NutropinAq 10 mg/2 ml raztopina za injiciranje v vložku
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - NutropinAq 10 mg/2 ml
Pediatrična populacija
-
Dolgotrajno zdravljenje otrok z zaostankom v rasti zaradi nezadostnega endogenega sproščanja rastnega hormona.
-
Dolgotrajno zdravljenje zaostanka v rasti pri deklicah, starejših od 2 let, povezanega s Turnerjevim sindromom.
-
Zdravljenje otrok pred puberteto, ki zaradi kronične insuficience ledvic zaostajajo v rasti, do presaditve ledvice.
Odrasla populacija
-
Nadomeščanje endogenega rastnega hormona pri odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona, ki se začne v otroštvu ali odrasli dobi. Pomanjkanje rastnega hormona je treba pred zdravljenjem ustrezno potrditi.
Pri odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona je treba diagnozo postaviti glede na etiologijo: Začetek v odrasli dobi: Bolnik mora imeti pomanjkanje rastnega hormona zaradi bolezni hipotalamusa ali hipofize ter diagnosticirano pomanjkanje vsaj še enega drugega hormona (razen prolaktina). Preiskave za pomanjkanje rastnega hormona se ne sme opraviti pred začetkom ustreznega nadomestnega zdravljenja drugih hormonskih pomanjkanj.
Začetek v otroštvu: Bolnike, ki so imeli pomanjkanje rastnega hormona kot otroci, je treba pred začetkom nadomestnega zdravljenja z zdravilom NutropinAq znova preiskati za potrditev pomanjkanja rastnega hormona v odrasli dobi.
Diagnozo in zdravljenje s somatropinom morajo začeti ter nadzorovati zdravniki, ki so ustrezno usposobljeni in izkušeni za diagnosticiranje in vodenje bolnikov z navedenimi terapevtskimi indikacijami.
Odmerjanje
Odmerjanje in urnik uporabe zdravila NutropinAq je treba določiti za vsakega bolnika posamezno.
Pediatrična populacija
Zaostanek v rasti otrok zaradi nezadostnega izločanja rastnega hormona
0,025 - 0,035 mg/kg telesne mase v vsakodnevni subkutani injekciji.
Zdravljenje s somatropinom pri otrocih in mladostnikih naj se nadaljuje do zapiranja epifiz.
Zaostanek v rasti, povezan s Turnerjevim sindromom
Do 0,05 mg/kg telesne mase v vsakodnevni subkutani injekciji.
Zdravljenje s somatropinom pri otrocih in mladostnikih naj se nadaljuje do zapiranja epifiz.
Zaostanek v rasti, povezan s kronično insuficienco ledvic
Do 0,05 mg/kg telesne mase v vsakodnevni subkutani injekciji.
Zdravljenje s somatropinom pri otrocih in mladostnikih naj se nadaljuje do zapiranja epifiz ali do časa presaditve ledvic.
Odrasla populacija
Pomanjkanje rastnega hormona pri odraslih
Na začetku zdravljenja s somatropinom so priporočljivi majhni začetni odmerki od 0,15 do 0,3 mg v vsakodnevni subkutani injekciji. Odmerek je treba prilagajati postopoma in glede na vrednosti insulinu podobnega rastnega dejavnika I (IGF-I) v serumu. Priporočeni končni odmerek redko presega
1,0 mg/dan. Praviloma je treba uporabljati najmanjši učinkoviti odmerek. Pri starejših bolnikih in bolnikih s prekomerno telesno maso utegnejo biti potrebni manjši odmerki.
Ženske lahko potrebujejo večje odmerke kot moški, pri čemer se občutljivost za IGF-I pri moških s časom povečuje. To pomeni, da pri ženskah, še posebej tistih, ki se zdravijo s peroralnimi estrogeni, obstaja tveganje za nezadostno zdravljenje, pri moških pa za prekomerno zdravljenje.
Način uporabe
Raztopino za injiciranje je treba aplicirati subkutano vsak dan. Mesto injiciranja je treba menjati.
Previdnostni ukrepi pri rokovanju in aplikaciji zdravila
Zdravilo NutropinAq je na voljo v obliki večodmerne raztopine. Če je raztopina, ko jo vzamete iz hladilnika, motna, vsebine ne smete injicirati. Previdno vrtite. Ne stresajte močno, da ne boste denaturirali beljakovine. Zdravilo NutropinAq je namenjeno le za uporabo z injekcijskim peresnikom NutropinAq Pen.
Za navodila za pripravo in ravnanje z zdravilom glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Somatropina se ne sme uporabljati za spodbujanje rasti pri bolnikih z zaprtimi epifizami.
Če obstajajo dokazi o aktivnosti tumorja, se somatropina ne sme uporabljati. Intrakranialni tumorji morajo biti neaktivni in protitumorsko zdravljenje končano še pred uvedbo zdravljenja z rastnim hormonom. Če obstajajo dokazi tumorske rasti, je treba zdravljenje prekiniti.
Rastnega hormona se ne sme uvesti za zdravljenje bolnikov z akutno kritično boleznijo zaradi zapletov po operaciji na odprtem srcu ali abdomnu, po politravmi ali za zdravljenje bolnikov z akutno respiratorno odpovedjo.
Največjega priporočenega dnevnega odmerka se ne sme preseči (glejte poglavje 4.2).
Novotvorbe
Pri bolnikih s predhodno maligno boleznijo je treba posebno pozornost nameniti znakom in simptomom relapsa.
Bolnike s predhodno ugotovljenim tumorjem ali s pomanjkanjem rastnega hormona, ki je posledica intrakranialne lezije, je treba rutinsko nadzirati glede napredovanja ali ponovitve osnovnega bolezenskega procesa. Pri osebah, ki so v otroštvu prebolele raka, in so se nato zdravile s somatropinom, so poročali o večjem tveganju, da zbolijo za drugim tumorjem. Pri bolnikih, ki so se pri prvem tumorju zdravili z obsevanjem glave, je bil intrakranialni tumor, še posebej meningiom, najpogostejša druga novotvorba.
