Vyvgart 1000 mg raztopina za injiciranje v napolnjeni injekcijski brizgi
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- ▼
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Vyvgart 1000 mg
Zdravilo Vyvgart je indicirano kot
-
dodatek k standardni terapiji za zdravljenje odraslih bolnikov z generalizirano miastenijo gravis (gMG, generalised Myasthenia Gravis), ki so pozitivni na protitelesa proti acetilholinskim receptorjem (AChR, Acetylcholine Receptor).
-
monoterapija za zdravljenje odraslih bolnikov z napredujočo ali recidivno aktivno kronično vnetno demielinizacijsko polinevropatijo (CIDP) po predhodnem zdravljenju s kortikosteroidi ali imunoglobulini.
Zdravljenje mora uvesti in nadzirati zdravnik z izkušnjami pri zdravljenju bolnikov z živčno-mišičnimi
motnjami. Odmerjanje
Generalizirana miastenija gravis
Prvi cikel zdravljenja in prvo aplikacijo drugega cikla zdravljenja mora izvesti zdravstveni delavec ali pa morata biti izvedena pod njegovim nadzorom. Nadaljnje zdravljenje mora aplicirati zdravstveni delavec ali pa ga lahko aplicira doma bolnik ali skrbnik po ustreznem usposabljanju za izvajanje tehnike subkutanega injiciranja.
Priporočeni odmerek je 1000 mg, ki ga je treba dajati subkutano v ciklih injekcij enkrat na teden 4 tedne. Nadaljnje cikle zdravljenja je treba aplicirati v skladu s klinično oceno. Pogostnost ciklov zdravljenja se lahko razlikuje glede na bolnika (glejte poglavje 5.1).
V kliničnem razvojnem programu je bil najzgodnejši čas za začetek naslednjega cikla zdravljenja
7 tednov od začetnega infundiranja prejšnjega cikla.
Pri bolnikih, ki trenutno prejemajo efgartigimod alfa intravensko, se lahko raztopino za subkutano injiciranje uporablja kot alternativo. Zamenjavo formulacije je priporočljivo izvesti na začetku novega cikla zdravljenja. Na voljo ni nobenih podatkov o varnosti in učinkovitosti pri bolnikih, pri katerih se med ciklom zamenja formulacijo.
Kronična vnetna demielinizacijska polinevropatija
Prve štiri injekcije mora aplicirati zdravstveni delavec ali jih je treba aplicirati pod nadzorom zdravstvenega delavca. Nadaljnje injekcije mora aplicirati zdravstveni delavec ali jih lahko aplicira doma bolnik ali skrbnik po ustreznem usposabljanju za izvajanje tehnike subkutanega injiciranja.
Priporočeni odmerek je 1000 mg, ki se enkrat tedensko subkutano injicira.
Zdravljenje se začne s tedenskim režimom odmerjanja in se lahko na podlagi klinične ocene prilagodi na vsak drugi teden. V primeru poslabšanja simptomov je treba nadaljevati z injiciranjem enkrat tedensko.
Pri bolnikih, ki prehajajo z dosedanjega zdravljenja CIDP, je treba zdravljenje z zdravilom Vyvgart po
možnosti začeti, preden se klinični učinek teh predhodnih terapij začne zmanjševati.
Klinični odziv je običajno dosežen v 3 mesecih po začetku zdravljenja z efgartigimodom alfa subkutano. Klinično oceno je treba opraviti od 3 do 6 mesecev po začetku zdravljenja, da se oceni učinek zdravljenja, nato pa v rednih časovnih presledkih.
Izpuščeni odmerek
Med dvema zaporednima odmerkoma je treba upoštevati najmanj 3-dnevni presledek. Kadar dajanja ni mogoče opraviti v predvidenem času, ga je treba izvesti čim prej in vsaj 3 dni pred naslednjim dajanjem. Če je do naslednjega dajanja manj kot 3 dni, je treba izpuščeni odmerek preskočiti, naslednji odmerek pa je treba dati ob predvideni časovni točki.
Posebne populacije
Starejši
Pri bolnikih, starih 65 let ali več, odmerka ni treba prilagajati (glejte poglavje 5.2).
Okvara ledvic
Podatki o varnosti in učinkovitosti pri bolnikih z blago okvaro ledvic so omejeni, zato prilagajanje odmerka pri bolnikih z blago okvaro ledvic ni potrebno. Podatki o varnosti in učinkovitosti pri bolnikih z zmerno ali hudo okvaro ledvic so zelo omejeni (glejte poglavje 5.2).
Okvara jeter
Podatki za bolnike z okvaro jeter niso na voljo. Pri bolnikih z okvaro jeter odmerka ni treba prilagajati (glejte poglavje 5.2).
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost efgartigimoda alfa pri pediatrični populaciji še nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.
Način uporabe
To zdravilo se sme dajati samo s subkutano injekcijo. Ne odmerjajte intravensko.
Ko napolnjeno injekcijsko brizgo odstranite iz hladilnika, počakajte vsaj 30 minut, preden vsebino injicirate, da se bo raztopina lahko segrela na sobno temperaturo. Na napolnjeno injekcijsko brizgo
mora biti pritrjena varnostna igla, ki ni priložena v škatli. Pri rokovanju z napolnjeno injekcijsko brizgo in med odmerjanjem uporabite aseptično tehniko. Napolnjene injekcijske brizge ne stresajte.
Med začetnim apliciranjem efgartigimoda alfa (glejte poglavje 4.2) mora biti na voljo ustrezno zdravljenje reakcij, povezanih z injiciranjem, in preobčutljivostnih reakcij (glejte poglavje 4.4). Priporočena mesta injciranja (trebuh) je treba menjavati. Injekcij se nikoli ne sme dajati v znamenja, brazgotine ali območja, na katerih je koža občutljiva, podpluta, pordela ali otrdela. Zdravilo je treba injicirati približno od 20 do 30 sekund. Injiciranje se lahko upočasni, če bolnik občuti nelagodje.
Prvo samoodmerjanje mora vedno potekati pod nadzorom zdravstvenega delavca. Po ustreznem usposabljanju za izvajanje tehnike subkutanega injiciranja lahko bolniki ali skrbniki injicirajo zdravilo doma, če zdravstveni delavec določi, da je to primerno. Bolnike ali skrbnike je treba poučiti o tem, da zdravilo Vyvgart injicirajo v skladu z navodili, navedenimi v navodilu za uporabo.
Za obsežnejša navodila za odmerjanje zdravila glejte Navodila za uporabo v priloženem navodilu
za uporabo.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije
uporabljenega zdravila.
