Besremi 250 mikrogramov/0,5 ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Besremi 250 mikrogramov/0,5 ml
Zdravilo Besremi je indicirano kot monoterapija pri odraslih za zdravljenje prave policitemije brez simptomatske splenomegalije.
Zdravljenje mora uvesti in spremljati zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem bolnikov s to boleznijo. Odmerjanje
Obdobje titracije
Odmerek se titrira individualno, priporočeni začetni odmerek je 100 mikrogramov (oziroma
50 mikrogramov pri bolnikih z drugim citoreduktivnim zdravljenjem). Odmerek je treba postopno
zvečevati po 50 mikrogramov vsaka dva tedna (vzporedno je treba postopno zmanjševati drugo
citoreduktivno zdravljenje, če je to primerno), dokler ni dosežena stabilizacija hematoloških parametrov (hematokrit < 45 %, trombociti < 400 × 109/l in levkociti < 10 × 109/l). Največji priporočeni posamični odmerek je 500 mikrogramov, injiciran vsaka dva tedna. Morda bo kot rešilno zdravljenje za normalizacijo hiperviskoznosti krvi potrebna flebotomija.
Obdobje vzdrževanja
Odmerek, pri katerem pride do stabilizacije hematoloških parametrov, je treba vzdrževati z intervalom odmerjanja na vsaka dva tedna za obdobje najmanj 1,5 leta. Nato se odmerek lahko prilagodi in/ali interval odmerjanja podaljša do odmerjanja na vsake štiri tedne, kot je za bolnika primerno.
Če se med zdravljenjem pojavijo neželeni učinki, je treba dani odmerek zmanjšati oziroma začasno prekiniti zdravljenje, dokler neželeni učinki ne izzvenijo; nato je treba zdravljenje ponovno uvesti z manjšim odmerkom od tistega, ki je povzročil neželene učinke.
Če se pojavi zvečanje hematoloških parametrov (hematokrit, trombociti, levkociti), je treba odmerek in/ali interval odmerjanja individualno prilagoditi.
Posebne skupine bolnikov
Okvara jeter
Pri bolnikih s kompenzirano cirozo (npr. Child-Pugh A) so pokazali, da je varno drugo zdravilo s pegiliranim interferonom alfa (pegiliran interferon alfa-2a). Pri odraslih bolnikih z blago okvaro jeter odmerka ropeginterferona alfa-2b ni treba prilagajati.
Pri bolnikih z dekompenzirano cirozo (npr. Child-Pugh B ali C) uporabe interferona alfa niso ovrednotili, zato je pri teh bolnikih uporaba kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).
Pri bolnikih, ki so jih zdravili z ropeginterferonom alfa-2b, so opazili zvišane ravni jetrnih encimov. Kadar je zvišanje jetrnih encimov napredujoče in vztrajno, je treba odmerek zmanjšati. Če je zvišanje jetrnih encimov kljub zmanjšanju odmerka napredujoče in klinično pomembno ali so prisotni dokazi dekompenzacije jeter, je treba zdravljenje prekiniti (glejte poglavje 4.4).
Okvara ledvic
Pri bolnikih z okvaro ledvic so ovrednotili farmakokinetični profil drugih zdravil z interferonom alfa
(pegilirani interferon alfa-2a in pegilirani interferon alfa-2b) (glejte poglavje 5.2).
Prilagajanje odmerka ropeginterferona alfa-2b pri odraslih bolnikih z blago (GFR 60–89 ml/min) ali zmerno (GFR 30–59 ml/min) okvaro ledvic ni potrebno. Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (GFR 15– 29 ml/min) je priporočljivo zmanjšanje začetnega odmerka ropeginterferona alfa-2b na 50 mikrogramov. Ropeginterferon alfa-2b je kontraindiciran pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo (GFR < 15 ml/min) (glejte poglavje 4.3).
Starejši
Pri uvajanju zdravljenja pri starejših bolnikih prilagajanje priporočenega odmerka ropeginterferona
alfa-2b ni potrebno (glejte poglavje 5.2).
Prekomerno prehranjeni ali podhranjeni bolniki
Pri prekomerno prehranjenih ali podhranjenih bolnikih farmakokinetičnega profila ropeginterferona alfa-2b niso ovrednotili. Priporočila glede prilagajanja odmerka ropeginterferona alfa-2b pri teh bolnikih ni mogoče dati.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost zdravila Besremi pri otrocih in mladostnikih nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo (glejte poglavje 4.4).
Rasa
Prilagajanje odmerka glede na raso ni potrebno (glejte poglavje 5.2)
Način uporabe
Za subkutano uporabo. Zdravilo je namenjeno dolgoročnemu zdravljenju in ga lahko bolniku da zdravnik, medicinska sestra, družinski član ali pa si ga bolnik da sam, če je bil poučen o dajanju subkutanih injekcij z napolnjenim injekcijskim peresnikom. Slediti je treba navodilom za dajanje zdravila v navodilu za uporabo.
Priporočeno mesto injiciranja je koža na trebuhu, ki mora biti od popka ali stegna oddaljena najmanj 5 cm. Ne injicirajte v predele, kjer je koža razdražena, pordela, podpluta, okužena ali brazgotinasta. Peresnik omogoča nastavljivo odmerjanje za dajanje odmerkov od 50 do 250 mikrogramov ali od 50 do 500 mikrogramov.
-
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,
-
obstoječa bolezen ščitnice, razen če jo je mogoče nadzorovati s konvencionalnim zdravljenjem,
-
obstoječa huda psihiatrična bolezen ali huda psihiatrična bolezen v anamnezi, še zlasti huda
depresija, samomorilne misli ali poskus samomora
-
huda obstoječa srčno-žilna bolezen (npr. nenadzorovana hipertenzija, kongestivno srčno popuščanje (≥ NYHA razred 2), resna srčna aritmija, pomembna stenoza koronarnih arterij, nestabilna angina pektoris) ali nedavna možganska kap ali miokardni infarkt,
-
prisotnost avtoimune bolezni ali avtoimuna bolezen v anamnezi,
-
prejemniki presadka na imunosupresivnem zdravljenju,
-
kombinacija s telbivudinom (glejte poglavje 4.5),
-
dekompenzirana ciroza jeter (Child-Pugh B ali C),
-
končna ledvična odpoved (GFR < 15 ml/min).