Prader-Willijev sindrom
Zdravilo NutropinAq ni indicirano za dolgotrajno zdravljenje pri pediatričnih bolnikih z zaostankom v rasti zaradi genetsko potrjenega Prader-Willijevega sindroma, razen če imajo ti bolniki tudi diagnozo pomanjkanja rastnega hormona. Pri pediatričnih bolnikih s Prader-Willijevim sindromom, ki so imeli enega ali več od naslednjih rizičnih dejavnikov: prekomerno telesno maso, anamnezo obstrukcije zgornjih dihalnih poti ali apneje v spanju, ali neprepoznano okužbo dihal, so po uvedbi zdravljenja z rastnim hormonom poročali o pojavu apneje v spanju in nenadne smrti.
Akutne kritične bolezni
Učinke rastnega hormona na okrevanje so proučevali v dveh s placebom kontroliranih kliničnih preskušanjih, ki sta zajeli 522 odraslih bolnikov, kritično bolnih zaradi zapletov po operaciji na odprtem srcu ali abdomnu, po politravmi ali akutni respiratorni odpovedi. Umrljivost je bila med bolniki, zdravljenimi z rastnim hormonom (v odmerkih od 5,3 do 8 mg/dan), večja kot pri prejemnikih placeba (41,9 % v primerjavi z 19,3 %).
Varnost nadaljnjega zdravljenja s somatropinom v enoti za intenzivno nego pri bolnikih z akutno kritično boleznijo zaradi zapletov po operaciji na odprtem srcu ali abdomnu, po politravmi ali akutni respiratorni odpovedi, ki dobivajo nadomestne odmerke za odobrene indikacije, ni ugotovljena. Zato je treba oceno koristi in tveganja nadaljnjega zdravljenja skrbno pretehtati.
Kronična ledvična insuficienca
Pri bolnikih z zaostankom v rasti zaradi kronične ledvične insuficience je treba periodično opravljati preiskave o morebitnem napredovanju ledvične osteodistrofije. Pri otrocih z napredovalo ledvično osteodistrofijo in pomanjkanjem rastnega hormona se lahko pojavi zdrs epifize glavice stegnenice in aseptična nekroza glavice stegnenice, vendar pa vpliv zdravljenja z rastnim hormonom nanju ni pojasnjen.
Zdrs epifize glavice stegnenice
Pri bolnikih z endokrinimi motnjami, vključno s pomanjkanjem rastnega hormona, je lahko pojav zdrsa epifize kolčnega sklepa pogostejši kot pri splošni populaciji. Bolnika, ki se zdravi s somatropinom in pri katerem se pojavi šepanje ali bolečine v kolčnem ali kolenskem sklepu, mora pregledati zdravnik.
Skolioza
Skolioza lahko napreduje pri vsakem otroku s hitro rastjo. Čeprav zdravljenje z rastnim hormonom ni pokazalo zvečanja incidence ali poslabšanja skolioze, je potrebno med zdravljenjem spremljati znake skolioze.
Urejenost glikemije
Somatropin lahko zmanjša občutljivost za insulin, zato je bolnike treba nadzorovati glede znakov motene tolerance za glukozo. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo utegne biti po uvedbi zdravljenja z zdravilom NutropinAq potrebna prilagoditev odmerka insulina. Bolnike s sladkorno boleznijo ali moteno toleranco za glukozo je treba med zdravljenjem s somatropinom natančno nadzirati. Pri sladkornih bolnikih z aktivno proliferativno ali s hudo neproliferativno retinopatijo zdravljenje s somatropinom ni indicirano.
Intrakranialna hipertenzija
Pri majhnem številu bolnikov, zdravljenih s somatropinom, so poročali o intrakranialni hipertenziji s papiledemom, spremembami vida, glavobolom, navzeo in/ali bruhanjem. Simptomi se ponavadi pojavijo v prvih osmih tednih po začetku zdravljenja z zdravilom NutropinAq. V vseh opisanih primerih so znaki in simptomi, povezani z intrakranialno hipertenzijo, izginili po zmanjšanju odmerka somatropina ali prekinitvi zdravljenja. Na začetku in redno med zdravljenjem so priporočljivi pregledi očesnega ozadja.
Hipotiroidizem
Med zdravljenjem s somatropinom se lahko pojavi hipotiroidizem. Nezdravljeni hipotiroidizem lahko prepreči optimalen odziv na zdravilo NutropinAq. Zato morajo bolniki redno opravljati preiskave delovanja ščitnice. Če je indicirano, morajo prejemati zdravljenje s ščitničnim hormonom. Bolnike s hudim hipotiroidizmom je treba pred uvedbo zdravila NutropinAq ustrezno zdraviti.
Presaditev ledvice
Zdravljenje s somatropinom po presaditvi ledvice ni dovolj preiskušeno, zato je treba zdravljenje z zdravilom NutropinAq po takšni operaciji ukiniti.
Uporaba glukokortikoidov
Sočasno zdravljenje z glukokortikoidi zavre rastne učinke zdravila NutropinAq. Pri bolnikih s pomanjkanjem ACTH je treba nadomestno zdravljenje z glukokortikoidi skrbno prilagoditi, da bi preprečili zaviralni učinek na rast. Uporaba zdravila NutropinAq pri bolnikih s kronično odpovedjo ledvic, ki dobivajo glukokortikoide, ni raziskana.
Levkemija
Pri manjšem številu bolnikov s pomanjkanjem rastnega hormona, ki so se zdravili z rastnim hormonom, so poročali o pojavu levkemije. Vzročne povezave z zdravljenjem s somatropinom niso ugotovili.
Vnetje trebušne slinavke
Primeri so sicer redki, vendar pa je pri bolnikih, ki se zdravijo s somatropinom, v primeru pojava bolečine v trebuhu treba pomisliti na vnetje trebušne slinavke, še posebej pri otrocih.