Bolniki z miastenijo gravis razreda V po merilih Ameriške fundacije za miastenijo gravis
(MGFA, Myasthenia Gravis Foundation of America)
Zdravljenja z efgartigimodom alfa pri bolnikih z miastenijo gravis razreda V po merilih MGFA (miastenična kriza), opredeljeno kot intubacija z mehanskim predihavanjem ali brez njega, razen v okviru rutinske pooperativne oskrbe, niso proučevali. Upoštevati je treba zaporedje uvedbe zdravljenja med uveljavljenimi terapijami za MG-krizo in efgartigimodom alfa ter njihovo morebitno medsebojno delovanje (glejte poglavje 4.5).
Okužbe
Ker efgartigimod alfa povzroči prehodno zmanjšanje ravni IgG, se lahko tveganje za okužbe poveča (glejte poglavji 4.8 in 5.1). Najpogostejše okužbe, opažene v kliničnih preskušanjih, so bile okužbe zgornjih dihal in okužbe sečil (glejte poglavje 4.8). Med zdravljenjem z zdravilom Vyvgart je treba bolnike spremljati glede kliničnih znakov in simptomov okužb. Pri bolnikih z aktivno okužbo je treba pretehtati razmerje med koristjo in tveganjem za ohranitev ali prekinitev zdravljenja z efgartigimodom alfa, dokler ni okužba odpravljena. Če se pojavijo resne okužbe, je treba razmisliti o odložitvi zdravljenja z efgartigimodom alfa, dokler ni okužba odpravljena.
Reakcije na injiciranje in preobčutljivostne reakcije
V kliničnih preskušanjih so poročali, da se lahko pojavijo reakcije na injiciranje, kot sta izpuščaj ali pruritus (glejte poglavje 4.8). Te so bile blage do zmerne. V obdobju po začetku trženja so pri intravenskem odmerjanju efgartigimoda alfa poročali o primerih anafilaktičnih reakcij. Prvo apliciranje zdravila Vyvgart mora potekati pod nadzorom zdravstvenega delavca (glejte poglavje 4.2). Bolnike je treba po dajanju zdravila spremljati 30 minut glede kliničnih znakov in simptomov reakcij na injiciranje. Če pride do reakcije, je odvisno od resnosti reakcije treba uvesti ustrezne podporne ukrepe. Nadaljnje injekcije se lahko dajo previdno, odvisno od klinične ocene.
Ob sumu na anafilaktično reakcijo je treba dajanje zdravila Vyvgart takoj prekiniti in začeti ustrezno zdravljenje. Bolnike je treba obvestiti o znakih in simptomih preobčutljivostnih in anafilaktičnih reakcij ter jim svetovati, naj se v primeru pojava teh reakcij takoj obrnejo na svojega zdravstvenega delavca.
Imunizacije
Vsa cepiva je treba uporabiti v skladu s smernicami za cepljenje.
Varnost cepljenja z živimi ali živimi oslabljenimi cepivi in odziv na cepljenje s temi cepivi med zdravljenjem z efgartigimodom alfa nista znana. Pri bolnikih, ki se zdravijo z efgartigimodom alfa, cepljenje z živimi ali živimi oslabljenimi cepivi na splošno ni priporočljivo. Če je cepljenje z živimi ali živimi oslabljenimi cepivi potrebno, je treba ta cepiva uporabiti vsaj 4 tedne pred zdravljenjem in vsaj 2 tedna po zadnjem odmerku efgartigimoda alfa.
Druga cepiva se lahko dajejo po potrebi kadar koli med zdravljenjem z efgartigimodom alfa. Imunogenost
V študiji, nadzorovani z učinkovino, ARGX-113-2001 so pri 12/110 (11 %) bolnikov z gMG odkrili že obstoječa protitelesa, ki se vežejo na efgartigimod alfa. Protitelesa proti efgartigimodu alfa so odkrili pri 19/55 (35 %) bolnikov, zdravljenih subkutano z efgartigimodom alfa, v primerjavi z 11/55 (20 %) bolnikov, zdravljenih z intravensko formulacijo. Nevtralizirajoča protitelesa so odkrili pri 2 (4 %) bolnikov, zdravljenih subkutano z efgartigimodom alfa, in 2 (4 %) bolnikov, zdravljenih intravensko z efgartigimodom alfa.
V študiji ARGX-113-1802 so pri 13/317 (4,1 %) bolnikih s CIDP odkrili že obstoječa protitelesa, ki se vežejo na efgartigimod alfa. Protitelesa proti efgartigimodu alfa so odkrili pri 20/317 (6,3 %) bolnikih, zdravljenih v odprtem delu študije (faza A), in pri 2/111 (1,8 %) bolnikih, zdravljenih v delu, nadzorovanem s placebom (faza B). Nevtralizacijska protitelesa so odkrili pri 1 (0,3 %) bolniku samo v odprtem delu študije (glejte poglavje 5.1).
Vpliva protiteles proti efgartigimodu alfa na klinično učinkovitost ali varnost oziroma na farmakokinetiko in farmakodinamiko ni mogoče oceniti glede na nizko incidenco nevtralizirajočih protiteles.
Imunosupresivi in antiholinesterazna zdravila
Pri zmanjšanju ali prekinitvi zdravljenja z nesteroidnimi imunosupresivi, kortikosteroidi in antiholinesteraznimi zdravili je treba bolnike skrbno spremljati glede znakov poslabšanja bolezni.
Pomožne snovi z znanim učinkom
Natrij
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na napolnjeno injekcijsko brizgo, kar v bistvu
pomeni »brez natrija«.
Polisorbati
To zdravilo vsebuje 2,1 mg polisorbata 80 v vsaki injekcijski brizgi, kar ustreza 0,4 mg/ml. Polisorbati
lahko povzročijo alergijske reakcije.
Študij medsebojnega delovanja niso izvedli.
Efgartigimod alfa lahko zmanjša koncentracije spojin, ki se vežejo na humani neonatalni receptor
Fc (FcRn), tj. imunoglobulinov, monoklonskih protiteles ali derivatov protiteles, ki vsebujejo humano Fc domeno podrazreda IgG. Če je mogoče, je priporočljivo, da se začetek zdravljenja s temi zdravili preloži na 2 tedna po zadnjem odmerku zdravila Vyvgart. Iz previdnosti je treba bolnike, ki prejemajo
zdravilo Vyvgart med zdravljenjem s temi zdravili, skrbno spremljati glede predvidenega odziva na
učinkovitost teh zdravil.
Zamenjava plazme, imunoadsorpcija in plazmafereza lahko zmanjšajo ravni efgartigimoda alfa
v obtoku.
Vsa cepiva je treba uporabiti v skladu s smernicami za cepljenje.
