Zdravljenje blage, zmerne in hude persistentne astme.

(Opozorilo: Zdravilo Budesonid Orion Easyhaler ni primerno za zdravljenje akutnih napadov astme.)

Odmerjanje

Terapevtski učinek se pojavi po nekaj dneh in doseže maksimum po nekaj tednih zdravljenja.

Če bolnik prehaja na zdravilo Budesonid Orion Easyhaler z drugih inhalatorjev, je treba zdravljenje individualizirati. Upoštevati je treba prej uporabljano učinkovino, odmerno shemo in način aplikacije.

Bolnikom je treba predpisati takšen začetni odmerek inhalacijskega budezonida, s katerim ustrezno nadzorujemo in kontroliramo njihovo bolezen. Odmerek je treba prilagajati, dokler ni dosežen nadzor, nato pa ga titrirati do najnižjega odmerka, ki ohranja učinkovit nadzor nad astmo.

Začetni odmerek za odrasle (vključno s starejšimi bolniki in mladostniki, od 12 do 17 let) z blago astmo (2. stopnja) in za otroke od 6. do 11. leta starosti je od 200 do 400 mikrogramov/dan. Če je potrebno, je mogoče odmerek povečati do 800 mikrogramov/dan. Pri odraslih bolnikih z zmerno (3. stopnja) ali hudo (4. stopnja) astmo je začetni odmerek lahko do 1600 mikrogramov/dan. Vzdrževalni odmerek je treba prilagoditi potrebam posameznega bolnika, z upoštevanjem izrazitosti bolezni in bolnikovega kliničnega odziva.

Odmerjanje dvakrat na dan

Odrasli z blago, zmerno ali hudo astmo (vključno s starejšimi bolniki in mladostniki, od 12 do 17 let): Običajni vzdrževalni odmerek je od 100 do 400 mikrogramov dvakrat na dan. Med obdobji hude astme lahko dnevni odmerek povečate do 1600 mikrogramov, uporabljen v (dveh) deljenih odmerkih, in ga zmanjšate, ko se astma stabilizira.

Otroci od 6. do 11. leta: Običajni vzdrževalni odmerek je od 100 do 200 mikrogramov dvakrat na dan. Če je potrebno, lahko dnevni odmerek povečate do 800 mikrogramov, uporabljen v (dveh) deljenih odmerkih, in ga zmanjšate, ko se astma stabilizira.

Odmerjanje enkrat na dan

Odrasli z blago do zmerno astmo (vključno s starejšimi bolniki in mladostniki, od 12 do 17 let): Običajni vzdrževalni odmerek za bolnike, ki prej niso dobivali inhalacijskih kortikosteroidov, je od 200 do 400 mikrogramov enkrat na dan. Bolnikom, ki so že urejeni na inhalacijskih kortikosteroidih (npr. budezonidu ali beklometazondiproprionatu) dvakrat na dan, lahko predpišete 800 mikrogramov enkrat na dan.

Otroci od 6. do 11. leta z blago do zmerno astmo: Pri bolnikih, ki še niso dobivali steroidov, ali bolnikih, ki so urejeni na inhalacijskih kortikosteroidih (npr. budezonidu ali beklometazondiproprionatu), uporabljanih dvakrat na dan, je običajni vzdrževalni odmerek od 200 do 400 mikrogramov enkrat na dan.

Bolnika je treba prevesti na odmerjanje enkrat na dan ob enakem ekvivalentnem celotnem dnevnem odmerku (upoštevaje zdravilo in način uporabe). Odmerek je nato treba zmanjšati na minimalni odmerek, potreben za dobro obvladanje astme. Bolnikom je treba naročiti, naj odmerek enkrat na dan uporabijo zvečer. Pomembno je, da ga uporabljajo dosledno in vsak večer ob istem času.

Zaradi pomanjkanja podatkov ni mogoče dati priporočil za prehod bolnikov iz novejših inhalacijskih kortikosteroidov na zdravilo Budesonid Orion Easyhaler enkrat na dan.