Uporaba skupaj s peroralnim estrogenskim zdravljenjem
Če se ženska, ki jemlje zdravilo NutropinAq, začne zdraviti s peroralnimi estrogeni, bo odmerek zdravila NutropinAq morda treba povečati, da se vrednosti serumskega IGF-1 ohranijo v normalnem starostno primernem razponu. Nasprotno, če ženska, ki se zdravi z zdravilom NutropinAq, preneha z zdravljenjem s peroralnimi estrogeni, bo odmerek zdravila NutropinAq morda treba zmanjšati, da se prepreči presežek rastnega hormona in/ali pojav neželenih učinkov (glejte poglavje 4.5).
Pomožne snovi
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na vložek, kar v bistvu pomeni “brez natrija”.
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije uporabljenega zdravila.
Omejeni objavljeni podatki kažejo, da zdravljenje z rastnim hormonom pri človeku zveča s citokromom P450 posredovani očistek antipirina. Med uporabo somatropina v kombinaciji z zdravili, za katera je znano, da se presnavljajo z jetrnimi encimi CYP450, kot na primer kortikosteroidi, spolni steroidi, antiepileptiki ali ciklosporin, je priporočljivo nadziranje.
Pri bolnikih, ki se zdravijo s somatropinom, se lahko izrazi predhodno prikriti centralni (sekundarni) hipoadrenalizem, ki zahteva nadomestno zdravljenje z glukokortikoidi. Pri bolnikih, ki se zaradi predhodno ugotovljenega hipoadrenalizma že zdravijo z glukokortikoidi, bo po uvedbi zdravljenja s somatropinom morda treba povečati vzdrževalni ali stresni odmerek glukokortikoidov (glejte poglavje 4.4).
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki potrebujejo zdravljenje z zdravili, bo po uvedbi zdravljenja s somatropinom morda treba prilagoditi odmerek insulina in/ali peroralnega antidiabetika (glejte poglavje 4.4).
Pri ženskah na peroralnem estrogenskem nadomestnem zdravljenju bo za dosego cilja zdravljenja morda potreben večji odmerek rastnega hormona (glejte poglavje 4.4).
Nosečnost
Podatkov o uporabi somatropina pri nosečnicah ni oziroma so omejeni. Tveganje za ljudi tako ni znano.
Ni dovolj študij na živalih o vplivu zdravila na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Somatropina ne uporabljajte med nosečnostjo. Če ženska zanosi, je treba zdravljenje s somatropinom prekiniti. Med nosečnostjo placentni rastni hormon v glavnem nadomesti materin somatropin.
Dojenje
Ni znano, če se somatropin/presnovki izločajo v materino mleko. Podatki pri živalih niso na voljo. Med zdravljenjem z zdravilom NutropinAq je potrebna previdnost pri dojenju.
Plodnost
Učinkov zdravila NutropinAq v običajnih študijah plodnosti pri živalih (glejte poglavje 5.3) ali v kliničnih študijah niso vrednotili.
Povzetek varnostnega profila
V spodnji tabeli so navedeni neželeni učinki, ki so se med zdravljenjem z zdravili Nutropin, NutropinAq, Nutropin Depot ali Protropin (somatrem) pojavili pri odraslih in otrocih. Podatki o neželenih učinkih izhajajo iz kliničnih preskušanj zdravil pri vseh odobrenih indikacijah
(642 bolnikov) in iz spremljanja zdravil v obdobju trženja (National Cooperative Growth Study [študija NCGS]; 35.344 bolnikov). V študiji NCGS so se neželeni učinki zdravila pojavili pri približno 2,5 % bolnikov.
V ključnih in podpornih kliničnih preskušanjih so najpogosteje poročali o naslednjih neželenih učinkih: hipotiroidizmu, moteni toleranci za glukozo, glavobolu, hipertoniji, bolečini v sklepih, bolečini v mišicah, perifernem edemu, edemu, asteniji, reakcijah na mestu injiciranja in pojavu specifičnih protiteles proti zdravilu.
Najresnejši neželeni učinki v ključnih in podpornih kliničnih preskušanjih so bile novotvorbe in intrakranialna hipertenzija.
O novotvorbah (malignih in benignih) so poročali tako v ključnih kot podpornih kliničnih preskušanjih in tudi med spremljanjem zdravila v obdobju trženja (glejte poglavji 4.3 in 4.4). Večina novotvorb je bila posledica ponovitve predhodnega tumorja ali pojava sekundarnega.
O pojavu intrakranialne hipertenzije so poročali med spremljanjem zdravila v obdobju trženja. Običajno je bila povezana s papiledemom, spremembami vida, glavobolom, navzeo in/ali bruhanjem, simptomi pa so se običajno pojavili v osmih tednih po uvedbi zdravljenja z zdravilom NutropinAq.
Zdravilo NutropinAq zmanjša občutljivost za insulin. O moteni toleranci za glukozo so poročali tako v ključnih kot podpornih kliničnih preskušanjih in med spremljanjem zdravila v obdobju trženja. Med
spremljanjem zdravila v obdobju trženja so poročali tudi o primerih sladkorne bolezni in hiperglikemije (glejte poglavje 4.4).
V ključnih in podpornih kliničnih preskušanjih in/ali med spremljanjem zdravila v obdobju trženja so poročali o reakcijah na mestu injiciranja, kot so krvavitev, atrofija, urtikarija in srbenje. Pojav teh neželenih učinkov se lahko prepreči s pravilno tehniko injiciranja in rednim menjavanjem mest injiciranja.
Pri majhnem odstotku bolnikov se lahko razvijejo protitelesa proti beljakovini somatropinu. Pri preiskanih osebah, ki so prejemale zdravilo NutropinAq, je bila vezavna kapaciteta protiteles proti rastnemu hormonu manjša od 2 mg/l, kar ni bilo povezano z neželenim vplivom na stopnjo rasti.