Potencialno medsebojno delovanje s cepivi so proučevali na nekliničnem modelu, pri čemer so kot antigen uporabili hemocianin iz morskega polža (KLH, Keyhole Limpet Hemocyanin). Tedenska uporaba 100 mg/kg pri opicah ni vplivala na imunski odziv na imunizacijo proti KLH.
Pri bolnikih, ki se zdravijo z efgartigimodom alfa, cepljenje z živimi ali živimi oslabljenimi cepivi
na splošno ni priporočljivo. Če je cepljenje z živimi ali živimi oslabljenimi cepivi potrebno, je treba ta cepiva uporabiti vsaj 4 tedne pred zdravljenjem in vsaj 2 tedna po zadnjem odmerku efgartigimoda alfa (glejte poglavje 4.4).
Nosečnost
Podatkov o uporabi efgartigimoda alfa pri nosečnicah ni. Znano je, da se protitelesa, vključno s terapevtskimi monoklonskimi protitelesi, aktivno prenašajo preko posteljice (po 30 tednih nosečnosti) z vezavo na FcRn.
Efgartigimod alfa se lahko prenese z matere na razvijajoči se plod. Ker se pričakuje, da bo efgartigimod alfa zmanjšal ravni materinih protiteles, in ker naj bi zaviral tudi prenos materinih protiteles na plod, se pričakuje zmanjšanje pasivne zaščite novorojenca. Zato je treba razmisliti o tveganjih in koristih uporabe živih/živih oslabljenih cepiv pri dojenčkih, ki so bili in utero izpostavljeni efgartigimodu alfa (glejte poglavje 4.4).
O zdravljenju nosečnic z zdravilom Vyvgart je treba razmisliti le, če klinične koristi odtehtajo tveganja.
Dojenje
Ni podatkov o prisotnosti efgartigimoda alfa v materinem mleku, učinkih na dojenega otroka ali učinkih na proizvodnjo mleka. Študije na živalih o prenosu efgartigimoda alfa v mleko niso bile izvedene, zato izločanja v materino mleko ni mogoče izključiti. Znano je, da je materin IgG prisoten
v njenem mleku. O zdravljenju žensk, ki dojijo, z efgartigimodom alfa je treba razmisliti le, če klinične
koristi odtehtajo tveganja.
Plodnost
Podatkov o vplivu efgartigimoda alfa na plodnost pri ljudeh ni na voljo. Študije na živalih niso
pokazale vpliva efgartigimoda alfa na parametre plodnosti pri samcih in samicah (glejte poglavje 5.3).
Zdravilo Vyvgart nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Povzetek varnostnega profila
Najpogosteje opaženi neželeni učinki so bile reakcije na mestu injiciranja (33 %), okužbe zgornjih
dihal (10,7 %) in okužbe sečil (9,5 %).
Splošni varnostni profil zdravila Vyvgart, injiciranega subkutano tako v cikličnem kot stalnem režimu
odmerjanja, je bil skladen z znanim varnostnim profilom intravenske formulacije.
Prikaz neželenih učinkov v obliki preglednice
Neželeni učinki, opisani v tem poglavju, so bili identificirani v kliničnih preskušanjih in na podlagi poročil, pridobljenih v obdobju po začetku trženja zdravila. Ti učinki so predstavljeni po organskih sistemih in prednostnem izrazu. Kategorije pogostnosti so opredeljene kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000) ali neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V vsaki skupini pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Preglednica 1. Neželeni učinki
| Organski sistem | Neželeni učinek | Kategorija pogostnosti |
| Infekcijske in parazitske bolezni* | Okužbe zgornjih dihal | Zelo pogosti |
| Okužbe sečil | Pogosti | |
| Bronhitis | Pogosti | |
| Bolezni imunskega sistema | Anafilaktična reakcija a | Neznana pogostnost |
| Bolezni prebavil | Navzea b | Pogosti |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | Mialgija | Pogosti |
| Splošne težave in spremembe na mestuaplikacije* | Reakcije na mestuinjiciranja c,d | Zelo pogosti |
| Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih* | Proceduralni glavobol e | Pogosti |
* Glejte odstavek »Opis izbranih neželenih učinkov«.
a Iz spontanih poročil v obdobju po začetku trženja z intravenskim načinom odmerjanja.
b Iz spontanih poročil v obdobju po začetku trženja.
c Samo subkutano odmerjanje.
d (npr. izpuščaj na mestu injiciranja, eritem na mestu injiciranja, pruritus na mestu injiciranja, bolečina na mestu
injiciranja).
e Samo intravensko odmerjanje.
Opis izbranih neželenih učinkov
Reakcije na mestu injiciranja
V združenem naboru podatkov, pridobljenem iz dveh kliničnih študij pri gMG s subkutanim injiciranjem efgartigimoda alfa (n = 168), so bile vse reakcije na mestu injiciranja blage do zmerno resne in niso privedle do trajne prekinitve zdravljenja. 44,0 % (n = 74) bolnikov je doživelo reakcijo na mestu injiciranja. Do reakcij na mestu injiciranja je prišlo v 24 urah po odmerjanju pri 78,4 %
(58/74) bolnikov; te so brez zdravljenja izzvenele pri 85,1 % (63/74) bolnikov. Pogostost reakcij na mestu injiciranja je bila najvišja v prvem ciklu zdravljenja in je bila poročana pri 36,3 % (61/168) bolnikov med prvim ciklom zdravljenja ter se je zmanjšala na 20,1 % (30/149) v drugem ciklu zdravljenja, 15,4 % (18/117) v tretjem ciklu zdravljenja in 12,5 % (10/80) bolnikov v četrtem ciklu zdravljenja. V združenem naboru podatkov iz 2 kliničnih študij pri bolnikih s CIDP, ki so prejemali neprekinjeno subkutano dajanje efgartigimoda alfa, je bila pogostost reakcij na mestu
injiciranja 26 % (61/235). Analiza po 3-mesečnih intervalih je pokazala, da je bil odstotek udeležencev z reakcijami na mestu injiciranja največji v prvih treh mesecih zdravljenja (73 [22,2 %] udeležencev) in se je v naslednjih 3-mesečnih intervalih zmanjšal (razpon: od 0 do 17 [6,8 %] udeležencev).