Bolnikom, še posebej tistim, ki dobivajo terapijo enkrat na dan, je treba naročiti, naj v primeru poslabšanja astme (če morajo npr. pogosteje uporabiti bronhodilatator ali imajo trdovratne dihalne simptome) podvojijo odmerek kortikosteroida, tako da zdravilo uporabijo dvakrat na dan. Naročiti jim je treba, naj se čim prej posvetujejo z zdravnikom.

Vselej morajo imeti pri roki hitrodelujoč inhalacijski bronhodilatator za olajšanje akutnih simptomov astme.

Bolniki, ki uporabljajo peroralne glukokortikoide

Prehod bolnikov, zdravljenih s peroralnimi kortikosteroidi, na inhalacijski kortikosteroid in njihovo nadaljnje vodenje zahteva posebno skrb. Pred uvedbo visokoodmernega zdravljenja z inhalacijskim kortikosteroidom dvakrat na dan poleg običajnega vzdrževalnega odmerka sistemskega kortikosteroida mora biti stanje bolnikov dovolj stabilno. Po približno 10 dneh se začne opuščanje sistemskega kortikosteroida s postopnim zmanjševanjem dnevnega odmerka (npr. po 2,5 miligrama prednizolona ali ustrezne količine drugega zdravila vsak mesec) do najnižje možne ravni. Včasih je mogoče peroralni kortikosteroid popolnoma nadomestiti z inhalacijskim.

Način uporabe

Za inhaliranje. Za optimalen odziv je treba prašek za inhaliranje Budesonid Orion Easyhaler uporabljati redno.

Navodila za pripravo in ravnanje z zdravilom

Zagotoviti je treba, da zdravnik ali farmacevt bolnika nauči uporabljati inhalator.

Easyhaler je inhalator, ki deluje s pomočjo toka vdihanega zraka. To pomeni, da zdravilo tedaj, ko bolnik vdihne skozi ustnik, sledi vdihnjenemu zraku v dihala.

Opomba: Bolniku morate naročiti, naj:

• natančno prebere navodilo za uporabo v navodilu za bolnike, ki je priloženo vsakemu inhalatorju.

• inhalator po odprtju vrečke iz folije shranjuje pod zaščitnim pokrovčkom, da bo zdravilo med

  uporabo bolj stabilno in da bo inhalator bolj zavarovan pred nenamensko uporabo.

• inhalator pred vsako inhalacijo pretrese in aktivira.

• sede ali stoje močno in globoko vdahne skozi ustnik, ker to zagotavlja, da pride v pljuča optimalen

  odmerek.

• nikoli ne izdihne skozi ustnik, ker to zmanjša aplicirani odmerek. Če bi se to zgodilo, naj potrka z ustnikom ob ploščo mize ali ob dlan, da izprazni prašek, ter naj potem ponovi odmerni postopek.

• inhalatorja nikdar ne sproži več kot enkrat, ne da bi vmes vdihnil prašek. Če bi se to zgodilo, naj potrka z ustnikom ob ploščo mize ali ob dlan, da izprazni prašek, ter naj potem ponovi odmerni postopek.

• po uporabi vedno namesti pokrovček za prah in zapre zaščitni pokrovček, da prepreči naključno sprožitev inhalatorja (kar bi lahko povzročilo preveliko ali premajhno odmerjanje ob naslednji uporabi).

• si po inhalaciji predpisanega odmerka usta splakne z vodo ali naj si umije zobe, da čim bolj zmanjša tveganje za orofaringealno kandidozo in hripavost.

• ustnik v rednih presledkih očisti s suho krpico. Za čiščenje ne sme nikoli uporabljati vode, ker je prašek občutljiv za vlago.

• inhalator Budesonid Orion Easyhaler zamenja, ko števec doseže ničlo, tudi če je v notranjosti še

viden prašek.

Preobčutljivost na budezonid ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1 (laktoza vsebuje

majhne količine mlečnih beljakovin).

Zdravilo Budesonid Orion Easyhaler ni indicirano za zdravljenje akutne dispneje ali statusa astmaticusa. Ti stanji zahtevata hitrodelujoč inhalacijski bronhodilatator.