Tabelarični pregled neželenih učinkov
V preglednici 1 so navedeni neželeni učinki, o katerih so poročali v kliničnih preskušanjih in med spremljanjem zdravila v obdobju trženja. Pogostnost neželenih učinkov je navedena v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100, < 1/10), občasni (≥ 1/1.000, < 1/100) in redki (≥ 1/10.000, < 1/1.000). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. Med uporabo zdravila NutropinAq v obdobju trženja so bili odkriti še nekateri drugi neželeni učinki. Ker so bila poročila o teh neželenih učinkih pridobljena spontano iz populacije neznane velikosti, njihove pogostnosti ni mogoče zanesljivo oceniti.
| Organski sistem | Neželeni učinki, opaženi v ključnih in podpornih kliničnih preskušanjih (pri 642 bolnikih) | Neželeni učinki, opaženi med spremljanjem zdravila po prihodu na trg |
| Benigne, maligne in neopredeljene novotvorbe (vključnos cistami in polipi) | Občasni: maligni tumor, benigni tumor | Redki: ponovitev malignega tumorja, melanocitni nevus |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | Občasni: anemija | |
| Bolezni endokrinegasistema | Pogosti: hipotiroidizem | Redki: hipotiroidizem |
| Presnovne in prehranske motnje | Pogosti: motena toleranca za glukozoObčasni: hipoglikemija, hiperfosfatemija | Redki: sladkorna bolezen, hiperglikemija, hipoglikemija, motena toleranca za glukozo |
| Psihiatrične motnje | Občasni: osebnostna motnja | Redki: nenormalno vedenje, depresija, nespečnost |
| Bolezni živčevja | Pogosti: glavobol, hipertonija Občasni: sindrom karpalnega kanala, somnolenca, nistagmus | Občasni: glavobolRedki: benigna intrakranialna hipertenzija, zvišan intrakranialni tlak, migrena, sindrom karpalnegakanala, parestezija, omotica |
| Očesne bolezni | Občasni: edem papile vidnega živca, dvojni vid | Redki: edem papile vidnega živca, zamegljen vid |
| Ušesne bolezni, vključno z motnjamilabirinta | Občasni: vrtoglavica | |
| Srčne bolezni | Občasni: tahikardija | |
| Žilne bolezni | Občasni: hipertenzija | Redki: hipertenzija |
| Bolezni dihal, prsnega koša inmediastinalnega prostora | Redki: hipertrofija tonzil Občasni: hipertrofija adenoidnega tkiva | |
| Bolezni prebavil | Občasni: abdominalna bolečina,bruhanje, navzea, flatulenca | Redki: abdominalna bolečina,driska, navzea, bruhanje |
| Bolezni kože in podkožja | Občasni: eksfoliativni dermatitis, atrofija kože, hipertrofija kože, poraščenost moškega tipa priženskah, lipodistrofija, urtikarija | Redki: generalizirani pruritus, urtikarija, kožni izpuščaj |
| Boleznimišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | Zelo pogosti pri odraslih, pogosti pri otrocih: artralgija, mialgijaObčasni: mišična atrofija, kostna bolečina | Občasni: zdrs epifize glavice stegnenice, progresija skolioze, artralgijaRedki: nenormalen razvoj kosti, osteohondroza, mišična oslabelost,bolečina v okončinah |
| Bolezni sečil | Občasni: urinska inkontinenca,pogosto uriniranje, poliurija, nenormalen urin | |
| Motnje reprodukcijein dojk | Občasni: maternična krvavitev,izcedek iz spolovila | Občasni: ginekomastija |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | Zelo pogosti pri odraslih, pogosti pri otrocih: periferni edem, edem Pogosti: astenija, reakcija na mestu injiciranjaObčasni: krvavitev na mestu injiciranja, atrofija na mestu injiciranja, zatrdlina na mestu injiciranja, hipertrofija | Občasni: periferni edem, edem, reakcija na mestu injiciranja (iritacija, bolečina)Redki: astenija, edem obraza, utrujenost, razdražljivost, bolečina, zvišana telesna temperatura, reakcija na mestu injiciranja (krvavitev, hematom, atrofija, urtikarija, srbenje, oteklina, rdečina) |
| Preiskave | Pogosti: prisotnost specifičnih protiteles proti zdravilu | Redki: zvišana vrednost glukoze v krvi, zvišanje telesne mase |
Opis izbranih neželenih učinkov
Novotvorbe
Zdravljenje z rastnim hormonom je povezano s tveganjem za pojav novotvorb. Osnovno tveganje se razlikuje glede na osnovni vzrok za pomanjkanje rastnega hormona (npr. sekundarno po intrakranialni leziji), povezavo s sočasnimi obolenji in zdravljenjem. Če obstajajo dokazi o aktivnosti tumorja, se zdravljenja z zdravilom NutropinAq ne sme uvesti. Bolnike s predhodno ugotovljenim tumorjem ali s pomanjkanjem rastnega hormona, ki je posledica intrakranialne lezije, je treba rutinsko nadzirati glede napredovanja ali ponovitve osnovnega bolezenskega procesa. Zdravljenje je treba prekiniti, če obstajajo dokazi o rasti tumorja.
Intrakranialna hipertenzija
V vseh opisanih primerih so znaki in simptomi, povezani z intrakranialno hipertenzijo, izzveneli po zmanjšanju odmerka zdravila NutropinAq ali prekinitvi zdravljenja (glejte poglavje 4.4). Na začetku zdravljenja in redno med zdravljenjem so priporočljivi pregledi očesnega ozadja.
Hipotiroidizem
Med zdravljenjem z zdravilom NutropinAq se lahko pojavi hipotiroidizem. Nezdravljeni hipotiroidizem lahko prepreči optimalni odziv na zdravilo NutropinAq. Pri bolnikih je treba redno opravljati preiskave delovanja ščitnice in po potrebi uvesti ustrezno zdravljenje. Bolnike s hipotiroidizmom je treba ustrezno zdraviti pred uvedbo zdravljenja z zdravilom NutropinAq.