Okužbe
V študiji gMG ARGX-113-1704, nadzorovani s placebom, z intravenskim odmerjanjem efgartigimoda alfa, so bili najpogosteje poročani neželeni učinki so bile okužbe, predvsem okužbe zgornjih dihal (10,7 % [n = 9] bolnikov, zdravljenih intravensko z efgartigimodom alfa, in 4,8 % [n = 4] bolnikov, zdravljenih s placebom) in okužbe sečil (9,5 % [n = 8] bolnikov, zdravljenih intravensko z efgartigimodom alfa, in 4,8 % [n = 4] bolnikov, zdravljenih s placebom). Te okužbe so bile blage do zmerne pri bolnikih, ki so prejemali efgartigimod alfa intravensko (≤ 2. stopnje po skupnih terminoloških merilih za neželene učinke). O okužbah, ki so se pojavile med zdravljenjem, so poročali pri 46,4 % (n = 39) bolnikov, zdravljenih intravensko z efgartigimodom alfa, in 37,3 % (n = 31)
bolnikov, zdravljenih s placebom. Mediana časa od začetka zdravljenja do pojava okužb je bila
6 tednov. Incidenca okužb se z nadaljnjimi cikli zdravljenja ni povečala. Do prekinitve zdravljenja ali začasne prekinitve zdravljenja zaradi okužbe je prišlo pri manj kot 2 % bolnikov. V s placebom nadzorovanem delu študije ARGX-113-1802 pri bolnikih s CIDP neprekinjeno subkutano dajanje efgartigimoda alfa ni bilo povezano s povečano pojavnostjo okužb (31,5 % [35/111] v skupini z efgartigimodom alfa s subkutanim dajanjem in 33,6 % [37/110] v skupini s placebom) (glejte poglavje 5.1).
Proceduralni glavobol
O proceduralnem glavobolu so poročali pri 4,8 % bolnikov, zdravljenih intravensko z efgartigimodom alfa, in pri 1,2 % bolnikov, zdravljenih s placebom. O proceduralnem glavobolu so poročali, ko so ocenili, da je glavobol časovno povezan z intravensko infuzijo efgartigimoda alfa. Vsi učinki so bili blagi ali zmerni, razen enega dogodka, o katerem so poročali kot hudem (3. stopnja).
Vsi ostali neželeni učinki so bili blagi ali zmerni, razen enega primera mialgije (3. stopnje).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Specifični znaki in simptomi prevelikega odmerjanja efgartigimoda alfa niso znani. V primeru prevelikega odmerjanja ni pričakovati, da bi se neželeni učinki, do katerih lahko pride, razlikovali
od tistih, ki se jih lahko opazi pri priporočenem odmerku. Bolnike je treba spremljati glede neželenih učinkov ter uvesti ustrezno simptomatsko in podporno zdravljenje. Specifičnega antidota za preveliko odmerjanje efgartigimoda alfa ni.
Farmakološke lastnosti - Vyvgart 1000 mg
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za zaviranje imunske odzivnosti, zdravila za selektivno zaviranje imunske odzivnosti, oznaka ATC: L04AA58
Mehanizem delovanja
Efgartigimod alfa je humani fragment protiteles IgG1, zasnovan za večjo afiniteto do neonatalnega receptorja Fc (FcRn). Efgartigimod alfa se veže na FcRn, kar povzroči znižanje ravni krožečih IgG, vključno s patogenimi avtoprotitelesi razreda IgG. Efgartigimod alfa ne vpliva na ravni drugih imunoglobulinov (IgA, IgD, IgE ali IgM) in ne zmanjša ravni albumina.
Avtoprotitelesa razreda IgG so osnovni vzrok patogeneze avtoimunih bolezni, pri katerih posreduje IgG.
Z vezavo na acetilholinske receptorje (AChR), mišično specifično tirozin kinazo (MuSK) ali z lipoproteinskim receptorjem povezan protein 4 (LRP4) nizke gostote, ti v MG povzročijo okvaro živčno-mišičnega prenosa.
Pri CIDP več dokazov kaže na ključno vlogo avtoprotiteles IgG v patogenezi te bolezni. To vključuje dokaz avtoreaktivnih protiteles IgG proti sestavinam mieliniziranih živcev, pasivni prenos simptomov CIDP na živalske modele z uporabo serumov ali IgG bolnikov s CIDP ter terapevtski učinek izmenjave plazme in imunoadsorpcije pri zdravljenju bolnikov s CIDP.
Farmakodinamični učinki
Intravenska formulacija
V dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji ARGX-113-1704 pri bolnikih z gMG je efgartigimod alfa 10 mg/kg, odmerjan enkrat tedensko v 4 tednih, znižal serumske koncentracije IgG in ravni avtoprotiteles AChR (AChR-Ab). Največji povprečni odstotek znižanja skupnih ravni IgG v primerjavi z izhodiščno vrednostjo je en teden po zadnji infuziji začetnega cikla zdravljenja dosegel 61 % in se
9 tednov po zadnji infuziji vrnil na izhodiščno raven. Podobne učinke so opazili tudi pri vseh podtipih IgG. Zmanjšanje ravni AChR-Ab je sledilo podobnemu časovnemu poteku z največjim povprečnim znižanjem 58 % en teden po zadnji infuziji in vrnitvijo na izhodiščne ravni 7 tednov po zadnji infuziji. Podobne spremembe so opazili v drugem ciklu študije.
Subkutana formulacija
V študiji ARGX-113-2001 so zmanjšanja ravni AChR-Ab sledila podobnemu časovnemu poteku kot skupne ravni IgG in so bila podobna pri skupinah s subkutanim in intravenskim odmerjanjem efgartigimoda alfa. Odstotkovno največja povprečna zmanjšanja ravni AChR-Ab so opazili en teden po zadnjem odmerjanju efgartigimoda alfa, in sicer 62,2 % pri skupini s subkutanim odmerjanjem in
59,6 % pri skupini z intravenskim odmerjanjem. Pri obeh skupinah efgartigimoda alfa, tj. pri skupinah s subkutanim in intravenskim odmerjanjem, so bila zmanjšanja skupnih ravni IgG in AChR-Ab povezana s kliničnim odzivom, kot je izmerjeno s spremembo skupnega rezultata MG-ADL glede na izhodišče (glejte sliko 1).
A. Efgartigimod alfa, subkutano
AChR-Ab (nmol/l)
Skupni IgG (mg/l)
Skupni rezultat MG-ADL
Teden
Izhodišče
B. Efgartigimod alfa, intravensko
Izhodišče
Povprečna sprememba skupnega rezultata MG-ADL (± SE)
Povprečna odstotna sprememba celokupnega IgG in AChR-Ab (± SE)
Slika 1. Razmerje med skupnim IgG in AChR-Ab ter skupnim rezultatom MG-ADL pri seropozitivni populaciji AChR-Ab, zdravljeni s subkutanim odmerjanjem efgartigimoda alfa (1A) in intravenskim odmerjanjem efgartigimoda alfa (1B) (študija ARGX-113-2001)
V študiji ARGX-113-1802 pri bolnikih s CIDP, ki so prejemali neprekinjeno enkrat tedensko subkutano dajanje efgartigimoda alfa v odmerku 1000 mg, se je povprečna odstotna sprememba glede na izhodiščno vrednost skupnih ravni IgG ohranila od 4. tedna skozi celotno obdobje zdravljenja (povprečni odstotek zmanjšanja glede na izhodiščno vrednost je znašal od 66,8 do 71,6 %).