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije
uporabljenega zdravila.
Faza titracije odmerka
Priporočeno odmerjanje v fazi titracije ropeginterferona alfa-2b (glejte poglavje 4.2) v primerjavi s hidroksikarbamidom povzroči podaljšanje časa za doseganje individualnega optimalnega odmerka. V klinični študiji prave policitemije je bil konec povprečne individualne faze titracije za ropeginterferon alfa-2b dosežen po približno 3,7 mesecih, za hidroksikarbamid pa po približno 2,6 mesecih zdravljenja. Zato so pri bolnikih, pri katerih je nujno zgodnje zmanjšanje zvišanega števila krvnih celic za preprečevanje tromboze in krvavitev, morda ustreznejša druga zdravila (npr. hidroksikarbamid).
Med fazo titracije učinkovitost za zmanjšanje srčno-žilnega in trombemboličnega tveganja obstoječe bolezni morda ni v celoti vzpostavljena. Bolnike je treba skrbno spremljati, še zlasti v fazi titracije; redno je treba opravljati pregled celotne krvne slike, vključno z določanjem ravni hematokrita, številom levkocitov in trombocitov, tudi po tem, ko je bil individualni optimalni odmerek že določen. Morda bo kot rešilno zdravljenje za normalizacijo hiperviskoznosti krvi potrebna flebotomija.
Endokrini sistem
Pred zdravljenjem z ropeginterferonom alfa-2b je treba s konvencionalnim zdravljenjem zdraviti in nadzorovati kakršno koli obstoječo bolezen ščitnice (glejte poglavje 4.3). Bolnikom, ki se jim med zdravljenjem z ropeginterferonom alfa-2b pojavijo simptomi, ki kažejo na okvaro delovanja ščitnice,
je treba ovrednotiti ravni tirotropina (TSH). Z zdravljenjem se lahko nadaljuje, če je mogoče ravni
TSH ohranjati v normalnem območju.
Pri drugih zdravilih z interferonom alfa so opazili sladkorno bolezen (glejte poglavje 4.8). Bolniki s sladkorno boleznijo, ki je ni mogoče učinkovito nadzorovati z zdravili, ne smejo začeti zdravljenja z ropeginterferonom alfa-2b. Bolniki, ki se jim med zdravljenjem pojavi sladkorna bolezen, ki je ni mogoče nadzorovati z zdravili, morajo zdravljenje z ropeginterferonom alfa-2b prekiniti.
Centralni živčni sistem (CŽS)
V programu kliničnega razvoja zdravila so pri nekaterih bolnikih, zdravljenih z ropeginterferonom alfa-2b, opazili učinke na CŽS, še zlasti depresijo (glejte poglavje 4.8). Pri drugih zdravilih z interferonom alfa so opazili druge učinke na CŽS, vključno s samomorilnimi mislimi, poskusom samomora, agresijo, bipolarno motnjo, manijo in zmedenostjo. Bolnike je treba skrbno spremljati glede pojava kakršnih koli simptomov psihiatričnih bolezni, če pa se taki simptomi pojavijo, mora lečeči zdravnik razmisliti o njihovem zdravljenju. Če se psihiatrični simptomi poslabšajo, je priporočljivo zdravljenje z ropeginterferonom alfa-2b prekiniti. Ropeginterferona alfa-2b se ne sme
dati bolnikom z obstoječimi hudimi psihiatričnimi boleznimi ali anamnezo takih bolezni, še zlasti hude depresije, samomorilnih misli ali poskusa samomora (glejte poglavje 4.3).
Srčno-žilni sistem
V povezavi z zdravljenjem z interferonom alfa so poročali o srčnih dogodkih, vključno s kardiomiopatijo, miokardnim infarktom, atrijsko fibrilacijo in ishemičnimi boleznimi koronarnih arterij (glejte poglavje 4.3).
Dihala
Pri bolnikih, zdravljenih z interferonom alfa, so redko poročali o boleznih dihal, kot so infiltracija pljuč, pnevmonitis, pljučnica ali pljučna arterijska hipertenzija (glejte poglavje 4.8). Bolnike, pri katerih se pojavijo simptomi na dihalih, je treba skrbno spremljati in njihovo zdravljenje z ropeginterferonom alfa-2b prekiniti, če je to potrebno.
Vid
Pri bolnikih, zdravljenih z interferonom alfa, so redko poročali o hudih boleznih oči, kot so retinopatija, mrežnična krvavitev, mrežnični eksudati, odstop mrežnice in zapora mrežnične arterije ali vene, ki lahko povzročijo slepoto (glejte poglavje 4.8). Bolnikom je treba pred začetkom zdravljenja z ropeginterferonom alfa-2b in med zdravljenjem z njim pregledovati oči, še zlasti bolnikom z boleznimi, ki so povezane z retinopatijo, kot sta sladkorna bolezen ali hipertenzija. Vsakemu bolniku, ki navaja zmanjšanje ali izgubo vida ali druge očesne simptome, je treba nemudoma pregledati oči. Pri bolnikih, pri katerih se pojavijo ali poslabšajo očesni simptomi, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja z ropeginterferonom alfa-2b.
Akutna preobčutljivost
Pri bolnikih, zdravljenih z drugimi zdravili z interferonom alfa, so redko poročali o resnih, akutnih preobčutljivostnih reakcijah (npr. koprivnica, angioedem, bronhokonstrikcija, anafilaksija). Če se pojavi preobčutljivostna reakcija, je treba zdravljenje z ropeginterferonom alfa-2b prekiniti in nemudoma uvesti ustrezno zdravljenje. Zaradi prehodnih izpuščajev prekinitev zdravljenja ni potrebna.
Delovanje jeter
Zdravljenje z interferonom alfa je bilo povezano s hepatotoksičnostjo, za katero so značilna potencialno pomembna zvišanja jetrnih encimov. Pri drugih zdravilih z interferonom alfa so pri bolnikih z okužbo z virusom hepatitisa C poročali o odpovedi jeter (glejte poglavje 4.8).
