Vesicare 10 mg filmsko obložene tablete

Solifenacin
PC*

Zdravila za zdravljenje povečane pogostnosti uriniranja in inkontinence Zdravila za bolezni sečil

Indikacije

Odmerjanje

Seznam interakcij

Omejitve

Informacije za predpisovanje

Lista

PC* - Pozitivna lista z omejitvijo predpisovanja za zdravila z najvišjo priznano vrednostjo; do najvišje priznane vrednosti v celoti krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

Režim izdajanja

Rp - Predpisovanje in izdaja zdravila je le na recept

Omejitve predpisovanja

Samo na osnovi izvida urologa, ginekologa ali nevrologa s priporočilom za predpis zdravila.

Oznake

Zdravilo je brez oznak.

Ostale informacije

Registrirano ime

Vesicare 10 mg filmsko obložene tablete

Sestava

solifenacin 7,5 mg / 1 tableta

Farmacevtska oblika

filmsko obložena tableta

Imetnik dovoljenja

Astellas Pharma d.o.o.

Datum veljavnosti

do preklica

Zadnja posodobitev SmPC

1. 4. 2024

Uporabite Mediately aplikacijo

Pridobite informacije o zdravilih hitreje.

Skenirajte s kamero telefona.

4.9

Več kot 36k ocen

Uporabite Mediately aplikacijo

Pridobite informacije o zdravilih hitreje.

4,9 zvezdic, več kot 20k ocen

SmPC - Vesicare 10 mg

Indikacije

Simptomatsko zdravljenje urgentne inkontinence in/ali povečane pogostnosti in nujnosti uriniranja, ki se lahko pojavita pri bolnikih s sindromom prekomerno aktivnega sečnega mehurja.

Odmerjanje

Odrasli vključno s starejšimi

Priporočeni odmerek je 5 mg solifenacinijevega sukcinata enkrat dnevno. Po potrebi se odmerek lahko poveča na 10 mg solifenacinijevega sukcinata enkrat dnevno.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Vesicare pri otrocih še nista bili ugotovljeni, zato zdravila Vesicare pri otrocih ne smemo uporabljati.

Bolniki z ledvično okvaro

Za bolnike z blago do zmerno ledvično okvaro (očistek kreatinina > 30 ml/min) odmerka ni treba

prilagajati. Bolnike s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina ≤ 30 ml/min) je treba zdraviti previdno in ne smejo dobiti več kot 5 mg enkrat dnevno (glejte poglavje 5.2).

Bolniki z jetrno okvaro

Za bolnike z blago jetrno okvaro prilagajanje odmerka ni potrebno. Bolnike z zmerno jetrno okvaro (Child-Pughova lestvica 7 do 9) je treba zdraviti previdno in ne smejo dobiti več kot 5 mg enkrat dnevno (glejte poglavje 5.2).

Močni zaviralci citokroma P450 3A4

Maksimalni odmerek zdravila Vesicare je treba omejiti na 5 mg, kadar bolnik sočasno dobiva

ketokonazol ali terapevtske odmerke drugih močnih zaviralcev CYP3A4, npr. ritonavira, nelfinavira, itrakonazola (glejte poglavje 4.5).

Način uporabe

Zdravilo Vesicare se jemlje peroralno. Tableto je treba pogoltniti celo s tekočino. Lahko se jo vzame s hrano ali brez nje.

Kontraindikacije

Solifenacin je kontraindiciran pri bolnikih:

z zastojem urina, s hudimi prebavnimi težavami (vključno s toksičnim megakolonom), miastenijo gravis ali glavkomom ozkega zakotja in pri bolnikih z nevarnostjo za taka stanja;
ki so preobčutljivi za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1;
ki so na hemodializi (glejte poglavje 5.2);
s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 5.2);
s hudo ledvično okvaro ali zmerno jetrno okvaro in tistih, ki dobivajo močan zaviralec CYP3A4, npr. ketokonazol (glejte poglavje 4.5).