Klinična učinkovitost in varnost
Genralizirana miastenija gravis Intravenska formulacija
Učinkovitost efgartigimoda alfa za zdravljenje odraslih z generalizirano miastenijo gravis (gMG) so proučevali v 26-tedenskem multicentričnem randomiziranem dvojno slepem s placebom nadzorovanem preskušanju (ARGX-113-1704).
V tej študiji so morali bolniki na presejalnih pregledih izpolnjevati naslednja glavna merila:
-
klinična klasifikacija razreda II, III ali IV po merilih Ameriške fundacije za miastenijo gravis
(MGFA, Myasthenia Gravis Foundation of America);
-
bolniki s pozitivnimi ali negativnimi serološkimi testi na protitelesa proti AChR;
-
skupna ocena profila MG aktivnosti vsakdanjega življenja (MG-ADL) ≥ 5;
-
pri stabilnih odmerkih zdravljenja MG pred presejanjem, ki je vključevalo zaviralce
acetilholinesteraze (AChE), steroide ali nesteroidno imunosupresivno terapijo (NSIST),
bodisi v kombinaciji ali samostojno [NSIST so med drugim vključevali azatioprin, metotreksat,
ciklosporin, takrolimus, mofetilmikofenolat in ciklofosfamid];
-
ravni IgG najmanj 6 g/l.
Bolniki z gMG razreda V po MGFA; bolniki z dokumentiranim pomanjkanjem kliničnega odziva na PLEX; bolniki, zdravljeni z zdravilom PLEX, i.v. Ig en mesec in monoklonskimi protitelesi šest mesecev pred začetkom zdravljenja in bolniki z aktivno (akutno ali kronično) okužbo z virusom hepatitisa B, seropozitivnostjo na hepatitis C in diagnozo aidsa, so bili izključeni iz preskušanj.
V študijo je bilo vključenih skupno 167 bolnikov, ki so bili randomizirani bodisi na intravensko odmerjanje efgartigimoda alfa (n = 84) ali placebo (n = 83). Izhodiščne značilnosti so bile med skupinami zdravljenja podobne, vključno z mediano starosti ob diagnozi [45 (19-81) let], spolom [večina je bila žensk; 75 % (efgartigimod alfa) v primerjavi s 66 % (placebo)], raso [večina bolnikov je bila belcev; 84,4 %] in mediano časa od diagnoze [8,2 leta (efgartigimod alfa) in 6,9 leta (placebo)].
Večina bolnikov (77 % v vsaki skupini) je bila pozitivna na protitelesa za AChR (AChR-Ab), 23 % bolnikov pa je bilo negativnih na AChR-Ab.
Med študijo je več kot 80 % bolnikov v posamezni skupini prejemalo zaviralce AChE, več kot 70 % bolnikov v skupini zdravljenja je prejemalo steroide, približno 60 % bolnikov v skupini zdravljenja pa je prejemalo NSIST v stabilnih odmerkih. Ob vstopu v študijo približno 30 % bolnikov v posamezni skupini zdravljenja ni bilo predhodno izpostavljeno NSIST.
Mediana skupnega rezultata MG-ADL je bila 9,0 v obeh skupinah zdravljenja, mediana skupnega rezultata sistema kvantitativne miastenije gravis (QMG, Quantitative Myasthenia Gravis) pa 17 v skupini, ki je prejemala efgartigimod alfa, oziroma 16 v skupini s placebom.
Bolniki so bili zdravljeni z efgartigimodom alfa intravensko 10 mg/kg enkrat tedensko v trajanju 4 tednov in so prejeli največ 3 cikle zdravljenja.
Učinkovitost efgartigimoda alfa so merili z uporabo lestvice aktivnosti vsakdanjega življenja, specifične za miastenijo gravis (MG-ADL, Myasthenia Gravis-Specific Activities of Daily Living),
ki ocenjuje vpliv gMG na vsakdanje funkcije. Skupna ocena se giblje od 0 do 24, pri čemer višje ocene kažejo na večjo okvaro. V tej študiji je bil bolnik z odzivom na MG-ADL bolnik z zmanjšanjem skupne ocene MG-ADL za ≥ 2 točki v primerjavi z izhodiščnim ciklom zdravljenja za najmanj 4 zaporedne tedne, pri čemer se je prvo zmanjšanje pojavilo najpozneje 1 teden po zadnji infuziji cikla.
Učinkovitost efgartigimoda alfa so merili tudi z uporabo skupnega rezultata sistema QMG, sistema razvrščanja, ki ocenjuje šibkost mišic s skupno možno oceno od 0 do 39, kjer višje ocene pomenijo hujšo okvaro. V tej študiji je bil bolnik z odzivom na QMG bolnik z zmanjšanjem skupne ocene QMG za ≥ 3 točke v primerjavi z izhodiščnim ciklom zdravljenja za najmanj 4 zaporedne tedne, pri čemer se je prvo zmanjšanje pojavilo najpozneje 1 teden po zadnji infuziji cikla.
Primarni opazovani dogodek učinkovitosti je bila primerjava deleža bolnikov z odzivom na MG-ADL med prvim ciklom zdravljenja (C1) med skupinami zdravljenja v populaciji, seropozitivni na
AChR-Ab.
Ključni sekundarni opazovani dogodek je bila primerjava odstotka odziva na QMG med C1 med
obema skupinama zdravljenja pri bolnikih, seropozitivnih na AChR-Ab.
Preglednica 2. Bolniki z odzivom na MG-ADL in QMG med 1. ciklom pri populaciji, seropozitivni na AChR-Ab (komplet za analizo mITT)
| Populacija | Efgartigimod alfa n/N (%) | Placebo n/N (%) | P-vrednost | Razlika efgartigimod alfa –placebo (95 %-IZ) | |
| MG-ADL | Seropozitivni na AChR-Ab | 44/65 (67,7) | 19/64 (29,7) | < 0,0001 | 38,0 (22,1; 54,0) |
| QMG | Seropozitivni na AChR-Ab | 41/65 (63,1) | 9/64 (14,1) | < 0,0001 | 49,0 (34,5; 63,5) |
AChR-Ab = protitelesa proti acetilholinskemu receptorju; MG-ADL = aktivnosti vsakodnevnega življenja pri miasteniji gravis; QMG = kvantitativna miastenija gravis; mITT = spremenjena skupina z namenom zdravljenja; n = število bolnikov, za katere so poročali o opazovanju; N = število bolnikov v naboru za analizo; IZ = interval zaupanja
Logistična regresija, stratificirana za status AChR-Ab (če je ustrezno), japonski/ne-japonski in standard oskrbe, z izhodiščnim MG-ADL kot sospremenljivko/QMG kot sospremenljivko
Dvostranska natančna p-vrednost
Analize kažejo, da je bil delež odzivov na MG-ADL v drugem ciklu zdravljenja podoben kot v prvem ciklu zdravljenja (glejte preglednico 3).