Pri bolnikih, zdravljenih z ropeginterferonom alfa-2b, so opazili zvišanja ravni ALT (≥ 3-krat nad zgornjo mejo normale), AST (≥ 3-krat nad zgornjo mejo normale), GGT (≥ 3-krat nad zgornjo mejo normale) in bilirubina (> 2-krat nad zgornjo mejo normale). Ta zvišanja so bila predvsem prehodna in so se pojavila med prvim letom zdravljenja.
Po dolgotrajnem zdravljenju z ropeginterferonom alfa-2b so pri bolnikih poročali o boleznih jeter (glejte poglavje 4.3).
Delovanje ledvic
Bolnike je treba spremljati ne glede na začetni odmerek ali stopnjo ledvične okvare. Če se delovanje
ledvic med zdravljenjem poslabša, je treba zdravljenje z ropeginterferonom alfa-2b prekiniti. Ropeginterferon alfa-2b je kontraindiciran pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo (glejte poglavje 4.3).
Bolezni zobnih in obzobnih tkiv
Pri drugih zdravilih z interferonom alfa so poročali o boleznih zobnih in obzobnih tkiv, ki lahko vodijo do izgube zob (glejte poglavje 4.8). Poleg tega imajo lahko suha usta med dolgotrajnim zdravljenjem z ropeginterferonom alfa-2b škodljive učinke na zobe in sluznice v ustni votlini. Bolniki si morajo dvakrat na dan temeljito umiti zobe in hoditi na redne zobozdravstvene kontrolne preglede.
Bolezni kože
Uporaba ropeginterferona alfa-2b je povezana z boleznimi kože (pruritus, alopecija, izpuščaj, eritem, psoriaza, kseroderma, akneiformni dermatitis, hiperkeratoza, hiperhidroza). V primeru pojava ali poslabšanja teh kožnih bolezni je treba zdravljenje predvidoma ustaviti.
Pomožne snovi
Zdravilo Besremi vsebuje benzilalkohol.
Velike volumne je treba uporabljati previdno in le, če je to nujno potrebno, še zlasti pri bolnikih z
okvaro jeter ali ledvic, saj obstaja tveganje za akumulacijo in toksičnost (presnovna acidoza).
Zdravilo Besremi vsebuje polisorbat 80.
To zdravilo vsebuje 0,025 mg polisorbata 80 v vsakih 0,5 ml. Polisorbati lahko povzročijo alergijske
reakcije.
Zdravilo Besremi vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na ml, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.
V presnovo ropeginterferona alfa-2b so domnevno vpleteni encimi, ki opravljajo razgradnjo beljakovin. Vpletenost prenašalnih beljakovin v absorpcijo, distribucijo in izločanje ropeginterferona alfa-2b ni znana. Pokazali so, da interferon alfa vpliva na aktivnost izoencimov citokroma P450 (CYP) CYP1A2 in CYP2D6.
Študij medsebojnega delovanja z ropeginterferonom alfa-2b niso opravili.
Študije medsebojnega delovanja drugih zdravil s pegiliranim interferonom alfa
Pri bolnikih s hepatitisom B je sočasna uporaba pegiliranega interferona alfa-2a s telbivudinom povečala tveganje za nastanek periferne nevropatije. Kombinirano zdravljenje s telbivudinom in ropeginterferonom alfa-2b je kontraindicirano (glejte poglavje 4.3).
Dajanje 180 mikrogramov pegiliranega interferona alfa-2a enkrat na teden 4 tedne pri zdravih moških preskušancih ni vplivalo na farmakokinetični profil mefenitoina, dapsona, debrisokina in tolbutamida. To nakazuje, da pegiliran interferon alfa-2a ne vpliva na presnovno aktivnost izoencimov 3A4, 2C9, 2C19 in 2D6 citokroma P450 (CYP) in vivo. V isti študiji so opazili tudi 25-odstotno zvečanje AUC teofilina (substrat CYP1A2), kar dokazuje, da je pegiliran interferon alfa-2a zaviralec aktivnosti CYP1A2.
Sočasna uporaba pegiliranega interferona alfa-2b ni pokazala pomembnih medsebojnih delovanj s
tolbutamidom (substrat CYP2C9), midazolamom (substrat CYP3A4) in dapsonom (substrat
N-acetiltransferaze), zmerno pa je zvečala izpostavljenost kofeinu (substrat CYP1A2) in dezipraminu (substrat CYP2D6).
Zato je potrebna previdnost pri sočasni uporabi ropeginterferona alfa-2b s substrati CYP1A2, še zlasti tistimi z ozkim terapevtskim oknom, kot sta teofilin ali metadon. Prav tako je priporočljiva previdnost pri kombinaciji ropeginterferona alfa-2b s substrati CYP2D6 (npr. vortioksetinom, risperidonom).
Ropeginterferon alfa-2b lahko zavira aktivnost CYP1A2 in CYP2D6 in tako povzroči zvečano
koncentracijo teh zdravil v krvi.
Ob sočasni uporabi z zdravili, ki se presnavljajo preko CYP2C9/19, CYP3A4 ali N-acetiltransferaze, prilagajanje odmerka ropeginterferona alfa-2b ni potrebno.
Previdnost je potrebna pri dajanju ropeginterferona alfa-2b v kombinaciji z drugimi morebitno
mielosupresivnimi/kemoterapevtskimi učinkovinami.
Narkotike, hipnotike ali sedative je treba pri sočasni uporabi z ropeginterferonom alfa-2b uporabljati previdno.
Ženske v rodni dobi/kontracepcija pri ženskah
Ženske v rodni dobi morajo med zdravljenjem z ropeginterferonom alfa-2b uporabljati učinkovito metodo kontracepcije, razen če jim je zdravnik svetoval drugače.
Nosečnost
Podatkov o uporabi interferona alfa pri nosečih ženskah ni oziroma so omejeni. Študije na živalih so pokazale škodljiv vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).
Ker ima lahko ropeginterferon alfa-2b enak učinek, zdravila Besremi ni priporočljivo uporabljati med nosečnostjo in pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo učinkovite kontracepcije.