Bolniki se morajo zavedati, da je prašek za inhaliranje Budesonid Orion Easyhaler profilaktično zdravilo. Da bi dosegli čim večji učinek, ga morajo zato uporabljati redno, tudi če nimajo simptomov, in njegove uporabe ne smejo nikdar nenadoma prekiniti.

Pri bolnikih, ki so nujno potrebovali terapijo z velikimi odmerki kortikosteroidov ali dolgotrajno zdravljenje z največjim priporočenim odmerkom inhalacijskih kortikosteroidov, je lahko prisotno tveganje za okvaro nadledvične funkcije. Ti bolniki lahko kažejo znake in simptome insuficience nadledvične žleze, ko so izpostavljeni hudemu stresu. V obdobju stresa ali kirurškega posega je treba pretehtati dodatno sistemsko zdravljenje s kortikosteroidi.

Bolniki, ki so bili prej odvisni od peroralnih kortikosteroidov, imajo lahko zaradi dolgotrajnega sistemskega zdravljenja s kortikosteroidi okvarjeno delovanje nadledvičnih žlez. Okrevanje lahko traja še precej dolgo po prenehanju zdravljenja s peroralnim kortikosteroidom, zato lahko od peroralnih kortikosteroidov odvisne bolnike, ki preidejo na budezonid, še precej časa ogroža okvarjeno delovanje nadledvičnih žlez. V takšnih okoliščinah je treba redno nadzirati delovanje hipotalamo-hipofizno- adrenokortikalne (HHA) osi.

Med prehodom s peroralnega zdravljenja na inhalacijski budezonid se lahko pojavijo simptomi, ki jih je prej zaviralo sistemsko zdravljenje z glukokortikosteroidi, npr. simptomi alergijskega rinitisa, ekcem, bolečine v mišicah in sklepih. Za zdravljenje teh težav je treba hkrati uporabiti specifično terapijo.

Nekaterim bolnikom se lahko med opuščanjem sistemskih kortikosteroidov pojavi nespecifično slabo počutje, čeprav se jim dihalna funkcija ohrani ali celo izboljša. Takšne bolnike je treba spodbuditi, naj nadaljujejo zdravljenje z inhalacijskim budezonidom in opustijo peroralne kortikosteroide, razen če obstajajo klinični znaki, ki govorijo proti temu (npr. znaki, ki lahko pomenijo insuficienco nadledvičnih žlez).

Tako kot pri drugih inhalacijskih terapijah se lahko pojavi paradoksen bronhospazem, ki se kaže s poslabšanjem piskajočega in težkega dihanja takoj po uporabi zdravila. Paradoksni bronhospazem se odzove na hitrodelujoč inhalacijski bronhodilatator in ga je treba zdraviti nemudoma. Uporabo budezonida je treba takoj prekiniti, bolnika pregledati in uvesti drugačno zdravljenje, če je potrebno.

Če se kljub dobro nadzorovanemu zdravljenju pojavi akutna dispneja, je treba uporabiti hitrodelujoč inhalacijski bronhodilatator ter razmisliti o ponovnem medicinskem ovrednotenju stanja. Če simptomi astme kljub največjim odmerkom inhalacijskih kortikosteroidov niso ustrezno kontrolirani, utegnejo bolniki potrebovati kratkotrajno zdravljenje s sistemskimi kortikosteroidi. V takšnem primeru je treba med sistemskim zdravljenjem nadaljevati tudi terapijo z inhalacijskim kortikosteroidom.

Pojavijo se lahko sistemski učinki inhalacijskih kortikosteroidov, zlasti če so ti uporabljani dolgo časa in v velikih odmerkih. Ti učinki so veliko manj verjetni kot med uporabo peroralnih kortikosteroidov. Med možnimi sistemskimi učinki so Cushingov sindrom, Cushingoidni znaki, zavrtje delovanja nadledvičnih žlez, upočasnitev rasti pri otrocih in mladostnikih, zmanjšanje mineralne gostote kosti, katarakta, glavkom in redkeje niz psiholoških in vedenjskih učinkov, vključno s psihomotorno hiperaktivnostjo, motnjami spanja, nervozo, depresijo ali agresijo (predvsem pri otrocih).