Preglednica 3. Bolniki z odzivom na MG-ADL in QMG v 2. ciklu v populaciji, seropozitivni na AChR-Ab (nabor za analizo mITT)
| Populacija | Efgartigimod alfa n/N (%) | Placebo n/N (%) | |
| MG-ADL | Seropozitivni na AChR-Ab | 36/51 (70,6) | 11/43 (25,6) |
| QMG | Seropozitivni na AChR-Ab | 24/51 (47,1) | 5/43 (11,6) |
AChR-Ab = protitelesa proti acetilholinskemu receptorju; MG-ADL = aktivnosti vsakodnevnega življenja pri miasteniji gravis; QMG = kvantitativna miastenija gravis; mITT = spremenjena skupina z namenom zdravljenja; n = število bolnikov, za katere so poročali o opazovanju; N = število bolnikov v naboru za analizo
Raziskovalni podatki kažejo, da so pri 37/44 (84 %) bolnikov, zdravljenih intravensko z efgartigimodom alfa, med bolniki z odzivom na MG-ADL in seropozitivnimi na AChR-Ab, opazili začetek odziva v 2 tednih po začetni infuziji.
V dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji (ARGX-113-1704) je bil prvi možni čas do začetka naslednjega cikla zdravljenja 8 tednov po začetni infuziji prvega cikla zdravljenja. V celotni populaciji je bil povprečni čas do drugega cikla zdravljenja v skupini z intravenskim odmerjanjem efgartigimoda alfa 13 tednov (SD 5,5 tedna), mediani čas pa 10 tednov (8-26 tednov) od začetne infuzije prvega cikla zdravljenja. V odprti podaljšani študiji (ARGX-113-1705) je bil najzgodnejši možni čas začetka naslednjih ciklov zdravljenja 7 tednov.
Pri bolnikih, ki so se odzvali na zdravljenje, je klinično izboljšanje trajalo 5 tednov pri
5/44 (11 %) bolnikov, 6-7 tednov pri 14/44 (32 %) bolnikov, 8-11 tednov pri 10/44 (23 %) bolnikov in 12 tednov ali več pri 15/44 (34 %) bolnikov.
Subkutana formulacija
10-tedenska, randomizirana odprta multicentrična študija z vzporednimi skupinami (ARGX-113-2001) je bila izvedena pri odraslih bolnikih z gMG za oceno neinferiornosti farmakodinamičnih učinkov pri subkutanem odmerjanju efgartigimoda alfa v primerjavi z intravenskim odmerjanjem efgartigimoda alfa. Glavna vključitvena in izključitvena merila so bila enaka kot v študiji ARGX-113-1704.
Randomiziranih je bilo skupaj 110 bolnikov, ki so prejeli en cikel odmerjanja enkrat na teden v obdobju 4 tednov, in sicer subkutanega odmerjanja efgartigimoda alfa 1000 mg (n = 55) ali
intravenskega odmerjanja efgartigimoda alfa 10 mg/kg (n = 55). Večina bolnikov je bila pozitivna na protitelesa proti AChR (AChR-Ab): 45 bolnikov (82 %) v skupini s subkutanim odmerjanjem efgartigimoda alfa in 46 bolnikov (84 %) v skupini z intravenskim odmerjanjem efgartigimoda alfa.
Vsi bolniki so prejemali stabilne odmerke terapije za zdravljenje MG pred presejalnim pregledom, ki so vključevali zaviralce AChE, steroide ali NSIST, in sicer v kombinaciji ali samostojno.
Izhodiščne značilnosti so bile podobne med skupinama zdravljenja.
Med študijo je več kot 80 % bolnikov v posamezni skupini prejemalo zaviralce AChE, več kot 60 bolnikov je v posamezni skupini prejemalo steroide in približno 40 % v posamezni skupini zdravljenja je prejemalo NSIST, in sicer stabilne odmerke. Ob vključitvi v študijo približno 56 % bolnikov v posamezni skupini zdravljenja ni bilo predhodno izpostavljenih NSIST.
Primarni opazovani dogodek je bila primerjava odstotnega zmanjšanja skupnih ravni IgG glede na izhodišče na 29. dan med skupinama zdravljenja v celotni populaciji. Rezultati v seropozitivni populaciji AChR-Ab kažejo neinferiornost subkutanega odmerjanja efgartigimoda alfa v primerjavi z intravenskim odmerjanjem efgartigimoda alfa (glejte preglednico 4).
Preglednica 4. Analiza ANCOVA odstotne spremembe glede na izhodišče za skupno raven IgG na 29. dan v seropozitivni populaciji AChR-Ab (komplet za analizo mITT)
| Efgartigimod alfa s.c. | Efgartigimod alfa i.v. | Razlika Efgartigimod alfa s.c.-Efgartigimod alfa i.v. | ||||||
| N | PovprečniLS | 95-% IZ | N | PovprečniLS | 95-% IZ | LSpovprečnerazlike | 95-% IZ | p-vrednost |
| 41 | -66,9 | -69,78, -64,02 | 43 | -62,4 | -65,22, -59,59 | -4,5 | -8,53, -0,46 | < 0,0001 |
AChR-Ab = protitelesa proti acetilholinskemu receptorju; ANCOVA = analiza kovariance; IZ = interval zaupanja; s.c. = subkutano; i.v. = intravensko; LS = najmanjši kvadrat; mITT = spremenjena skupina z namenom zdravljenja; N = število bolnikov na skupino, vključenih v analizo ANCOVA
Sekundarni opazovani dogodki glede učinkovitosti so bili primerjave odstotkov odziva glede na MG-ADL in glede na QMG, kot je opredeljeno v študiji ARGX-113-1704, med obema skupinama zdravljenja. Rezultati pri seropozitivni populaciji AChR-Ab so predstavljeni v preglednici 5.