Dojenje
Ni znano, ali se ropeginterferon alfa-2b izloča v materino mleko. Tveganja za dojenega novorojenca/otroka ni mogoče izključiti. Odločiti se je treba ali prenehati z dojenjem ali prenehati oz. vzdržati se zdravljenja z zdravilom Besremi, pri čemer je treba upoštevati koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja za mater.
Plodnost
Podatkov o vplivu ropeginterferona alfa-2b na plodnost pri ženskah ali moških ni na voljo.
Zdravilo Besremi ima blag vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Bolniki, ki se jim med zdravljenjem z zdravilom Besremi pojavijo omotica, somnolenca ali halucinacije (glejte poglavje 4.8), se morajo izogibati vožnji in upravljanju strojev.
Povzetek varnostnega profila
Najpogostejši neželeni učinki so levkopenija (20,2 %), trombocitopenija (18,5 %), artralgija (13,5 %), utrujenost (12,4 %), zvečana vrednost gama-glutamiltransferaze (11,2 %), gripi podobna bolezen (11,2 %), mialgija (10,7 %), anemija (9,6 %), zvečana vrednost alanin-aminotransferaze (8,4 %), nevtropenija (7,9 %), pireksija (7,9 %), zvečana vrednost aspartat-aminotransferaze (7,3 %), pruritus (6,8 %), bolečina v okončinah (6,7 %), alopecija (6,7 %), glavobol (6,2 %), diareja (5,7 %), reakcija na mestu injiciranja (5,6 %), mrzlica (5,1 %) in omotica (5,1 %).
Resni neželeni učinki so depresija (1,1 %), atrijska fibrilacija (1,1 %) in akutna stresna reakcija (0,6 %).
Seznam neželenih učinkov
O naslednjih z zdravljenjem povezanih neželenih učinkih so poročali v kliničnih študijah z ropeginterferonom alfa-2b, ki so jih opravili pri 178 odraslih bolnikih s pravo policitemijo. Neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in pogostnosti: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000) oziroma neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
| Organski sistem | Pogostnost | Neželeni učinek |
| Infekcijske in parazitske bolezni | pogosti | okužba zgornjih dihal, gripa, rinitis, glivična okužba kože |
| občasni | ustni herpes, herpes zoster, ustna kandidoza, sinuzitis,kandidoza požiralnika, mikotični vulvovaginitis, hordeol,onihomikoza | |
| Bolezni krvi inlimfatičnega sistema | zelo pogosti | levkopenija, trombocitopenija |
| pogosti | pancitopenija, nevtropenija, anemija | |
| Bolezni imunskega sistema | občasni | sarkoidoza |
| zelo redki | idiopatska ali trombotična trombocitopenična purpura# | |
| neznana | Vogt-Koyanagi-Haradova bolezen#, akutnepreobčutljivostne reakcije#** | |
| Bolezni endokrinega sistema | pogosti | hipotiroidizem, hipertiroidizem, tiroiditis |
| občasni | Basedowova bolezen, sladkorna bolezen# | |
| Presnovne in prehranske motnje | pogosti | hipertrigliceridemija, zmanjšan apetit |
| Psihiatrične motnje | pogosti | depresija, agresija#, nespečnost, anksioznost, spremembe razpoloženja, nihanje razpoloženja, ravnodušnost, motnjerazpoloženja |
| občasni | poskus samomora#, samomorilne misli#, zmedenost#, akutna stresna reakcija, halucinacije, čustvena stiska,živčnost, nočne more, razdražljivost | |
| redki | bipolarna motnja#, manija# |
| Bolezni živčevja | pogosti | glavobol, omotica, hipestezija, somnolenca, parestezija |
| občasni | polinevropatija, periferna motorična nevropatija, radikulopatija, migrena, poslabšanje mentalnihsposobnosti, tremor, avra | |
| Očesne bolezni | pogosti | suho oko |
| občasni | mrežnična krvavitev#, mrežnični eksudati #, okvara vida, zmanjšana ostrina vida, zamegljen vid, nelagodje v očesu,ekcem na vekah | |
| redki | retinopatija#, nevropatija vidnega živca#, zaporamrežnične arterije#, zapora mrežnične vene# | |
| zelo redki | slepota# | |
| neznana | odstop mrežnice# | |
| Ušesne bolezni,vključno z motnjamilabirinta | občasni | gluhost, tinitus, vrtoglavica |
| Srčne bolezni | pogosti | atrijska fibrilacija |
| občasni | miokardni infarkt#, atrioventrikularni blok, intrakardialni krvni strdek, insuficienca aortne zaklopke, srčno-žilnabolezen | |
| redki | kardiomiopatija#, angina pektoris# | |
| zelo redki | miokardna ishemija# | |
| Žilne bolezni | pogosti | mikroangiopatija |
| občasni | Raynaudov fenomen, hipertenzija, hematom, zardevanje | |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | pogosti | dispneja |
| občasni | pnevmonitis, kašelj, epistaksa, draženje žrela | |
| zelo redki | infiltracija pljuč# | |
| neznana | pljučna fibroza#, pljučnica#, pljučna arterijskahipertenzija#* | |
| Bolezni prebavil | pogosti | diareja, navzea, bolečina v trebuhu, zaprtje, napet trebuh,suha usta |
| občasni | gastritis, bolezen trebušne stene, flatulenca, pogosto odvajanje blata, odinofagija, krvavitev iz dlesni | |
| neznana | bolezni zob#, bolezen obzobnega tkiva# | |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | zelo pogosti | zvečana vrednost gama-glutamiltransferaze |
| pogosti | bolezen jeter, zvečana vrednost alanin-aminotransferaze, zvečana vrednost aspartat-aminotransferaze, zvečanavrednost alkalne fosfataze v krvi | |
| občasni | hepatotoksičnost, toksični hepatitis, hepatomegalija, neakutna porfirija | |
| redki | odpoved jeter# | |
| Bolezni kože in podkožja | pogosti | pruritus, alopecija, izpuščaj, eritem, psoriaza, kseroderma,akneiformni dermatitis, hiperkeratoza, hiperhidroza, suhakoža |
| občasni | fotosenzitivna reakcija, deskvamacija kože, distrofijanohtov | |
| neznana | depigmentacija kože# | |
| Bolezni mišično- skeletnega sistema in vezivnega tkiva | zelo pogosti | artralgija, mialgija |
| pogosti | Sjögrenov sindrom, artritis, bolečina v okončinah, mišično-skeletna bolečina, bolečina v kosteh, mišični krči | |
| občasni | mišična šibkost, bolečina v vratu, bolečina v dimljah | |
| Bolezni sečil | občasni | hemoragični cistitis, disurija, urgentna mikcija, zadrževanje urina |
| Motnje reprodukcije in dojk | občasni | erektilna disfunkcija, hemospermija |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | zelo pogosti | gripi podobna bolezen, utrujenost |
| pogosti | pireksija, reakcija na mestu injiciranja, astenija, mrzlica,poslabšanje splošnega fizičnega zdravja, eritem na mestuinjiciranja | |
| občasni | bolečina na mestu injiciranja, pruritus na mestuinjiciranja, občutljivost na vremenske spremembe | |
| neznana | hiperpigmentacija jezika# | |
| Preiskave | pogosti | prisotnost protiteles proti ščitnici, zvečana vrednost tirotropina v krvi, zvišana telesna temperatura, prisotnost antinuklearnih protiteles, zvečana vrednost laktat-dehidrogenaze v krvi, zmanjšanje telesne mase |
| občasni | zvečano število trombocitov, zvečana vrednost sečnekisline v krvi, pozitiven Coombsov test |
#V poročilih kot neželeni učinki med zdravljenjem z drugimi zdravili z interferonom alfa.