Odmerek inhalacijskega kortikosteroida je zato pomembno titrirati do najnižjega odmerka, s katerim je mogoče astmo učinkovito obvladovati.

Motnje vida

Pri sistemski in lokalni uporabi kortikosteroidov lahko poročajo o motnjah vida. Če se pri bolniku pojavijo simptomi, kot so zamegljen vid ali druge motnje vida, je potrebno razmisliti o napotitvi k oftalmologu zaradi ovrednotenja možnih vzrokov, ki lahko vključujejo katarakto, glavkom ali redke bolezni, kot je centralna serozna horioretinopatija, o katerih so poročali po sistemski in lokalni uporabi kortikosteroidov.

Oralna kandidoza se lahko pojavi med zdravljenjem z inhalacijskim kortikosteroidom. Da bi zmanjšali tveganje za oralno kandidozo in hripavost, je treba bolnikom svetovati, naj si po vsaki uporabi inhalacijskega kortikosteroida usta dobro splaknejo z vodo ali naj si umijejo zobe. Oralna kandidoza lahko zahteva zdravljenje z ustrezno protiglivično terapijo, pri nekaterih bolnikih je lahko potrebna prekinitev zdravljenja (glejte poglavje 4.2).

Poslabšanje kliničnih simptomov astme je lahko posledica akutnih bakterijskih okužb dihal, za kar je lahko potrebno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki. Takšni bolniki lahko potrebujejo povečanje odmerka inhalacijskega budezonida in kratek ciklus peroralnih kortikosteroidov. Za lajšanje akutnih simptomov astme je treba kot "rešilno" zdravilo uporabiti hitrodelujoč inhalacijski bronhodilatator.

Pri bolnikih z aktivno ali mirujočo pljučno tuberkulozo je pred začetkom zdravljenja z zdravilom Budesonid Orion Easyhaler potrebna posebna oskrba in ustrezna specifična terapevtska obravnava. Podobno potrebujejo natančno opazovanje posebno oskrbo tudi bolniki z glivičnimi, virusnimi ali drugimi okužbami dihal; zdravljenje z zdravilom Budesonid Orion Easyhaler smejo nadaljevati le, če dobivajo tudi ustrezno terapijo za takšne okužbe.

Bolniki s čezmernim izločanjem sluzi v dihalih lahko potrebujejo kratkotrajno zdravljenje s

peroralnimi kortikosteroidi.

Zmanjšana jetrna funkcija vpliva na eliminacijo kortikosteroidov, kar povzroči zmanjšano stopnjo eliminacije in zvečano sistemsko izpostavljenost. Pojavijo se lahko sistemski učinki, zato je treba pri teh bolnikih redno spremljati delovanje HHA osi.

Izogibati se je treba sočasnemu zdravljenju s ketokonazolom, inhibtorji HIV proteaz ali drugimi močnimi zaviralci CYP3A. Če to ni mogoče, mora biti interval med uporabo budezonida in takšnih zdravil čim daljši (glejte poglavje 4.5).

Bolniki z redkimi prirojenimi motnjami, kot so galaktozna intoleranca, laponska oblika zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorbcija laktoze, ne smejo jemati tega zdravila.

Laktoza, ki je pomožna snov v zdravilu, vsebuje majhno količino mlečnih beljakovin in tako lahko povzroči alergijske reakcije.

Pediatrična populacija

Otrokom, ki dolgo časa dobivajo inhalacijske kortikosteroide, je priporočljivo redno kontrolirati telesno višino. Če se rast upočasni, je treba terapijo ponovno oceniti s ciljem zmanjšanja odmerka inhalacijskega kortikosteroida, če je mogoče, na najmanjši odmerek, s katerim je mogoče astmo učinkovito obvladovati. Poleg tega je treba razmisliti o napotitvi bolnika k pediatričnemu pulmologu.

Presnova budezonida je primarno posredovana preko CYP3A4. Inhibitorji tega encima (npr. itrakonazol, ketokonazol, ritonavir, nelfinavir, ciklosporin, etinilestradiol, kobicistat in troleandomicin) lahko zato večkrat zvečajo sistemsko izpostavitev budezonida (glejte poglavje 4.4).