Urejenost glikemije
Zdravilo NutropinAq lahko zmanjša občutljivost za insulin, zato je treba bolnike nadzirati glede znakov motene tolerance za glukozo. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo bo po uvedbi zdravljenja z zdravilom NutropinAq morda treba prilagoditi odmerek insulina. Bolnike s sladkorno boleznijo ali z moteno toleranco za glukozo je treba med zdravljenjem s somatropinom skrbno nadzirati.
Reakcije na mestu injiciranja
Pojav reakcij na mestu injiciranja se lahko prepreči s pravilno tehniko injiciranja in rednim menjavanjem mest injiciranja.
Zdrs epifize glavice stegnenice
Bolniki z endokrinimi boleznimi so bolj nagnjeni k razvoju zdrsa epifize glavice stegnenice. Za indikacijo specifični neželeni učinki zdravila v kliničnih preskušanjih
Pediatrična populacija
Otroci z zaostankom v rasti zaradi nezadostnega izločanja rastnega hormona (n=236)
Pogosti: novotvorbe centralnega živčnega sistema (dva bolnika s ponovitvijo meduloblastoma, en bolnik s histiocitomom). Glejte tudi poglavje 4.4.
Deklice z zaostankom v rasti, povezanim s Turnerjevim sindromom (n=108)
Pogosti: menoragija.
Otroci z zaostankom v rasti, povezanim s kronično insuficienco ledvic (n=171)
Pogosti: odpoved ledvic, peritonitis, osteonekroza, zvišanje kreatinina v krvi. Pri otrocih s kronično insuficienco ledvic, ki dobivajo zdravilo NutropinAq, obstaja večja verjetnost za pojav intrakranialne hipertenzije, vendar pa je večja pojavnost prisotna tudi pri otrocih, ki imajo organsko pomanjkanje rastnega hormona in Turnerjev sindrom. Tveganje je največje na začetku zdravljenja.
Odrasla populacija
Odrasli s pomanjkanjem rastnega hormona (n=127)
Zelo pogosti: parestezija.
Pogosti: hiperglikemija, hiperlipidemija, nespečnost, sinovijske motnje, artroza, mišična šibkost, bolečine v hrbtu, bolečine v dojkah, ginekomastija.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Simptomi
Akutno preveliko odmerjanje lahko povzroči hiperglikemijo. Dolgoročno preveliko odmerjanje bi lahko povzročilo simptome in znake gigantizma in/ali akromegalije, kot so znani pri presežku rastnega hormona.
Zdravljenje
Zdravljenje je simptomatsko in podporno. Antidota za primere prevelikega odmerjanja somatropina ni. V primeru prevelikega odmerjanja je priporočljivo nadzirati delovanje ščitnice.
Farmakološke lastnosti - NutropinAq 10 mg/2 ml
Farmakoterapevtska skupina: Hipofizni in hipotalamični hormoni ter sorodne učinkovine, somatropin in sorodne učinkovine, oznaka ATC: H01AC01
Mehanizem delovanja
Somatropin stimulira hitrost rasti in zveča odraslo višino pri otrocih, ki jim primanjkuje endogenega rastnega hormona, in pri otrocih z motnjo rasti zaradi Turnerjevega sindroma ali kronične insuficience ledvic. Zdravljenje odraslih s pomanjkanjem rastnega hormona s somatropinom zmanjša maso maščevja, zveča pusto telesno maso in zveča mineralno gostoto kosti v hrbtenici. Presnovne spremembe pri teh bolnikih vključujejo normalizacijo koncentracije IGF-I v serumu.
Farmakodinamični učinki
Predklinične in klinične raziskave in vitro in in vivo so pokazale, da je somatropin terapevtsko enakovreden humanemu rastnemu hormonu hipofiznega izvora.
Med dokazanimi učinki humanega rastnega hormona so:
Tkivna rast
-
Rast kosti: Pri otrocih s pomanjkanjem rastnega hormona rastni hormon in njegov posrednik IGF-I stimulirata rast kosti z delovanjem na epifizne ploščice dolgih kosti. Posledica je merljivo zvečanje telesne višine, dokler se ploščice na koncu pubertete ne zaprejo.
-
Rast celic: Zdravljenje s somatropinom zveča število in velikost skeletnih mišičnih celic.
-
Rast organov: Rastni hormon zveča velikost notranjih organov, vključno z ledvicami, in maso eritrocitov.
Presnova beljakovin
Sinteza beljakovin, ki jo stimulira rastni hormon, deloma olajša linearno rast. To se kaže z retenco dušika, ki se kaže kot zmanjšano izločanje dušika v urin in znižanjem sečnine v krvi med zdravljenjem z rastnim hormonom.
Presnova ogljikovih hidratov
Bolniki z nezadostnim izločanjem rastnega hormona včasih doživljajo hipoglikemijo na tešče, ki se z zdravljenjem s somatropinom izboljša. Zdravljenje z rastnim hormonom lahko zmanjša občutljivost za insulin in poslabša toleranco za glukozo.
Presnova mineralov
Somatropin sproži zadrževanje natrija, kalija in fosforja. Koncentracija neorganskega fosforja v serumu se pri bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona po zdravljenju z zdravilom NutropinAq zveča zaradi presnovnega delovanja, povezanega z rastjo kosti in večjo reabsorpcijo v ledvičnih tubulih. Kalcija v serumu somatropin ne spremeni bistveno. Odrasli s pomanjkanjem rastnega hormona imajo nizko mineralno gostoto kosti in pri bolnikih, ki se jim motnja začne v otroštvu, zdravilo NutropinAq dokazano zveča mineralno gostoto kosti v hrbtenici v odvisnosti od odmerka.
Presnova vezivnega tkiva
Somatropin stimulira sintezo hondroitin sulfata in kolagena ter izločanje hidroksiprolina v urinu.