Posebna opozorila

Pred začetkom zdravljenja z zdravilom Vesicare je treba oceniti druge vzroke za pogosto uriniranje (srčno popuščanje ali ledvična bolezen). Če gre za infekcijo sečil, je treba začeti s primernim antibakterijskim zdravljenjem.

Vesicare je treba uporabljati previdno pri bolnikih:

s klinično pomembno zaporo sečnega mehurja z nevarnostjo za zastoj urina;
z zaporo v prebavilih;
z nevarnostjo zmanjšane gastrointestinalne motilitete;
s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina ≤ 30 ml/min; glejte poglavje 4.2 in 5.2), odmerki za te bolnike ne smejo presegati 5 mg;
z zmerno jetrno okvaro (Child-Pughova lestvica 7 do 9; glejte poglavje 4.2 in 5.2), odmerki za te bolnike ne smejo presegati 5 mg;
ki dobivajo istočasno močan zaviralec CYP3A4, npr. ketokonazol (glejte poglavje 4.2 in 4.5);
s hiatusno kilo / gastroezofagealnim refluksom in/ali bolniki, ki sočasno jemljejo zdravila (kot npr. bisfosfonate), ki lahko povzročijo ali poslabšajo ezofagitis;
z avtonomno nevropatijo.

Podaljšan QT interval in Torsade de pointes je bil opažen pri bolnikih z dejavniki tveganja, kot so predhodno obstoječ sindrom podaljšanega QT intervala in hipokaliemija.

Varnosti in učinkovitosti pri bolnikih z nevrogenim vzrokom za povečano aktivnost detruzorja še niso ugotovili.

Bolniki z redkimi dednimi motnjami, kot so intoleranca za galaktozo, laponsko pomanjkanje laktaze ali malabsorbcija glukoze/galaktoze, ne smejo jemati tega zdravila.

Angioedem z zaporo dihalne poti je bil opažen pri nekaterih pacientih, ki so prejemali Vesicare. Če pride do pojava angioedema, je potrebno prekiniti z jemanjem zdravila Vesicare in uvesti potrebno terapijo in/ali ukrepe.

Pri nekaterih bolnikih, ki so prejemali solifenacin sukcinat, so poročali o anafilaktičnih reakcijah. Če pride do pojava anafilaktičnih reakcij je potrebno prekiniti zdravljenje s solifenacin sukcinatom ter uvesti potrebno terapijo in/ali ukrepe.

Maksimalni učinek zdravila Vesicare je mogoče ugotoviti šele po 4 tednih.

Interakcije

Seznam interakcij

Dodaj k interakcijam

Farmakološke interakcije

Sočasno zdravljenje z drugimi zdravili z antiholinergičnimi lastnostmi ima lahko za posledico bolj

izražene terapevtske učinke in neželene učinke. Po prenehanju zdravljenja z zdravilom Vesicare naj sledi približno en teden presledka pred začetkom zdravljenja z drugim antiholinergikom. Terapevtski učinek

solifenacina lahko zmanjša sočasno dajanje agonistov holinergičnih receptorjev.

Solifenacin lahko zmanjša učinek zdravil, ki pospešujejo motiliteto prebavil, kot sta na primer metoklopramid in cisaprid.

Farmakokinetične interakcije

In vitro študije so pokazale, da solifenacin pri terapevtskih odmerkih ne zavira CYP1A1/2, 2C9, 2C19, 2D6 ali 3A4, dobljenih iz mikrosomov človeških jeter. Zato je malo verjetno, da bi solifenacin spremenil očistek zdravil, ki jih ti CYP encimi presnavljajo.

Učinek drugih zdravil na farmakokinetiko solifenacina

Solifenacin se presnavlja s CYP3A4. Sočasno dajanje ketokonazola (200 mg/dan), močnega zaviralca CYP3A4, je imelo za posledico dvojno povečanje AUC solifenacina, medtem ko je imel ketokonazol v

odmerku 400 mg/dan za posledico trojno povečanje AUC solifenacina. Zato je treba maksimalni odmerek zdravila Vesicare omejiti na 5 mg, kadar se daje sočasno s ketokonazolom ali terapevtskimi odmerki

drugih močnih zaviralcev CYP3A4 (npr. ritonavira, nelfinavira, itrakonazola) (glejte poglavje 4.2).