Med kratkotrajnim (1- do 2-tedenskim) zdravljenjem je to klinično malo pomembno, treba pa je to

upoštevati med dolgotrajnim zdravljenjem.

Pri sočasnem zdravljenju z zdravili, ki vsebujejo kobicistat, se pričakuje povečano tveganje za sistemske neželene učinke. Te kombinacije se je treba izogibati, razen kadar koristi odtehtajo povečano tveganje za sistemske neželene učinke kortikosteroidov. V tem primeru je treba bolnike natančno spremljati glede pojava sistemskih neželenih učinkov kortikosteroidov.

Ker ni podatkov v podporo priporočil za odmerjanje, se je kombinaciji treba izogibati. Če to ni mogoče, mora biti obdobje med zdravljenji čim daljše, premislite lahko tudi o zmanjšanju odmerka budezonida.

Malo podatkov o teh interakcijah pri velikih odmerkih inhalacijskega budezonida kaže, da se lahko pojavi znatno zvišanje plazemskih koncentracij (v povprečju štirikrat), če je uporabljen itrakonazol enkrat dnevno v odmerku 200 mg sočasno z inhalacijskim budezonidom (enkratni odmerek 1000 µg). Zvišano plazemsko koncentracijo in izboljšane učinke kortikosteroidov so opazili tudi pri ženskah, zdravljenih z estrogeni in kontracepcijskimi steroidi, vendar pa niso opazili učinka pri vnosu budezonida in sočasnim vnosom nizkega odmerka kombiniranih peroralnih kontraceptivov.

Ker je lahko zavrto delovanje nadledvičnih žlez, lahko ACTH test stimulacije za diagnosticiranje insuficience hipofize kaže napačne rezultate (nizke vrednosti).

Nosečnost

Večina rezultatov prospektivnih epidemioloških študij in podatkov iz obdobja trženja po vsem svetu ob uporabi inhalacijskega budezonida med nosečnostjo ni pokazala povečanega tveganja za neželene učinke pri plodu in novorojenčku. Za plod in mater je pomembno, da med nosečnostjo vzdržujemo ustrezno zdravljenje astme. Tako kot pri drugih zdravilih, ki se uporabljajo med nosečnostjo, je treba pretehtati med koristjo zdravljenja z budezonidom za mater in tveganjem za plod. Uporabljati je treba najmanjši učinkoviti odmerek budezonida, ki je potreben za vzdrževanje ustreznega nadzorovanja astme.

Študije na živalih so pokazale, da glukokortikosteroidi povzročajo malformacije (glejte poglavje 5.3). Ni verjetno, da bi bilo to pomembno pri ljudeh, ki dobivajo priporočene odmerke.

V študijah na živalih so tudi ugotovili, da presežek glukokortikoidov pred rojstvom povečuje tveganje za intrauterini zaostanek v rasti, srčnožilne bolezni v odrasli dobi in trajne spremembe gostote glukokortikoidnih receptorjev, nevrotransmiterski obrat in vedenje v odmerkih, nižjih od območja teratogenih odmerkov.

Dojenje

Budezonid se izloča v materino mleko. Vendar pa pri terapevtskih odmerkih budezonida ni pričakovati nobenih učinkov na dojenega otroka. Budezonid se lahko uporablja med dojenjem. Vzdrževalno zdravljenje z inhalacijskim budezonidom (200 ali 400 mikrogramov dvakrat na dan) pri astmatičnih doječih ženskah ima za posledico zanemarljivo sistemsko izpostavljenost dojenih otrok budezonidu.

V farmakokinetični študiji je bil ocenjen dnevni odmerek pri dojenem otroku 0,3 % dnevnega odmerka pri materi v obeh odmerkih in povprečna koncentracija v plazmi pri dojenem otroku je bila ocenjena na 1/600 koncentracije, ugotovljene v materini plazmi, ob predpostavki popolne peroralne biološke uporabnosti pri dojenem otroku. Koncentracije budezonida v vzorcih plazme dojenega otroka so bile vse nižje od meje kvantifikacije.