Telesna sestava
Odraslim bolnikom s pomanjkanjem rastnega hormona, zdravljenim s somatropinom v povprečnem dnevnem odmerku 0,014 mg/kg telesne mase, se zmanjša masa maščevja in zveča pusta telesna masa. Ko so te spremembe povezane z zvečanjem celotne količine telesne vode in kostne mase, je skupni učinek zdravljenja s somatropinom sprememba telesne sestave; učinek se med nadaljevanjem zdravljenja ohrani.
Klinična učinkovitost in varnost
Zaostanek v rasti pri otrocih
Izvedeni sta bili dve ključni, odprti, nenadzorovani multicentrični študiji, ena izključno pri predhodno nezdravljenih bolnikih (n=67), druga pa pri predhodno nezdravljenih bolnikih (n=63) in pri otrocih, ki so se predhodno zdravili s somatropinom (n=9). V obeh študijah je bil odmerek 0,043 mg/kg/dan subkutano (s.c.). Odmerki, uporabljeni v teh študijah, izvedenih v ZDA, so v skladu z odobrenim režimom odmerjanja v ZDA. Od vključenih 139 bolnikov, je prvih 12 mesecev zdravljenja zaključilo 128 bolnikov. Zdravljenje je v povprečju trajalo 3,2 in 4,6 let, skupna izpostavljenost pa je znašala
542 bolnikov-let. V obeh študijah je bilo pri predhodno nezdravljenih bolnikih doseženo pomembno izboljšanje stopnje rasti, in sicer se je po 12 mesecih v eni študiji stopnja rasti povečala iz 4,2 na 10,9 cm/leto, v drugi pa iz 4,8 na 11,2 cm/leto. Stopnja rasti se je v obeh študijah po prvem letu zmanjšala, vendar pa je bila do 48. meseca zdravljenja še vedno večja od stopnje pred zdravljenjem (7,1 cm/leto). Vrednost standardnega odklona (SDS- standard deviation score) telesne višine se je
vsako leto izboljševala, in sicer je od vrednosti -3,0 do -2,7 v izhodišču naraščala do vrednosti od -1,0 do -0,8 v 36. mesecu. Izboljšanje rasti ni spremljalo čezmerno napredovanje kostne starosti, ki bi ogrozilo prihodnjo rast. Pričakovana telesna višina v odrasli dobi (PAH- predicted adult height) se je iz 157,7-161,0 cm v izhodišču povečala na 161,4-167,4 cm v 12. mesecu in 166,2-171,1 cm v
36. mesecu.
Na voljo so podporni podatki iz dveh drugih študij, v katerih so bolniki prejemali odmerek 0,3 ali 0,6 mg/kg/teden, bodisi v obliki vsakodnevne injekcije bodisi v obliki injekcije trikrat na teden, ali odmerek 0,029 mg/kg/dan. Podatki o stopnji rasti in vrednosti SDS telesne višine so v veliki meri podobni podatkom iz ključnih študij.
Pri 51 bolnikih, ki so po povprečnem trajanju zdravljenja 6 let pri moških in 5 let pri ženskah dosegli skoraj odraslo telesno višino, je srednja vrednost SDS skoraj odrasle telesne višine znašala -0,7 pri moških in -1,2 pri ženskah.
Vrednosti IGF-I so se od izhodiščnih vrednosti 43 ng/ml povečale na 252 ng/ml v 36. mesecu, kar je približno normalna pričakovana vrednost pri otrocih te starosti.
Najpogostejši neželeni učinki v ključnih študijah so bile okužba, glavobol, vnetje srednjega ušesa, zvišana telesna temperatura, faringitis, rinitis, gastroenteritis in bruhanje.
Zaostanek v rasti, povezan s kronično ledvično insuficienco
Pri bolnikih z zaostankom v rasti, povezanim s kronično ledvično insuficienco, sta bili izvedeni dve ključni, multicentrični nadzorovani študiji. Vsaka študija je imela še dveletno obdobje zdravljenja, ki je vključevalo skupino s placebom, sledil pa je odprt nenadzorovan podaljšek, v katerem so vsi bolniki prejemali somatropin. V obeh študijah je bil odmerek 0,05 mg/kg/dan s.c. Rezultati obeh študij so bili podobni.
V 24-mesečni nadzorovani fazi dveh študij je somatropin prejemalo 128 bolnikov, v odprti podaljšani fazi pa se je s somatropinom zdravilo 139 bolnikov. Somatropinu je bilo tako izpostavljenih
171 bolnikov, in sicer v povprečju za 3,5 oziroma 2,8 let.
Obe študiji sta pokazali statistično pomembno povečanje stopnje rasti v primerjavi s placebom v prvem letu (9,1-10,9 cm/leto v primerjavi s 6,2-6,6 cm/leto), ki se je nekoliko zmanjšala v drugem letu (7,4-7,9 cm/leto v primerjavi s 5,5-6,6 cm/leto). Pomembno se je povečala tudi vrednost SDS telesne višine pri bolnikih, ki so se zdravili somatropinom, in sicer od vrednosti -2,9 do -2,7 v izhodišču do vrednosti od -1,6 do -1,4 v 24. mesecu. Pridobivanje telesne višine se je ohranilo pri bolnikih, ki so se zdravili 36 ali 48 mesecev. Skupno 58 % in 65 % bolnikov, ki so se zdravili s somatropinom, in so v izhodišču imeli telesno višino, manjšo od normalne, je v 24. mesecu doseglo telesno višino v mejah normale.
Rezultati do 60. meseca kažejo kontinuirano izboljšanje. Vrednost SDS telesne višine v normalnem območju je bila dosežena pri več bolnikih. Povprečna sprememba vrednosti SDS telesne višine po
5 letih zdravljenja je blizu 2 standardnih odklonov (SD). Opazili so statistično pomembno povečanje srednje vrednosti SDS PAH, od -1,6 ali -1,7 v izhodišču do -0,7 ali -0,9 v 24. mesecu. Povečevanje vrednosti se je nadaljevalo tudi pri tistih bolnikih, ki so se zdravili 36 in 48 mesecev.