*Velja za skupino zdravil, ki vsebujejo interferone, glejte pljučno arterijsko hipertenzijo spodaj.
**Npr. koprivnica, angioedem, bronhokonstrikcija ali anafilaksija.
Opis izbranih neželenih učinkov
Najpogostejši neželeni učinki
Najpogostejši neželeni učinki (vključno s številom bolnikov, stopnjo incidence, stopnjo resnosti, potrebo po prilagajanju odmerka in izidu), o katerih so poročali v programu kliničnega razvoja ropeginterferona alfa-2b, so povzeti v Preglednici 1.
Preglednica 1. Najpogostejši neželeni učinki med zdravljenjem z ropeginterferonom alfa-2b
| NUZ > 10 % PT | N (%) n = 178 | SI | Stopnja jakosti po CTCAE ≥ 3N (%) | Zmanjšanje odmerkaN (%) | Prekinitev zdravila N (%) | Ukinitev zdravila N (%) | IzboljšanjeN (%) |
| Levkopenija | 36(20,2) | 21,2 | 3 (8,3) | 24 (66,7) | 7 (19,4) | n.p. | 35 (97,2) |
| Trombocitopenija | 33(18,5) | 11,2 | 4 (12,1) | 13 (39,4) | 3 (9,1) | 1 (3,0) | 30 (90,9) |
| Artralgija | 24(13,5) | 5,2 | 1 (4,2) | 5 (20,8) | 5 (20,8) | 1 (4,2) | 22 (91,7) |
| Utrujenost | 22(12,4) | 6,6 | n.p. | 4 (18,2) | 1 (4,5) | 1 (4,5) | 21 (95,5) |
| Zvečana vrednostgama- glutamiltransferaze | 20(11,2) | 7,9 | 7 (35,0) | 9 (45,0) | 5 (25,0) | n.p. | 17 (85,0) |
| Gripi podobna bolezen | 20(11,2) | 4,9 | n.p. | 4 (20,0) | 3 (15,0) | n.p. | 19 (95,0) |
| Mialgija | 19(10,7) | 3,5 | n.p. | 6 (31,6) | 1 (5,3) | n.p. | 17 (89,5) |
Za navedene prednostne izraze niso poročali o neželenih učinkih stopnje 5 (smrtni izid) po CTCAE. 1 neželeni učinek stopnje 4 (ogrožajo življenje ali povzročijo hudo prizadetost) je bil poročan pri zvečani vrednosti gama- glutamiltransferaze
Okrajšave: CTCAE (common terminology criteria for adverse events) - enotna terminološka merila za neželene dogodke; n.p. - ni poročano; NUZ -neželeni učinek; PT - priporočeni izraz; SI, povprečna stopnja incidence neželenih učinkov na 100 bolnik-let; n - število bolnikov. N (%) - število in odstotek bolnikov, ki so imeli neželene učinke.
Bolezni prebavil
Pri drugih zdravilih z interferonom alfa so poročali o boleznih prebavil, prav tako pa so o njih poročali pri 15,7 % bolnikov, ki so se zdravili z ropeginterferonom alfa-2b. V teh študijah so bile najpogostejše bolezni prebavil diareja (5,1 %; stopnja incidence: 2,8 dogodkov/100 bolnik-let
) in navzea (4,5 %; stopnja incidence: 1,2 dogodka/100 bolnik-let).
CŽS
V programu kliničnega razvoja ropeginterferona alfa-2b je prišlo do 2 primerov resne depresije (1,1
%; stopnja incidence: 0,4 dogodkov/100 bolnik-let). Bolniki so po trajni ukinitvi zdravljenja popolnoma okrevali. En bolnik, ki je doživel resno akutno stresno reakcijo (0,6 %; stopnja incidence: 0,2 dogodkov/100 bolnik-let) zmerne jakosti, je po zmanjšanju odmerka ropeginterferona alfa-2b popolnoma okreval. Pri interferonu alfa so poročali o učinkih na CŽS, vključno s poskusom samomora, samomorilnimi mislimi, agresijo, bipolarno motnjo, manijo in zmedenostjo (glejte poglavje 4.4).
Srčno-žilni sistem
Med zdravljenjem z ropeginterferonom alfa-2b je pri dveh bolnikih prišlo do treh primerov atrijske fibrilacije (1,1 %; stopnja incidence: 0,3 dogodka/100 bolnik-let) stopnje 1 do 3. Zdravljenje z ropeginterferonom alfa-2b so nadaljevali, bolniki pa so za zdravljenje teh dogodkov prejeli ustrezna zdravila. Bolniki so po dveh dogodkih okrevali, en dogodek pa je v času ocene še potekal.