Sočasno zdravljenje s solifenacinom in močnim zaviralcem CYP3A4 je kontraindicirano pri bolnikih s hudo ledvično okvaro ali zmerno jetrno okvaro.

Učinkov indukcije encimov na farmakokinetiko solifenacina in njegovih presnovkov niso preučevali, kakor tudi ne učinka substratov z večjo afiniteto za CYP3A4 na izpostavljanje solifenacinu. Ker se

solifenacin presnavlja s CYP3A4, so možne farmakokinetične interakcije z drugimi substrati z večjo afiniteto za CYP3A4 (npr. verapamilom, diltiazemom) in induktorji CYP3A4 (npr. rifampicinom, fenitoinom, karbamazepinom).

Učinek solifenacina na farmakokinetiko drugih zdravil

Peroralni kontraceptivi

Jemanje zdravila Vesicare ni pokazalo farmakokinetične interakcije solifenacina s kombiniranimi peroralnimi kontraceptivi (etinil estradiol/levonorgestrel).

Varfarin

Jemanje zdravila Vesicare ni spremenilo farmakokinetike R-varfarina ali S-varfarina ali njunega učinka na protrombinski čas.

Digoksin

Jemanje zdravila Vesicare ni imelo učinka na farmakokinetiko digoksina.

Nosečnost

O ženskah, ki so zanosile med jemanjem solifenacina, ni kliničnih podatkov. Študije na živalih ne kažejo neposrednih škodljivih učinkov na plodnost, na embrionalni in fetalni razvoj ali na porod (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Pri predpisovanju zdravila nosečnicam, je potrebna previdnost.

Dojenje

Podatkov o izločanju solifenacina v materino mleko ni. Pri miših so se solifenacin in/ali njegovi presnovki izločali v mleko in povzročili od odmerka odvisen slabši razvoj novorojenih miši (glejte poglavje 5.3). Zato zdravila Vesicare ne dajemo med dojenjem.

Sposobnost vožnje

Ker solifenacin, kot drugi antiholinergiki, lahko povzroči zamegljen vid in, včasih tudi zaspanost in utrujenost (glejte poglavje 4.8 Neželeni učinki), to lahko negativno vpliva na vožnjo in upravljanje s stroji.

Neželeni učinki

Povzetek varnostnega profila zdravila

Zaradi farmakološkega učinka solifenacina lahko zdravilo Vesicare povzroči blage ali zmerne

antiholinergične neželene učinke. Pogostnost antiholinergičnih neželenih učinkov je povezana z odmerkom.

Najpogostejši neželeni učinek pri zdravljenju z zdravilom Vesicare so suha usta. O njem so poročali pri 11% bolnikov, ki so dobivali 5 mg enkrat dnevno, pri 22% bolnikov, ki so dobivali 10 mg enkrat dnevno in pri 4% bolnikov, ki so dobivali placebo. Občutek suhih ust je bil navadno blag in je bilo le občasno treba prenehati z zdravljenjem. Na splošno je bila ustreznost zdravila zelo visoka (približno 99%) in približno 90% bolnikov, zdravljenih z zdravilom Vesicare, je zaključilo celotno 12-tedensko zdravljenje.