Vrednosti IGF-I, ki so bile nizke ob vstopu v študijo, so se po zdravljenju s somatropinom vrnile v normalne vrednosti.
Najpogostejši neželeni učinki so bili povezani tako z uporabo zdravila NutropinAq kot placeba. Poročali so o zvišani telesni temperaturi, okužbi, bruhanju, pogostem kašlju, faringitisu, rinitisu in vnetju srednjega ušesa. Poročali so tudi o veliki pojavnosti okužbe sečil.
Zaostanek v rasti, povezan s Turnerjevim sindromom
Pri bolnicah s Turnerjevim sindromom je bila izvedena ena ključna, multicentrična, odprta nadzorovana študija. Bolnice so prejemale subkutani odmerek 0,125 mg/kg, trikrat na teden ali 0,054 mg/kg/dan. Obe shemi zagotavljata kumulativni tedenski odmerek približno 0,375 mg/kg. Bolnice, mlajše od 11 let, so bili randomizirane tudi na zdravljenje z estrogenom, bodisi v pozni (pri starosti 15 let) ali zgodnji (pri starosti 12 let) adolescenci.
S somatropinom se je skupaj zdravilo 117 bolnic. 36 bolnic je prejemalo somatropin v odmerku
0,125 mg/kg trikrat na teden, 81 bolnic pa v odmerku 0,054 mg/kg na dan. Zdravljenje je v skupini, ki je somatropin prejemala trikrat na dan, v povprečju trajalo 4,7 let, v skupini, ki je somatropin prejemala dnevno, pa 4,6 let.
Stopnja rasti se je pomembno povečala, od 3,6-4,1 cm/leto v izhodišču do 6,7-8,1 cm/leto v
-
mesecu, 6,7-6,8 cm/leto v 24. mesecu in 4,5-5,1 cm/leto v 48. mesecu. To je spremljalo pomembno povečanje vrednosti SDS telesne višine od -0,1 do 0,5 v izhodišču do vrednosti od 0,0 do 0,7 v 12. mesecu in 1,6 do 1,7 v 48. mesecu. V primerjavi z ustreznimi historičnimi kontrolami, je bilo zgodnje zdravljenje s somatropinom (povprečno trajanje 5,6 let) v kombinaciji z nadomeščanjem estrogena pri starosti 12 let, povezano s pridobitvijo telesne višine v odrasli dobi za 5,9 cm (n=26), medtem ko so dekleta, ki so začela zdravljenje z estrogenom pri starosti 15 let (srednje trajanje zdravljenja s somatropinom 6,1 let), imele povprečni prirastek telesne višine v odrasli dobi 8,3 cm (n=29). Tako je bilo največje izboljšanje telesne višine v odrasli dobi doseženo pri bolnicah, ki so se zgodaj začele zdraviti z rastnim hormonom, z estrogenom pa po 14. letu starosti.
Najpogosteje so poročali o naslednjih neželenih učinkih: gripi podobnemu sindromu, okužbi, glavobolu, faringitisu, rinitisu in vnetju srednjega ušesa. Ti dogodki so pri otrocih pričakovani. Neželeni učinki so bili blagi/zmerni.
Pomanjkanje rastnega hormona pri odraslih
Pri odraslih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona sta bili izvedeni dve ključni, multicentrični, s placebom nadzorovani, dvojno slepi študiji, ena pri odraslih bolnikih z začetkom pomanjkanja rastnega hormona v odrasli dobi (n=166), drugi pa pri odraslih bolnikih z začetkom pomanjkanja rastnega hormona v otroštvu (n=64). Odmerek somatropina je bil 0,0125 mg/kg/dan s.c. pri bolnikih z začetkom pomanjkanja rastnega hormona v odrasli dobi in 0,0125 ali 0,025 mg/kg/dan pri bolnikih z začetkom pomanjkanja rastnega hormona v otroštvu.
V obeh študijah je pri zdravljenju s somatropinom prišlo do pomembnih sprememb v primerjavi s placebom v % skupnega telesnega maščevja (-6,3 do -3,6 v primerjavi z +0,2 do -0,1), % maščevja na trupu (-7,6 do -4,3 v primerjavi s +0,6 do 0.0) in % skupne puste telesne mase (+3,6 do +6,4 v primerjavi z -0,2 do +0,2). Te spremembe so bile zelo pomembne pri 12-mesečni časovni točki v obeh študijah in v 24-mesečni časovni točki v študiji pri bolnikih z začetkom pomanjkanja v otroštvu. V
12-mesečni časovni točki je bila sprememba v odstotkih višja v študiji pri bolnikih z začetkom pomanjkanja v otroštvu kot v študiji pri bolnikih z začetkom pomanjkanja v odrasli dobi. Pri odraslih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona z začetkom v odrasli dobi niso opazili pomembnih sprememb mineralne gostote kosti (BMD- bone mineral density), v študiji z začetkom pomanjkanja v otroštvu pa so vse skupine imele večje BMD v 24. mesecu, čeprav ni bilo statistično pomembnega odziva na odmerek za BMD celotnega telesa. BMD ledvene hrbtenice se je statistično pomembno povečala v obeh skupinah zdravljenja, povečanje pa je bilo odvisno od odmerka.
Podporni podatki iz študije pri bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona z začetkom v odrasli dobi se na splošno ujemajo s podatki iz ključnih študij, z nekaterimi izboljšavami vrednosti BMD.
Najpogostejši neželeni učinki v teh dveh ključnih študijah so bili glavobol, edem, artralgija/artritis, tendosinovitis, parestezija in alergijska reakcija/izpuščaj. Pojavnost teh neželenih učinkov je bila visoka tudi v skupini, ki je prejemala placebo.