Dihala
Pri interferonu alfa so poročali o primerih pljučne arterijske hipertenzije (PAH), predvsem pri bolnikih z dejavniki tveganja za PAH (kot je portalna hipertenzija, okužba s HIV, ciroza). O tem so poročali v različnih časovnih točkah, običajno več mesecev po začetku zdravljenja z interferonom alfa.
Vid
Pri interferonu alfa so poročali o resnih boleznih oči, kot so retinopatija, mrežnična krvavitev, mrežnični eksudati, odstop mrežnice in zapora mrežnične arterije ali vene (glejte poglavje 4.4).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
V programu kliničnih študij so poročali o enemu primeru nenamernega prevelikega odmerjanja z ropeginterferonom alfa-2b. Bolnik je prejel 10-krat večji začetni odmerek od priporočenega in razvil gripi podobne simptome, ki so trajali tri dni in jih niso ocenili kot resne. Bolnik je po zdravljenju s paracetamolom in začasni prekinitvi zdravljenja z ropeginterferonom alfa-2b popolnoma okreval.
Za to zdravilo antidota ni na voljo. V primeru prevelikega odmerjanja je priporočljivo bolnika skrbno spremljati in uvesti simptomatsko zdravljenje, če je to potrebno.
Farmakološke lastnosti - Besremi 250 mikrogramov/0,5 ml
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za spodbujanje imunske odzivnosti, interferoni, oznaka ATC:
L03AB15
Ropeginterferon alfa-2b je rekombinantni interferon alfa-2b, konjugiran na dvoverižni mPEG s stopnjo substitucije 1 mol polimera na 1 mol beljakovine. Povprečna molekulska masa je približno 60 kDa, od tega predstavlja del PEG približno 40 kDa.
Mehanizem delovanja
Interferon alfa spada v skupino interferonov tipa I, ki svoje učinke na celice izražajo z vezavo na transmembranske receptorje, imenovane interferon alfa receptorji (IFNAR). Vezava na IFNAR sproži kaskado potovanja signalov navzdol prek aktivacije kinaz, še zlasti Janusove kinaze 1 (JAK1) in tirozin kinaze 2 (TYK2), ter beljakovin, ki prenašajo signale in aktivirajo transkripcije (STAT).
Translokacija beljakovin STAT v jedru nadzira ekspresijo določenih programov izražanja genov in zavira različne celične učinke. Pokazali so, da ima interferon alfa zaviralni učinek na proliferacijo fibroblastnih hematopoetskih matičnih celic in fibroblastnih matičnih celic v kostnem mozgu ter preprečuje delovanje rastnih dejavnikov in drugih citokinov, ki imajo vlogo v razvoju mielofibroze. Ta delovanja so lahko vpletena v terapevtske učinke interferona alfa pri pravi policitemiji.
Nadalje so dokazali, da je interferon alfa pri bolnikih s pravo policitemijo zmožen zmanjšati breme mutiranega alela JAK2V617F (točkovna mutacija V617F v kinazi JAK2, ki je znak prave policitemije in je prisotna pri približno 95 % bolnikov).
Klinična učinkovitost in varnost
V odprti, randomizirani študiji III. faze (PROUD-PV) so ovrednotili učinkovitost in varnost ropeginterferona alfa-2b v primerjavi s hidroksikarbamidom pri 254 odraslih bolnikih s pravo policitemijo (randomizacija 1:1). Bolnike so stratificirali glede na predhodno izpostavljenost hidroksikarbamidu, starost ob presejanju (≤ 60 ali > 60 let) in prisotnost trombemboličnih dogodkov v anamnezi. Značilnosti populacije v študiji so predstavljene v Preglednici 2.
Preglednica 2. Značilnosti bolnikov ob presejanju v študiji PROUD-PV
| Skupina, zdravljenja z ropeginterferonom alfa-2b(n = 127) | Kontrolna skupina zdravljenja(n = 127) | |
| StarostLeta* | 58,5±10,81 | 57,9±13,10 |
| SpolŽenski n (%) Moški n (%) | 68 (53,5)59 (46,5) | 67 (52,8)60 (47,2) |
| RasaBela n (%) | 127 (100,0) | 127 (100,0) |
| Trajanje PV (meseci)* | 12,6±24,70 | 15,7±25,65 |
| Breme alela JAK2V617F (%)* | 41,9±23,49 | 42,8±24,14 |
| Hematološki parametri Haematokrit (%)* Trombociti (109/l)*Levkociti (109/l)* | 47,8±5,22537,7±273,0811,5±4,76 | 48,6±5,39516,8±254,4311,9±4,88 |
| Prisotnost splenomegalijeNe n (%)Da n (%) | 115 (90,6)12 (9,4) | 112 (88,2)15 (11,8) |
*vrednosti so povprečje ±SD.
Bolnike, ki predhodno niso prejeli zdravljenja s hidroksikarbamidom (n = 160) ali pa so zdravljenje s hidroksikarbamidom prejeli (n = 94), so randomizirali, da so prejeli ropeginterferon alfa-2b ali hidroksikarbamid. Odmerek so postopoma zvečevali glede na odziv na zdravljenje in prenašanje (pri ropeginterferonu alfa-2b so dajali od 50 do 500 mikrogramov subkutano vsaka dva tedna). Povprečni odmerek po 12 mesecih zdravljenja je znašal 382 (±141) mikrogramov ropeginterferona alfa-2b.
Odziv bolezni (določen kot hematokrit < 45 % brez flebotomije [najmanj 3 mesece od zadnje flebotomije], trombociti < 400 × 109/l in levkociti < 10 × 109/l po 12 mesecih zdravljenja) je bil 43,1 % [53/123 bolnikov] v skupini z ropeginterferonom alfa-2b po 12 mesecih zdravljenja.