Tabelarični povzetek neželenih učinkov

Organski sistemi MedDRA razvrstitve	Zelo pogosto>1/10	Pogosto≥1/100,<1/10	Občasno≥1/1.000,<1/100	Redko≥1/10.000,<1/1.000	Zelo redko<1/10.000,	Neznana (ni možno ugotoviti izrazpoložljivih podatkov)
Infekcijske in parazitske bolezni			infekcija sečil, cistitis
Bolezni imunskegasistema						anafilaktična reakcija*
Presnovne inprehranske motnje						zmanjšanapetit, hiperkaliemija
Psihiatrične motnje					halucinacije, zmedenost	delirij*
Bolezni živčevja			somnolenca, spremenjen okus	omotičnost, glavobol		glavkom*
Očesne bolezni		zamegljen vid	suhe oči
Srčne bolezni						Torsade de Pointes,podaljšan QT interval na EKG,atrijska fibrilacija,palpitacije, tahikardija*
Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnegaprostora			suh nos			disfonija*
Bolezni prebavil	izsušena usta	zaprtje, slabost, prebavne motnje, bolečinev trebuhu	bolezni gastroezofagealnega refluksa,suho grlo	črevesna zapora, zadrgnitev blata, bruhanje*		ileus* nelagodje v trebuhu*
Bolezni jeter, žolčnika inžolčevodov						bolezen jeter* nenormalni testi jetrnefunkcije*
Bolezni kože			suha koža	izpuščaj*,	multiformni	eksfoliativni

in podkožja		pruritus*	eritem, urtikarijaangioedem*	dermatitis*
Bolezni mišično-skeletnega sistema invezivnega tkiva				mišična šibkost*
Bolezni sečil	težave pri mikciji	zastoj urina		okvara ledvic*
Splošne težave in spremembena mestu aplikacije	utrujenost, zunanji edem

*opazili so v postmarketinskih študijah Poročanje o neželenih učinkih

Poročanje o neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

Preveliko odmerjanje

Simptomi

Preveliko odmerjanje solifenacinijevega sukcinata povzroči resne antiholinergične učinke. Največji

odmerek solifenacinijevega sukcinata, po nesreči dan enemu bolniku je bil 280 mg v času 5 ur. Nastala sprememba psihičnega stanja ni zahtevala hospitalizacije.

Zdravljenje

V primeru prevelikega odmerjanja solifenacinijevega sukcinata je treba bolniku dati aktivno oglje. Izpiranje želodca je učinkovito, če je izvedeno v prvi uri, bruhanja pa ni treba izzvati.

Kot pri drugih antiholinergikih je treba simptome zdraviti na naslednji način:

hude centralne antiholinergične učinke, kot so halucinacije ali izražena ekscitacija zdravimo s fizostigminom ali karbakolom;
konvulzije ali izrazito ekscitacijo zdravimo z benzodiazepini;
respiratorno insuficienco z umetnim dihanjem;
tahikardijo zdravimo z zaviralci adrenergičnih receptorjev beta;
zastoj urina s kateterizacijo;
midriazo s kapljicami pilokarpina za oči in/ali damo bolnika v temen prostor.

Kot pri drugih antimuskarinikih, je treba v primeru prevelikega odmerjanja posebno paziti pri bolnikih z znanim tveganjem za podaljšanje QT (npr. hipokalemija, bradikardija in sočasno dajanje zdravil, za

katere je znano, da podaljšajo interval QT) in z določenimi že prej obstoječimi srčnimi boleznimi (npr. miokardna ishemija, aritmija, kongestivno srčno popuščanje).

Farmakološke lastnosti - Vesicare 10 mg

Farmakodinamika

Farmakoterapevtska skupina: urospazmolitiki, oznaka ATC: G04B D08. Mehanizem delovanja

Solifenacin je kompetitiven, specifičen antagonist holinergičnih receptorjev.

Sečni mehur je oživčen s parasimpatičnimi holinergičnimi živci. Acetilholin skrči gladko mišico detruzor preko muskarinskih receptorjev, od katerih je vključena predvsem podvrsta M³. In vitro in in vivo farmakološke študije kažejo, da je solifenacin kompetitiven zaviralec muskarinskih receptorjev podvrste M³. Poleg tega se je pokazalo, da je solifenacin specifičen antagonist muskarinskih receptorjev, pri tem pa kaže slabo ali nobene afinitete za različne druge testirane receptorje in ionske kanale.