Preglednica 5. Odziv glede na MG‑ADL in glede na QMG na 29. dan v seropozitivni populaciji AChR-Ab (komplet za analizo mITT)
| Efgartigimod alfa s.c. n/N (%) | Efgartigimod alfa i.v. n/N (%) | Razlika efgartigimod alfa s.c.-efgartigimod alfa i.v. (95-% IZ) | |
| MG-ADL | 32/45 (71,1) | 33/46 (71,7) | -0,6 (od -19,2 do 17,9) |
| QMG | 31/45 (68,9) | 24/45 (53,3) | 15,6 (-4,3 do 35,4) |
AChR-Ab = protitelesa proti acetilholinskemu receptorju; MG-ADL = aktivnosti vsakodnevnega življenja pri
miasteniji gravis; QMG = kvantitativna miastenija gravis; s.c. = subkutano; i.v. = intravensko;
mITT = spremenjena skupina z namenom zdravljenja; n = število bolnikov, za katere so poročali o opazovanju; N = število bolnikov na skupino; IZ = interval zaupanja.
Raziskovalni podatki kažejo, da je bil nastop odziva opažen v 2 tednih po začetnem odmerjanju pri 28/32 (88 %) bolnikov, zdravljenih s subkutanim odmerjanjem efgartigimoda alfa, in pri 27/33 (82 %) bolnikov, zdravljenih z intravenskim odmerjanjem efgartigimoda alfa, pri AChR-Ab seropozitivnih bolnikih z odzivom glede na MG-ADL.
Kronična vnetna demielinizacijska polinevropatija
Učinkovitost subkutanega efgartigimoda alfa za zdravljenje odraslih s CIDP so preučili v prospektivni multicentrični študiji ARGX-113-1802, izvedeni v dveh fazah zdravljenja: odprta faza A in randomizirana, dvojno slepa, s placebom nadzorovana faza B.
Bolniki so v zadnjih šestih mesecih pred začetkom študije prejemali zdravljenje CIDP ali pa so ga
prenehali prejemati. Bolniki, ki so se predhodno zdravili s CIDP, in tisti, ki se niso zdravili s CIDP in
niso imeli dokumentiranih dokazov o nedavnem poslabšanju CIDP, so vstopili v obdobje brez zdravljenja, bolniki, pri katerih je bilo dokazano klinično pomembno poslabšanje, pa so nato vstopili v fazo A študije. Tisti, ki niso bili zdravljeni zaradi CIDP in so imeli nedavno dokumentirane dokaze o poslabšanju CIDP, so preskočili pripravljalno obdobje in se takoj vključili v fazo A.
V fazo A je bilo skupaj vključenih 322 bolnikov. Bolniki so enkrat tedensko prejeli do 12 injekcij efgartigimoda alfa 1000 mg subkutan, dokler se na dveh zaporednih študijskih obiskih niso pokazali dokazi kliničnega izboljšanja. Nato so bolniki s potrjenimi dokazi kliničnega izboljšanja vstopili v fazo B študije in bili naključno izbrani za prejemanje tedenskih subkutanih injekcij efgartigimoda alfa (111 bolnikov) ali placeba (110 bolnikov). Dokazi kliničnega izboljšanja so bili opredeljeni kot klinično izboljšanje na prilagojeni lestvici vzroka in zdravljenja vnetne nevropatije (aINCAT) ali izboljšanje na vnetni Raschevi lestvici splošne invalidnosti (I- RODS)/moči prijema pri bolnikih, pri katerih se je stanje na teh lestvicah pred fazo A samo poslabšalo.
V fazi A je bila povprečna starost bolnikov 54 let (razpon: od 20 do 82 let), povprečni čas od diagnoze CIDP je bil 2,8 leta, povprečna ocena INCAT pa 4,0. Petinšestdeset odstotkov bolnikov je bilo moškega spola in 66 % je bilo belcev. V fazi B je bila povprečna starost bolnikov 55 let (razpon: od 20 do 82 let), povprečni čas od diagnoze CIDP je bil 2,2 leta, povprečna ocena INCAT pa 3,0.
Štiriinšestdeset odstotkov bolnikov je bilo moških in 65 % je bilo belcev. Izhodiščne značilnosti faze B so bile med skupinami zdravljenja podobne.
V fazi A je bila primarna končna točka odstotek odzivnikov, opredeljenih kot bolniki, pri katerih so bili potrjeni dokazi kliničnega izboljšanja. Primarno končno točko je doseglo 66,5 % bolnikov; nadaljnje podrobnosti so predstavljene v preglednici 6.
Sekundarna končna točka v fazi A je bil čas do prvih potrjenih dokazov kliničnega izboljšanja. Četrti teden je bil najzgodnejši časovni trenutek, v katerem so bila izpolnjena merila dokazov kliničnega izboljšanja. V tem času je do 40 % bolnikov doseglo dokaze kliničnega izboljšanja. Na podlagi dodatne vnaprej določene analize je 25 % bolnikov po 9 dneh pokazalo klinično pomembno izboljšanje vsaj enega od treh parametrov (aINCAT, I-RODS ali moč prijema).
Večina bolnikov je v vseh skupinah predhodnih zdravil za CIDP dosegla potrjene dokaze kliničnega izboljšanja.
Preglednica 6. Dokaz kliničnega izboljšanja pri bolnikih s CIDP v fazi A študije ARGX-113-1802
| Osebe, odzivne na dokaze kliničnega izboljšanja in čas do prvega potrjenega dokaza kliničnega izboljšanja | Faza A |
| Efgartigimod alfa s.c. (N = 322) | |
| Osebe, odzivne na dokaze kliničnega izboljšanja (bolniki s potrjenimkliničnim izboljšanjem)n/N (%) (95-% IZ) | 214/322 (66,5 %)(61,0; 71,6) |
| Čas do začetnega potrjenega kliničnega izboljšanja v dnevihmediana (95-% IZ) | 43,0(31,0; 51,0) |
n = število bolnikov, za katere je bilo ugotovljeno opazovanje; N = število bolnikov v naboru za analizo
V fazi B je bila primarna končna točka opredeljena kot čas do pojava prvega dokaza o kliničnem poslabšanju (povečanje aINCAT za 1 točko v primerjavi z izhodiščem faze B, ki je bilo potrjeno na naslednjem obisku po prvem povečanju aINCAT za 1 točko ali ≥ 2 točki v primerjavi z izhodiščem faze B). Pri bolnikih, ki so prejemali efgartigimod alfa subkutano, ni prišlo do ponovitve bolezni
(tj. kliničnega poslabšanja) bistveno dlje v primerjavi z bolniki, ki so prejemali placebo, kar dokazuje razmerje tveganja 0,394 [95-% IZ (0,253; 0,614)]. Pri 31/111 (27,9 %) bolnikih, ki so prejemali efgartigimod alfa subkutano med fazo B študije, je prišlo do ponovitve bolezni v primerjavi z
59/110 (53,6 %) bolniki, ki so prejemali placebo. Rezultati so predstavljeni v preglednici 7 in na sliki 2.