Odprta podaljšana študija faze IIIb (CONTINUATION-PV) je vključevala 169 odraslih bolnikov s pravo policitemijo, ki so pred tem zaključili študijo PROUD-PV, in je ocenjevala dolgoročno učinkovitost in varnost ropeginterferona alfa-2b. Petindevetdeset bolnikov je nadaljevalo s prejemanjem ropeginterferona alfa-2b (od 50 do 500 mikrogramov subkutano, danih vsaka dva, tri ali štiri tedne). Povprečni odmerki po 36 in 72 mesecih zdravljenja (12-mesečno trajanje zdravljenja v študiji PROUD-PV in 24-mesečno ter 60-mesečno trajanje zdravljenja v podaljšani študiji) so znašali 363 (±149) mikrogramov ter 356 (±144) mikrogramov ropeginterferona alfa-2b.
Odziv na zdravljenje z ropeginterferonom alfa-2b je predstavljen v Preglednici 3 in Preglednici 4. Po
72 mesecih zdravljenja je bil odziv bolezni opredeljen kot popoln hematološki odziv, pri čemer je 54,5
% in 39,8 % bolnikov pokazalo popoln hematološki odziv z izboljšanjem bremena bolezni.
Bolniki so imeli statistično pomembno razliko v bremenu alela JAK2V617F (16,6 %) in spremembi od
izhodišča alela JAK2V617F (−25,4 %).
Preglednica 3. Odziv bolezni po 12 do 72 mesecih zdravljenja z ropeginterferonom alfa-2b
| Odziv bolezni | Bolniki, zdravljeni z ropeginterferonom alfa-2bOdzivni bolniki* N (%) | |||
| 12 mesecev | 24 mesecev1 | 36 mesecev2 | 72 mesecev3 | |
| Popoln hematološki odziva | 59 (62,1) | 67 (70,5) | 67 (70,5) | 48 (54,5) |
| Popoln hematološki odziva inizboljšanje bremena boleznib | 44 (46,32) | 48 (50,53) | 51 (53,68) | 35 (39,77) |
* Po 12, 24, 36 in 72 mesecih je zaradi prekinitve študije iz katerega koli razloga 0, 7, 12 oziroma 25 bolnikov veljalo za neodzivne.
a Določeno kot hematokrit < 45 % brez flebotomije (najmanj 3 mesece od zadnje flebotomije), trombociti < 400 × 109/l in levkociti < 10 × 109/l; bolniki, ki so prekinili študijo, so veljali za neodzivne.
b Določeno kot izboljšanje z boleznijo povezanih znakov (klinično pomembna splenomegalija) in z boleznijo povezanih simptomov (mikrovaskularne motnje, pruritus, glavobol); bolniki, ki so prekinili študijo, so veljali za neodzivne.
1 12-mesečno trajanje zdravljenja v študiji PROUD-PV in 12-mesečno trajanje zdravljenja v podaljšani študiji.
2 12-mesečno trajanje zdravljenja v študiji PROUD-PV in 24-mesečno trajanje zdravljenja v podaljšani študiji.
3 12-mesečno trajanje zdravljenja v študiji PROUD-PV in 60-mesečno trajanje zdravljenja v podaljšani študiji.
Povprečno breme alela JAK2V617F se je med 6-letnim zdravljenjem z ropeginterferonom alfa-2b
nenehno zmanjševalo, in sicer iz 42,8 % v izhodišču (pred zdravljenjem v študiji PROUD-PV) na 15,5
% v 72 mesecih.
Preglednica 4. Breme alela JAK2V617F (%) absolutne vrednosti in spremembe od izhodišča v podaljšani študiji CONTINUATION-PV
| Študijamesec | n | Povprečje (±SD) | Sprememba v izhodišču |
| izhodišče | 94 | 42,8 (±23,40) | - |
| M12 | 92 | 30,1 (±23,03) | -12,13 (±17,04) |
| M241 | 73 | 18,5 (±17,09) | -24,59 (±22,07) |
| M362 | 71 | 16,6 (±18,22) | -25,43 (±24,39) |
| M723 | 51 | 15,5 (±20,38) | -25,97 (±27,29) |
1 12-mesečno trajanje zdravljenja v študiji PROUD-PV in 12-mesečno trajanje zdravljenja v podaljšani študiji.
2 12-mesečno trajanje zdravljenja v študiji PROUD-PV in 24-mesečno trajanje zdravljenja v podaljšani študiji.
3 12-mesečno trajanje zdravljenja v študiji PROUD-PV in 60-mesečno trajanje zdravljenja v podaljšani študiji.
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je odstopila od zahteve za predložitev rezultatov študij z zdravilom Besremi za vse podskupine pediatrične populacije za zdravljenje prave policitemije (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Absorpcija
Absorpcija ropeginterferona alfa-2b pri bolnikih je trajna, največje serumske koncentracije pa so dosežene po 3 do 6 dneh.
Absolutna biološka uporabnost subkutano danega ropeginterferona alfa-2b pri ljudeh ni bila preiskovana. Zato ni mogoče podati veljavne ocene absolutne biološke uporabnosti. Glede na podatke pri opicah je približno 80 %, podobno kot so opažali pri pegiliranem interferonu alfa-2a.
Porazdelitev
Ropeginterferon alfa-2b najdemo predvsem v krvnem obtoku in zunajcelični tekočini, kar je razvidno tudi iz volumna porazdelitve, ki v stanju dinamičnega ravnovesja (Vd) pri bolnikih po subkutanem dajanju znaša 6,6 do 17 litrov (razpon odmerka 50–450 mikrogramov). Pri bolnikih je po večkratnem subkutanem odmerjanju povprečni Cmax znašal 2,4 ng/ml (pri odmerku 50–80 mikrogramov) do
49 ng/ml (pri odmerku 450 mikrogramov), AUC0-t pa je znašal od 28,5 ng*h/ml (pri odmerku 50–
80 mikrogramov) do 552,6 ng*h/ml (pri odmerku 450 mikrogramov). Pri zdravih prostovoljcih so bile
razlike med preskušanci opažene pri 25 % in 35 % za AUC in Cmax.