Farmakodinamični učinki

Zdravljenje z zdravilom Vesicare 5 mg in 10 mg dnevno so ugotavljali v številnih dvojno slepih, randomiziranih, kontroliranih kliničnih poskusih pri moških in ženskah s prekomerno aktivnim sečnim mehurjem.

Kot je prikazano v spodnji tabeli, sta tako 5 mg odmerek kot 10 mg odmerek zdravila Vesicare povzročila statistično pomembna izboljšanja v primarnih in sekundarnih ciljih v primerjavi s placebom. Učinkovitost so opazili v enem tednu po začetku zdravljenja in se je stabilizirala v 12 tednih. Dolgotrajna odprta študija je pokazala, da je učinkovitost trajala najmanj 12 mesecev. Po 12 tednih zdravljenja je bilo približno 50% bolnikov z inkontinenco pred zdravljenjem brez inkontinenčnih epizod, obenem pa je še 35% bolnikov doseglo pogostnost mikcij manj kot 8 na dan. Zdravljenje simptomov prekomerno aktivnega sečnega mehurja povzroči tudi izboljšanje številnih meril kakovosti življenja, kot so na primer splošno dojemanje zdravja, vpliv inkontinence, omejitve pri vsakodnevnih aktivnostih, fizične omejitve, socialne omejitve, čustveno stanje,

resnost simptomov, stopnja resnosti in spanje/energija.

Rezultati (združeni podatki) 4 kontroliranih študij 3. faze z 12 tedenskim zdravljenjem

	Placebo	Vesicare 5 mg 1xd.	Vesicare 10 mg 1xd.	Tolterodin 2 mg 2xd.
Št. mikcij/24 h
povprečno št. na začetku	11,9	12,1	11,9	12,1
povprečno zmanjšanje glede na začetek	1,4	2,3	2,7	1,9
% sprememb od začetka	(12%)	(19%)	(23%)	(16%)
n	1138	552	1158	250
p-vrednost*		<0,001	<0,001	0,004
Št. urgentnih epizod/24 h
povprečno št. na začetku	6,3	5,9	6,2	5,4
povprečno zmanjšanje glede na začetek	2,0	2,9	3,4	2,1
% sprememb od začetka	(32%)	(49%)	(55%)	(39%)
n	1124	548	1151	250
p-vrednost*		<0,001	<0,001	0,031
Št. inkontinenčnih epizod/24 h
povprečno št. na začetku	2,9	2,6	2,9	2,3
povprečno zmanjšanje glede na začetek	1,1	1,5	1,8	1,1
% sprememb od začetka	(38%)	(58%)	(62%)	(48%)
n	781	314	778	157
p-vrednost*		<0,001	<0,001	0,009
Št. epizod nokturije/24 h
povprečno št. na začetku	1,8	2,0	1,8	1,9
povprečno zmanjšanje glede na začetek	0,4	0,6	0,6	0,5
% sprememb od začetka	(22%)	(30%)	(33%)	(26%)
n	1005	494	1035	232
p-vrednost*		0,025	<0,001	0,199
Količina urina/mikcija
povprečna na začetku	166 ml	146 ml	163 ml	147 ml
povprečno povečanje glede na začetek	9 ml	32 ml	43 ml	24 ml
% sprememb od začetka	(5%)	(21%)	(26%)	(16%)
n	1135	552	1156	250
p-vrednost*		<0,001	<0,001	<0,001
Št. vložkov/24 h
povprečno št. na začetku	3,0	2,8	2,7	2,7
povprečno zmanjšanje glede na začetek	0,8	1,3	1,3	1,0
% sprememb od začetka	(27%)	(46%)	(48%)	(37%)
n	238	236	242	250
p-vrednost*		<0,001	<0,001	0,010

Opomba: V 4 ključnih študijah so uporabili Vesicare 10 mg in placebo. V 2 od 4 študij je bil uporabljen tudi Vesicare 5 mg in ena od študij je vključevala tolterodin 2 mg dvakrat dnevno.

V vsaki posamezni študiji niso bili ovrednoteni vsi parametri in skupine zdravljenja. Zato se število navedenih bolnikov lahko razlikuje glede na parameter in skupino zdravljenja.