Farmakokinetične lastnosti zdravila NutropinAq so bile raziskane samo pri zdravih odraslih moških. Splošne značilnosti
Absorpcija
Absolutna biološka uporabnost rekombinantnega humanega rastnega hormona po subkutani uporabi je okrog 80 %.
Porazdelitev
Študije na živalih s somatropinom so pokazale, da se rastni hormon lokalizira v močno prekrvljenih organih, posebno v jetrih in ledvicah. Volumen porazdelitve somatropina v stanju dinamičnega ravnovesja je pri zdravih odraslih moških okrog 50 ml/kg telesne mase in se približuje volumnu seruma.
Biotransformacija
Dokazano je, da so jetra in ledvice pomembni organi za beljakovinski katabolizem rastnega hormona. Študije na živalih kažejo, da so glavni organ izločanja ledvice. Rastni hormon se filtrira v glomerulih in reabsorbira v proksimalnih tubulih. V ledvičnih celicah se nato razcepi v aminokisline, ki ga gradijo, te pa se vrnejo v sistemski obtok.
Izločanje
Po subkutani bolusni aplikaciji je povprečni končni razpolovni čas t½ somatropina približno 2,3 ure. Po intravenski bolusni aplikaciji somatropina je povprečni končni razpolovni čas t½β oz. t½γ približno
20 minut, povprečni očistek pa od 116 - 174 ml/uro/kg.
Podatki, ki so na voljo v literaturi, kažejo, da je očistek somatropina pri odraslih in otrocih podoben. Posebne populacije
Podatki o farmakokinetiki somatropina pri starostnikih, pediatrični populaciji, različnih rasah ali spolih in bolnikih z okvaro ledvic ali jeter, so nepopolni.
Pediatrična populacija
Razpoložljivi podatki iz literature kažejo, da je očistek somatropina pri odraslih in otrocih podoben.
Starostniki
Omejeni objavljeni podatki kažejo, da se plazemski očistek in povprečna plazemska koncentracija somatropina v stanju dinamičnega ravnovesja pri mlajših in starejših bolnikih ne razlikujeta.
Rasa
Vrednosti razpolovnega časa endogenega rastnega hormona pri normalnih odraslih moških črne rase se ne razlikujejo od vrednosti pri normalnih odraslih moških bele rase. Podatki za druge rase niso na voljo.
Pomanjkanje rastnega hormona
Očistek in povprečni končni razpolovni čas t½ somatropina pri odraslih in pediatričnih bolnikih s pomanjkanjem rastnega hormona sta podobna kot pri zdravih osebah.
Okvara ledvic
Pri otrocih in odraslih s kronično odpovedjo ledvic in končnim stadijem ledvične bolezni je očistek praviloma manjši kot pri zdravih osebah. Endogeno nastajanje rastnega hormona se lahko pri nekaterih posameznikih s končnim stadijem ledvične bolezni tudi zveča. Vendar pri otrocih s kronično odpovedjo ledvic ali končnim stadijem ledvične bolezni, ki so dobivali odmerke po trenutnih shemah, niso opažali kopičenja somatropina.
Turnerjev sindrom
Omejeni objavljeni podatki o eksogeno apliciranem somatropinu kažejo, da so razpolovni čas absorpcije in izločanja ter čas najvišje koncentracije tmax pri bolnicah s Turnerjevim sindromom podobni tistim pri zdravi populaciji in populaciji s pomanjkanjem rastnega hormona.
Okvara jeter
Pri bolnikih s hudo motenim delovanjem jeter so opazili zmanjšanje očistka somatropina. Klinični pomen tega zmanjšanja ni znan.
Spol
Za spol specifične farmakokinetične študije z zdravilom NutropinAq niso bile izvedene. Razpoložljiva literatura kaže, da je farmakokinetika somatropina pri moških in ženskah podobna.
Farmacevtski podatki - NutropinAq 10 mg/2 ml
natrijev klorid tekoči fenol polisorbat 20
natrijev citrat dihidrat brezvodna citronska kislina voda za injekcije
V primeru pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.
2 leti
Kemična in fizikalna stabilnost med uporabo sta dokazani za 28 dni pri temperaturi 2 °C - 8 °C.
Ko je zdravilo enkrat odprto, se ga lahko z mikrobiološkega stališča shranjuje največ 28 dni pri temperaturi 2 °C - 8 °C. Zdravilo NutropinAq je lahko dnevno izven hladilnika le kratek čas (največ eno uro).
Shranjujte v hladilniku (2 °C - 8 °C). Ne zamrzujte.
Pretisni omot shranjujte v škatli.
Za pogoje shranjevanja med uporabo zdravila glejte poglavje 6.3.
2 ml raztopine v vložku iz stekla tipa I, zaprtim z zamaškom iz butilne gume in gumijasto zaporo. Velikost pakiranja: 1, 3 ali 6 vložkov.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Ni posebnih zahtev.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.
Navodila za pripravo in ravnanje z zdravilom
Zdravilo NutropinAq je na voljo v obliki večodmerne raztopine. Če je raztopina, ko jo vzamete iz hladilnika, motna, vsebine ne smete injicirati. Previdno vrtite. Ne stresajte močno, da ne boste denaturirali beljakovine.
Zdravilo NutropinAq je namenjeno le za uporabo z injekcijskim peresnikom NutropinAq Pen. Obrišite gumijasto zaporo vložka zdravila NutropinAq z alkoholom ali antiseptično raztopino, da boste preprečili kontaminacijo vsebine z mikroorganizmi, do česar bi lahko prišlo zaradi večkratnega zabadanja injekcijske igle. Zdravilo NutropinAq je priporočljivo aplicirati s sterilnimi injekcijskimi iglami za enkratno uporabo.
Injekcijski peresnik NutropinAq Pen omogoča aplikacijo odmerkov od najmanjšega 0,1 mg do največjega 4,0 mg v stopnjah po 0,1 mg.
Vložka, ki je v injekcijskem peresniku, med injiciranji ne smete odstraniti.