Pri bolnikih, ki so v 2-tedenskem intervalu prejeli zdravljenje z ropeginterferonom alfa-2b (400-500 mikrogramov, PK skupina 1) ali v 4-tedenskem intervalu (100 - 500 [povprečje 350] mikrogramov, PK skupina 2) v stanju dinamičnega ravnovesja, je bil povprečni Vdss 10,7 L v PK skupini 1 in 18,3 L v PK skupini 2. V PK skupini 1 je bila povprečna Cmax,ss 28,26 ng/mL, AUCtau,ss je bila
7504,0 ng*h/mL in Cmin je bila 14,52 ng/mL. V PK skupini 2 je bila povprečna Cmax,ss 18,82 ng/mL, AUCtau,ss je bila 6021,3 ng*h/mL in Cmin je bila 2,10 ng/mL.
Raziskave masnega ravnovesja, porazdelitve v tkiva in raziskave avtoradioluminografije celega telesa pri podganah so pokazale, da se podobno zdravilo z interferonom alfa (pegiliran interferon alfa-2a) porazdeli v jetra, ledvice in kostni mozeg poleg tega, da je visoko koncentriran v krvi.
Biotransformacija
Presnova ropeginterferona alfa-2b ni popolnoma opredeljena. Menijo, da je vezava interferona alfa-2b na razvejan polietilenglikol z visoko molekulsko maso (40 kDa) glavni razlog za razlike v izločanju v primerjavi z nepegiliranimi interferoni. Študije na podganah s podobnim zdravilom z interferonom alfa (pegiliran interferon alfa-2a) so pokazale primarno izločanje s presnovo v jetrih. Menijo, da je pot izločanja ropeginterferona alfa-2b enaka.
Študije farmakokinetičnih medsebojnih delovanj s pegiliranim interferonom alfa-2a pri ljudeh so pokazale zmeren zaviralni učinek na substrate, ki se presnavljajo preko CYP1A2 in CYP2D6 (glejte poglavje 4.5).
Izločanje
Izločanje ropeginterferona alfa-2b ni popolnoma opredeljeno. Študije s podobnim zdravilom z interferonom alfa (pegiliran interferon alfa-2a) so pokazale, da so ledvice glavni organ za izločanje radioaktivno označenih presnovkov (študija na podganah) in da je sistemski očistek pegiliranega interferona alfa-2a pri ljudeh približno 100-krat manjši v primerjavi z nespremenjenim, nepegiliranem interferonom alfa-2a.
Po večkratnem subkutanem odmerjanju (razpon odmerkov 50–500 mikrogramov) je končni razpolovni čas ropeginterferona alfa-2b pri bolnikih znašal približno 6 do 10 dni, očistek ropeginterferona alfa-2b pa je znašal od 0,023 do 0,066 l/h.
Vpletenost prenašalnih beljakovin v absorpcijo, porazdelitev in izločanje ropeginterferona alfa-2b ni znana.
Linearnost/nelinearnost
V farmakokinetični študiji zdravih preskušancev se je pri razponu odmerkov od 24 do
270 mikrogramov Cmax ropeginterferona alfa-2b zvečevala sorazmerno z odmerkom. Opazili so izpostavljenost, ki je bila več kot sorazmerna. Razlike med preskušanci za ropeginterferon alfa-2b so bile 35 % (Cmax) in 25 % (AUC).
Okvara jeter
Pri drugem zdravilu z interferonom alfa (pegiliran interferon alfa-2a) so pri bolnikih s cirozo (Child- Pugh A) in bolnikih brez ciroze poročali o primerljivi izpostavljenosti in farmakokinetičnem profilu. Pri bolnikih z okvaro jeter hujše jakosti farmakokinetike niso ovrednotili.
Okvara ledvic
Farmakokinetični profil pri bolnikih z zmerno ali hudo okvaro ledvic in pri bolnikih s končno ledvično
odpovedjo so ovrednotili le za druga zdravila s pegiliranim interferonom alfa.
Bolniki z zmerno ali hudo okvaro ledvic, ki so prejemali 180 mikrogramov pegiliranega interferona alfa-2a enkrat na teden, so imeli primerljivo ali 60 % večjo izpostavljenost zdravilu v plazmi v primerjavi s preskušanci z normalnim delovanjem ledvic.
Pri 13 bolnikih s končno ledvično odpovedjo, ki so potrebovali hemodializo, je dajanje 135 mikrogramov pegiliranega interferona alfa-2a enkrat na teden povzročilo 34 % manjšo izpostavljenost kot pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic.
Bolniki z okvaro ledvic, ki so prejeli enkraten odmerek 1,0 mikrograma/kg pegiliranega interferona alfa-2b, so imeli Cmax, AUC in razpolovni čas povečan skladno s stopnjo ledvične okvare.
Po večkratnem odmerjanju pegiliranega interferona alfa-2b (1,0 mikrograma/kg subkutano enkrat na teden štiri tedne) se je očistek pegiliranega interferona alfa-2b pri bolnikih z zmerno ledvično okvaro in hudo ledvično okvaro zmanjšal za povprečno 17 % in povprečno 44 % v primerjavi s preskušanci z normalnim delovanjem jeter. Glede na podatke za enkratni odmerek je bil očistek pri bolnikih s hudo ledvično okvaro, ki niso na hemodializi, podoben kot pri tistih na hemodializi.
Starejši
Iz uporabe ropeginterferona alfa-2b pri starejših so na voljo le omejeni farmakokinetični podatki. Glede na rezultate izpostavljenosti zdravilu, farmakodinamičnega odziva in prenašanja iz študij PROUD-PV in CONTINUATION-PV, prilagajanje odmerka ropeginterferona alfa-2b pri starejših ni potrebno.
Prekomerno prehranjeni ali podhranjeni bolniki
Pri prekomerno prehranjenih ali podhranjenih bolnikih farmakokinetičnega profila ropeginterferona alfa-2b niso ovrednotili.
Rasa
Glede na analizo razpoložljivih farmakokinetičnih podatkov, ki so vključevali belopolte, japonske in kitajske preskušance, rasa ni imela klinično pomembnega učinka na farmakokinetiko ropeginterferona alfa-2b.