Na podlagi podatkov uporabe inhalacijskega budezonida in dejstva, da budezonid izkazuje linearno farmakokinetiko v okviru terapevtskih odmerkov po nazalni, inhalacijski, peroralni in rektalni uporabi, je pri terapevtskih odmerkih budezonida pričakovati nizko izpostavljenost dojenega otroka.

O uporabi inhalacijskega budezonida pri doječih ženskah velja razmisliti le v primeru, da je pričakovana korist za mater večja od vsakršnega možnega tveganja za otroka.

Ugotovili niso nobenih vplivov na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Možni neželeni učinki so navedeni po organskih sistemih in razvrščeni po pogostnosti. Zelo pogosti (≥ 1/10)

Pogosti (≥ 1/100 do < 1/10) Občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100) Redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000) Zelo redki (< 1/10.000)

Neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti)

Zdravljenje z inhalacijskim budezonidom lahko povzroči orofaringealno okužbo s kandido. Izkušnje

kažejo, da se okužba s kandido pojavi manj pogosto, če bolnik zdravilo inhalira pred obroki in/ali si po

inhalaciji splakne usta. Večinoma se takšna okužba odzove na lokalno zdravljenje z antimikotikom, ne

da bi bilo treba prekiniti zdravljenje z inhalacijskim budezonidom.

Pri uporabi inhalacijskih glukokortikosteroidov se občasno lahko pojavijo znaki ali simptomi neželenih učinkov sistemskih glukokortikosteroidov, ki so verjetno odvisni od odmerka, časa izpostavljenosti, sočasne in predhodne izpostavljenosti kortikosteroidu ter občutljivosti posameznika. Med takšnimi učinki so lahko zavrto delovanje nadledvičnih žlez, upočasnitev rasti pri otrocih in mladostnikih, zmanjšanje mineralne gostote kosti, katarakta in glavkom ter dovzetnost za okužbe.

Prizadeta je lahko zmožnost prilagoditve na stres. Verjetnost za pojav opisanih sistemskih učinkov je

med uporabo inhalacijskega budezonida veliko manjša kot med uporabo peroralnih kortikosteroidov.

* Pediatrična populacija

Zaradi tveganja za zastoj v rasti pri pediatrični populaciji je treba rast spremljati, kot je opisano v poglavju 4.4.

**Združeni rezultati kliničnih preskušanj 13.119 bolnikov, zdravljenih z inhalacijskim budezonidom, in 7.278 bolnikov, ki so prejeli placebo, so pokazali, da je bila v skupini z inhalacijskim budezonidom pojavnost anksioznosti 0,52 %, medtem ko je bila pojavnost v skupini s placebom 0,63 %. Pojavnost depresije v skupini z inhalacijskim budezonidom je bila 0,67 %, v skupini s placebom pa 1,15 %.

***V študijah, kontroliranih s placebom, so v skupini s placebom občasno poročali tudi o katarakti. Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno.

Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi prevelikega odmerjanja

Akutna toksičnost budezonida je majhna. Kronična uporaba čezmernih odmerkov lahko povzroči sistemske glukokortikosteroidne učinke, npr. večjo občutljivost za okužbe, hiperkorticizem in zavrto delovanje nadledvičnih žlez. Pojavi se lahko atrofija nadledvične skorje in prizadeta je lahko zmožnost prilagoditve na stres.

Zdravljenje prevelikega odmerjanja

Pri akutno prevelikem odmerjanju, tudi pri zelo velikih odmerkih, ni pričakovati kliničnega problema. Zdravljenje z inhalacijskim budezonidom je treba nadaljevati v priporočenem odmerku, da s tem nadzorujemo astmo. Delovanje HHA osi se popravi v nekaj dneh.

V stresnih okoliščinah utegne biti zaradi previdnosti potrebna aplikacija kortikosteroidov (npr. velikih odmerkov hidrokortizona). Bolniki z atrofijo skorje nadledvičnih žlez veljajo za odvisne od steroidov in jim je treba zagotoviti ustrezno vzdrževalno zdravljenje s sistemskim kortikosteroidom, dokler se stanje ne stabilizira.