanom stimuliranega IGF-I je bila pri osebah z blago in zmerno okvaro jeter manjša kot pri osebah z normalnim delovanjem jeter (razmerje v primerjavi s slednjimi je bilo 0,85 pri blagi in 0,75 pri zmerni okvari).
Ker je opaženo zvišanje IGF-I zmerno in ker je titriranje odmerka somapacitana individualno, bolnikom z okvaro jeter odmerka ni treba prilagoditi.
Farmacevtski podatki - Sogroya 5 mg/1,5 ml
histidin manitol
poloksamer 188 fenol
voda za injekcije
klorovodikova kislina (za uravnavanje pH) natrijev hidroksid (za uravnavanje pH)
2 leti
Po prvem odprtju
6 tednov. Shranjujte v hladilniku (2 °C - 8 °C).
Ne zamrzujte. Ne shranjujte v bližini zamrzovalnega razdelka.
Zdravilo Sogroya shranjujte v zunanji ovojnini in z nameščenim pokrovčkom injekcijskega peresnika za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Pred in po prvem odprtju
Če shranjevanje v hladilniku ni mogoče (npr. na potovanju), se lahko zdravilo Sogroya začasno
shranjuje pri temperaturi do 30 °C največ 72 ur (3 dni). Zdravilo Sogroya je treba po shranjevanju pri
tej temperaturi znova dati v hladilnik. Če je zdravilo shranjeno izven hladilnika in nato vrnjeno v hladilnik, skupni čas izven hladilnika skupaj ne sme preseči 3 dni – to naj se pazljivo spremlja. Injekcijski peresnik z zdravilom Sogroya je treba zavreči, če je bil shranjen pri temperaturi do 30 °C več kot 72 ur (3 dni) ali če je bil kadar koli shranjen pri temperaturi nad 30 °C.
Shranjujte v hladilniku (2 °C - 8 °C). Ne zamrzujte. Ne shranjujte v bližini zamrzovalnega razdelka. Zdravilo Sogroya shranjujte v zunanji ovojnini in z nameščenim pokrovčkom injekcijskega peresnika za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Za pogoje shranjevanja po prvem odprtju zdravila glejte poglavje 6.3.
Napolnjen injekcijski peresnik vsebuje 1,5 ml raztopine v steklenem vložku (brezbarvno steklo tipa I) z gumijastim batom, izdelanim iz klorobutilne gume, in gumijastim zamaškom, izdelanim iz bromobutilne gume/izoprena, zaprtim z aluminijsko zaporko.
Vložek in dve kovinski vzmeti so vstavljeni v večodmeren injekcijski peresnik za enkratno uporabo iz
polipropilena, poliacetala, polikarbonata in akrilonitril-butadienstirena.
Vložek je trajno zataljen v injekcijskem peresniku.
Sogroya 5 mg/1,5 ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku Barvno kodiran napolnjen injekcijski peresnik s turkizno obarvanim potisnim gumbom na napolnjenem injekcijskem peresniku.
Sogroya 10 mg/1,5 ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Barvno kodiran napolnjen injekcijski peresnik z rumeno obarvanim potisnim gumbom na napolnjenem injekcijskem peresniku.
Sogroya 15 mg/1,5 ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Barvno kodiran napolnjen injekcijski peresnik z rubinasto rdeče obarvanim potisnim gumbom na
napolnjenem injekcijskem peresniku.
Pakiranje z 1 napolnjenim injekcijskim peresnikom in skupno pakiranje s 5 (5 škatel po 1) napolnjenimi injekcijskimi peresniki.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Injekcijski peresnik je namenjen izključno za uporabo pri enem samem bolniku.
Zdravila Sogroya se ne sme uporabiti, če raztopina ni bistra ali rahlo opalescentna, brezbarvna ali
rahlo rumenkasta in brez vidnih delcev.
Zdravila Sogroya se ne sme uporabiti, če je bilo zamrznjeno.
Vložka se ne sme jemati iz napolnjenega injekcijskega peresnika, da bi ga ponovno napolnili.
Iglo je vedno treba namestiti pred uporabo. Igel se ne sme ponovno uporabiti. Iglo je treba po vsakem injiciranju odstraniti in peresnik shraniti brez nameščene igle. To lahko prepreči zamašitev igel, kontaminacijo, okužbo, iztekanje raztopine in netočno odmerjanje.
Če se igla zamaši, mora bolnik upoštevati napotke, ki so opisani v navodilu za uporabo injekcijskega
peresnika.
Igle niso priložene. Napolnjen injekcijski peresnik zdravila Sogroya je zasnovan za uporabo z iglami za enkratno uporabo, dolžine med 4 mm in 8 mm in debeline med 30 G in 32 G.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.