Hiperholesterolemija

Zdravljenje primarne hiperholesterolemije ali mešane dislipidemije kot dodatek dieti, kadar odziv na dieto ali druge nefarmakološke ukrepe (npr. telesna vadba in zmanjšanje telesne mase) ni zadosten.

Primarno preprečevanje

Zmanjševanje umrljivosti in obolevnosti zaradi bolezni srca in ožilja pri bolnikih z zmerno ali hudo hiperholesterolemijo in velikim tveganjem za prvi srčno-žilni dogodek kot dodatek dieti (glejte poglavje 5.1).

Sekundarno preprečevanje

Zmanjševanje umrljivosti in obolevnosti zaradi bolezni srca in ožilja pri bolnikih z normalno ali povišano ravnjo holesterola, ki so v preteklosti imeli miokardni infarkt (MI) ali nestabilno angino pektoris, kot dodatek pri odpravljanju drugih dejavnikov tveganja (glejte poglavje 5.1).

Po presaditvi

Zmanjševanje hiperlipidemije po presaditvi pri bolnikih, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje po presaditvi čvrstega organa (glejte poglavja 5.1).

Odmerjanje

Pred začetkom zdravljenja s pravastatinatom je treba izključiti sekundarne vzroke hiperholesterolemije. Bolnik mora upoštevati običajno dieto za zniževanje ravni maščob in z njo nadaljevati med zdravljenjem.

Hiperholesterolemija

Priporočeni razpon odmerkov je 10 - 40 mg enkrat na dan. Odziv na zdravljenje je opazen v enem tednu, polni učinek uporabljenega odmerka pa se razvije v štirih tednih, zato je treba redno opravljati meritve ravni maščob in skladno s tem prilagajati odmerek. Največji dnevni odmerek je 40 mg.

Preprečevanje bolezni srca in ožilja

V vseh kliničnih preskušanjih za preprečevanje obolevnosti in umrljivosti je bil edini začetni in vzdrževalni odmerek, ki so ga preučevali, 40 mg na dan.

Odmerjanje po presaditvi

Po presaditvi organa je pri bolnikih, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, priporočljiv začetni odmerek 20 mg na dan (glejte poglavje 4.5).

Otroci in mladostniki (stari od 8 let do 18 let) z družinsko heterozigotno hiperholesterolemijo Priporočeni razpon odmerkov je pri bolnikih, starih od 8 let do 13 let, 10 - 20 mg enkrat na dan, saj odmerkov, večjih od 20 mg, pri tej starostni skupini niso preučevali. Pri bolnikih, starih od 14 let do 18 let, je priporočeni razpon odmerkov 10 - 40 mg na dan (za uporabo pri deklicah in mladostnicah v rodni dobi glejte poglavje 5.1). Kliničnih podatkov glede uporabe pri otrocih, mlajših od 8 let, ni.

Starejši bolniki

Prilagajanje odmerkov pri teh bolnikih ni potrebno, razen če so prisotni predispozicijski dejavniki tveganja (glejte poglavje 4.4).

Okvara ledvic ali jeter

Pri bolnikih z zmerno ali hudo okvaro ledvic ali bolnikih s pomembno okvaro jeter je priporočeni začetni odmerek 10 mg na dan. Odmerek je treba prilagoditi glede na odziv maščobnih parametrov in pod zdravniškim nadzorom.

Sočasno zdravljenje

Učinki zniževanja ravni maščob, ki jih ima pravastatin na skupni holesterol in holesterol LDL (LDL- C), se povečajo pri sočasnem jemanju s smolami, ki vežejo žolčne kisline (npr. s holestiraminom, holestipolom). Pravastatin je potrebno zaužiti ali eno uro pred odmerkom smole ali pa najmanj štiri ure po njem (glejte poglavje 4.5).

Pri bolnikih, ki jemljejo ciklosporin sočasno z drugimi imunosupresivnimi zdravili ali brez njih, je treba zdravljenje začeti z 20 mg odmerkom pravastatinata enkrat na dan in odmerek previdno povečevati do največ 40 mg (glejte poglavje 4.5).

Način uporabe

Pravastatin se jemlje peroralno enkrat na dan, po možnosti zvečer, s hrano ali brez nje.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Aktivna bolezen jeter, vključno z nepojasnjenimi, stalno povišanimi vrednostmi serumskih transaminaz, ki za 3-krat presegajo zgornjo mejo normalnih vrednosti (ULN) (glejte poglavje 4.4).

• Nosečnost in dojenje (glejte poglavje 4.6).

Zdravljenja s pravastatinom niso ovrednotili pri bolnikih z družinsko homozigotno hiperholesterolemijo. Zdravljenje ni primerno, kadar je hiperholesterolemija posledica povišanja ravni holesterola HDL.

Kakor velja za druge zaviralce reduktaze HMG-CoA, sočasna uporaba pravastatina s fibrati ni

priporočljiva.

Pri otrocih, ki še niso v puberteti, mora zdravnik pred uvedbo zdravljenja temeljito pretehtati razmerje

med koristjo in tveganjem zdravljenja.