* P-vrednost za parno primerjavo s placebom

Farmakokinetika

Absorpcija

Po zaužitju Vesicare tablet doseže solifenacin maksimalno koncentracijo v plazmi (C^max) v 3 do 8 urah. T^max ni odvisen od odmerka. C^max in površina pod krivuljo (AUC) naraščata v sorazmerju z odmerkom od 5 do 40 mg. Absolutna biološka uporabnost je 90%.

Uživanje hrane ne vpliva na C^max in AUC solifenacina.

Porazdelitev

Navidezen volumen porazdelitve solifenacina po intravenski aplikaciji je približno 600 l. Solifenacin se v ^{veliki meri (približno 98%) veže na plazemske proteine, predvsem na}^α1^{-kisli glikoprotein.}

Biotransformacija

Solifenacin se v veliki meri presnavlja v jetrih, predvsem s citokromom P450 3A4 (CYP3A4). Vendar pa obstajajo tudi alternativni načini presnavljanja, ki lahko doprinesejo k presnovi solifenacina. Sistemski

očistek solifenacina je približno 9,5 l/h in razpolovna doba solifenacina je 45 do 68 ur. Po peroralnem

odmerjanju so v krvi poleg solifenacina ugotovili še en farmakološko aktiven (4R-hidroksi solifenacin) in tri neaktivne presnovke (N-glucoronid, N-oksid in 4R-hidroksi-N-oksid solifenacin).

Izločanje

Po enkratnem odmerku 10 mg [¹⁴C-označenega] solifenacina so ugotovili približno 70% radioaktivnosti v urinu in 23% v fecesu v 26 dneh. V urinu se približno 11% radioaktivnosti izloči kot nespremenjena zdravilna učinkovina, približno 18% kot N-oksidni presnovek, 9% kot 4R-hidroksi-N-oksidni presnovek in 8% kot 4R-hidroksi presnovek (aktivni presnovek).

Sorazmernost odmerka

Farmakokinetika je linearna v terapevtskem razponu odmerkov.

Posebne populacije bolnikov

Starostniki

Prilagajanje odmerka glede na starost bolnika ni potrebno. Študije pri starejših so pokazale, da je bila izpostavljenost solifenacinu, izražena kot AUC, po dajanju solifenacinijevega sukcinata (5 mg in 10 mg enkrat dnevno) podobna pri zdravih starejših osebah (starih 65 do 80 let) in zdravih mladih osebah (starih manj kot 55 let). Povprečna hitrost absorpcije, izražena kot t^max, je bila rahlo počasnejša pri starejših in končna razpolovna doba je bila približno 20% daljša pri starejših osebah. Teh majhnih razlik pa niso

ocenjevali kot klinično pomembne.

Farmakokinetike solifenacina niso ugotavljali pri otrocih in mladostnikih.

Spol

Na farmakokinetiko solifenacina spol ne vpliva.

Rasa

Na farmakokinetiko solifenacina rasa ne vpliva.

Ledvična okvara

AUC in C^max solifenacina pri bolnikih z blago do zmerno ledvično okvaro nista bila pomembno drugačna kot pri zdravih prostovoljcih. Pri bolnikih s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina ≤ 30

ml/min) je bila izpostavljenost solifenacinu pomembno večja kot pri kontrolah s povečanjem C^max za ^{približno 30%, AUC za več kot 100% in t}1/2 ^{za več kot 60%. Statistično pomembno razmerje so opazili} med očistkom kreatinina in očistkom solifenacina.

Farmakokinetike pri bolnikih na hemodializi niso ugotavljali.

Jetrna okvara

Pri bolnikih z zmerno jetrno okvaro (Child-Pughova lestvica 7 do 9) ta ne vpliva na C^max, AUC pa se ^{poveča za 60% in t}1/2 ^{se podvoji. Farmakokinetika pri bolnikih s hudo jetrno okvaro ni bila ugotovljena.}