Preglednica 7. Prvi dokaz kliničnega poslabšanja pri bolnikih s CIDP v fazi B študije ARGX-113-1802
| Čas do 1. povečanja aINCAT (klinično poslabšanje) | Faza B | |
| Efgartigimod alfa s.c. (N = 111) | Placebo (N = 110) | |
| Razmerje tveganja (95-% IZ) | 0,394 (0,253; 0,614)p-vrednost < 0,0001 | |
| Mediana časa v dnevih days (95-% IZ) | NI (NI; NI) | 140,0 (75,0; NI) |
NI = ni izračunano; N = število bolnikov v naboru za analizo; aINCAT = Prilagojena vnetna nevropatija, vzrok in zdravljenje
Slika 2. Čas do prvega poslabšanja aINCAT (Kaplan-Meierjeva krivulja) pri bolnikih s CIDP
v študiji ARGX-113-1802 faza B
EFG s.c. placebo
EFG s.c. v primerjavi s placebom
HR 0,39 (95-% lZ 0,25 – 0,61); p = < 0,0001
Verjetnost poslabšanja neprilagojene INCAT
1,00
0,75
0,50
0,25
0,0
Čas (tedni)
Število ogroženih udeležencev
EFG s.c.
Placebo
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je začasno odložila zahtevo za predložitev rezultatov študij z zdravilom Vyvgart za eno ali več podskupin pediatrične populacije pri zdravljenju miastenije gravis (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Evropska agencija za zdravila je odstopila od zahteve za predložitev rezultatov študij z zdravilom Vyvgart za vse podskupine pediatrične populacije pri CIDP (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Absorpcija
Na podlagi analize podatkov o farmakokinetiki populacije znaša ocenjena biološka razpoložljivost
efgartigimoda alfa 1000 mg pri subkutanem odmerjanju 77 %.
Povprečni Ctrough po 4 odmerkih enkrat tedensko je pri subkutanem odmerjanju efgartigimoda alfa 1000 mg znašal 22,0 µg/ml (37 % KV), pri intravenskem odmerjanju efgartigimoda alfa 10 mg/kg pa
14,9 µg/ml (43 % KV). AUC0-168h efgartigimoda alfa po aplikaciji enega cikla zdravljenja s subkutanim odmerjanjem 1000 mg in intravenskim odmerjanjem 10 mg/kg sta bila primerljiva.
Pri bolnikih, ki so dobivali stalne subkutane injekcije efgartigimoda alfa 1000 mg enkrat tedensko, je
bila povprečna vrednost Ctrough od 14,9 do 20,1 µg/ml. Porazdelitev
Na podlagi analize podatkov o farmakokinetiki populacije pri zdravih preskušancih in bolnikih je
volumen porazdelitve 18 l.
Biotransformacija
Pričakuje se, da bodo proteolitični encimi razgradili efgartigimod alfa v majhne peptide in
aminokisline.
Izločanje
Končni razpolovni čas je 80 do 120 ur (3 do 5 dni). Na podlagi analize podatkov o farmakokinetiki populacije je očistek 0,128 l/h. Molekulska masa efgartigimoda alfa je približno 54 kDa, kar je na meji molekul, ki se filtrirajo skozi ledvice.
Linearnost/nelinearnost
Farmakokinetični profil efgartigimoda alfa je linearen, neodvisen od odmerka ali časa, z minimalnim kopičenjem.
Posebne populacije
Starost, spol, rasa in telesna masa
Starost (19-84 let), spol, rasa in telesna masa niso vplivali na farmakokinetiko efgartigimoda alfa.
Okvara ledvic
Pri bolnikih z okvaro ledvic niso izvedli posebnih farmakokinetičnih študij.
Učinek označevalca ledvične funkcije je v populacijski farmakokinetični analizi ocenil hitrost glomerularne filtracije [eGFR] kot sospremenljivko, kar je pri bolnikih z blago ledvično okvaro (eGFR 60-89 ml/min/1,73 m2) povzročilo povečanje izpostavljenosti (11 % do 21 %). Pri bolnikih z blago okvaro ledvic specifičnega odmerka ni priporočljivo prilagajati.
Podatkov o vplivu zmerne okvare ledvic (eGFR 30-59 ml/min/1,73 m2) in hude okvare ledvic (eGFR < 30 ml/min/1,73 m2) na farmakokinetične parametre efgartigimoda alfa ni dovolj.
Okvara jeter
Pri bolnikih z okvaro jeter niso izvedli posebne farmakokinetične študije.
Učinek označevalcev jetrnih funkcij kot sospremenljivke v populacijski farmakokinetični analizi ni
pokazal vpliva na farmakokinetiko efgartigimoda alfa.
Farmacevtski podatki - Vyvgart 1000 mg
rekombinantna humana hialuronidaza (rHuPH20) L-argininijev klorid
L-histidin
L-histidinijev klorid monohidrat L-metionin
polisorbat 80 (E433) natrijev klorid saharoza
voda za injekcije
2 leti
Bolniki lahko neodprto napolnjeno injekcijsko brizgo v originalni škatli shranjujejo pri sobni temperaturi do 30 °C za enkratno obdobje do 1 meseca po odstranitvi iz hladilnika ali do izteka roka uporabnosti, kar nastopi prej.
Z mikrobnega vidika je treba zdravilo uporabiti takoj. Če se ne uporabi takoj, je za čas in pogoje
shranjevanja med uporabo odgovoren uporabnik.
Shranjujte v hladilniku (2 °C - 8 °C).
Ne zamrzujte.
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
5 ml raztopine v napolnjeni injekcijski brizgi za enkratno uporabo (steklo tipa I) z gumijastim
zamaškom in gumijasto konico.
Velikost pakiranja:
1 napolnjena injekcijska brizga 4 napolnjene injekcijske brizge
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Zdravilo Vyvgart je raztopina, ki je pripravljena za uporabo, v napolnjeni injekcijski brizgi za enkratno
uporabo. Zdravila ni treba redčiti.
Vizualno preverite, ali je vsebina napolnjene injekcijske brizge rumenkaste barve in je bistra do opalescentna raztopina brez delcev. Če opazite vidne delce, napolnjene injekcijske brizge ne smete uporabiti.
Po odstranitvi napolnjene injekcijske brizge iz hladilnika počakajte vsaj 30 minut, preden začnete injicirati, da omogočite, da raztopina doseže sobno temperaturo (glejte poglavje 4.2). Po pripravi je treba injekcijo dati takoj.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.