Bolezni jeter

Kot pri drugih zdravilih, ki znižujejo ravni maščob, so opazili zmerna povišanja ravni jetrnih transaminaz. V večini primerov so se ravni jetrnih transaminaz vrnile na izhodiščne vrednosti, ne da bi bilo treba zdravljenje opustiti. Bolnikom, pri katerih se povišajo ravni transaminaz, je treba posvetiti posebno pozornost in z zdravljenjem prenehati, če ravni alanin-aminotransferaze (ALT) in aspartat- aminotransferaze (AST) za 3-krat presežejo zgornjo mejo normalnih vrednosti in se na tej ravni obdržijo.

Pri bolnikih, ki so jemali statine, vključno s pravastatinom, so v obdobju trženja zdravila redko poročali o odpovedi jeter s smrtnim izidom ali brez smrtnega izida. Če se med zdravljenjem s pravastatinom pojavi resna poškodba jeter s kliničnimi simptomi in/ali hiperbilirubinemija ali zlatenica, je potrebno takoj prekiniti zdravljenje. Če ne odkrijete alternativne etiologije, pravastatina ne smete ponovno uvesti.

Pri dajanju pravastatina bolnikom, ki so v preteklosti imeli bolezen jeter ali so uživali velike količine

alkohola, je potrebna previdnost.

Bolezni mišic

Kot drugi zaviralci reduktaze HMG-CoA (statini) je tudi pravastatin povezan s pojavom mialgije, miopatije in, zelo redko, rabdomiolize.

Pri vsakem bolniku, ki se zdravi s statini in se pri njem pojavijo nerazložljivi bolezenski znaki mišic, kot so bolečine ali občutljivost, mišična šibkost ali mišični krči, je treba upoštevati možnost, da gre za miopatijo. V takih primerih je treba preveriti ravni kreatin-kinaze (CK) (glejte spodaj). Zdravljenje

s statini je treba začasno prekiniti, kadar ravni CK za več kot 5-krat presežejo zgornjo normalno mejo ali kadar so prisotni resni klinični simptomi. Zelo redko (v približno enem primeru na

100.000 bolnikov-let) se pojavi rabdomioliza, skupaj s sekundarno ledvično insuficienco ali brez nje. Rabdomioliza je akutna, lahko tudi smrtno nevarna, bolezen skeletnih mišic, ki se lahko razvije kadar koli med zdravljenjem, zanjo pa je značilen razkroj mišic v velikem obsegu, kar spremlja veliko povišanje ravni CK (običajno za več kot 30-krat ali 40-krat nad zgornjo normalno mejo), posledica pa je pojav mioglobinurije.

Zdi se, da je tveganje za pojav miopatije med zdravljenjem s statini odvisno od izpostavljenosti, zato se lahko razlikuje med posameznimi zdravili (zaradi lipofilnosti in razlik v farmakokinetiki), vključno z njihovimi odmerki in možnim medsebojnim delovanjem zdravil. Čeprav ni nobenih mišičnih

kontraindikacij za predpisovanje statinov, pa lahko določeni predispozicijski dejavniki, ki vključujejo večjo starost (> 65 let), nenadzorovan hipotiroidizem in okvaro ledvic, povečajo tveganje za pojav mišične toksičnosti. Zato sta potrebna skrbna ocena razmerja med koristjo in tveganjem in skrbno klinično spremljanje bolnika. Pri teh bolnikih je pred začetkom zdravljenja s statinom indicirano merjenje ravni CK (glejte spodaj).

Med zdravljenjem z nekaterimi statini oziroma po njem so zelo redko poročali o imunsko posredovani nekrotizirajoči miopatiji (IMNM). Klinična znaka IMNM sta stalna oslabelost proksimalnih mišic in povišana vrednost serumske kreatin kinaze, ki kljub ukinitvi zdravljenja s statini vztrajata.

V nekaj primerih so poročali, da statini na novo povzročijo ali poslabšajo predhodno obstoječo miastenijo gravis ali očesno miastenijo (glejte poglavje 4.8). V primeru poslabšanja simptomov je treba uporabo zdravila Pravastatin Teva prekiniti. Poročali so o ponovitvah pri (ponovni) uporabi istega ali drugega statina.

Resnost bolezni mišic in tveganje zanje se med zdravljenjem s statinom poveča s sočasno uporabo medsebojno delujočih zdravil, kot so ciklosporin, klaritromicin in drugi makrolidi ali niacin. Uporaba samih fibratov je občasno povezana z miopatijo. Sočasni uporabi statina in fibratov se je na splošno treba izogibati. Povečanje incidence miopatije je bilo opisano tudi pri bolnikih, ki so prejemali druge statine v kombinaciji z zaviralci presnove preko citokroma P450. To je lahko posledica farmakokinetičnih interakcij, ki za pravastatin niso bile dokumentirane (glejte poglavje 4.5). Kadar so povezani z zdravljenjem s statinom, mišični simptomi običajno izginejo po ukinitvi zdravljenja s statinom.

Fusidna kislina

Statinov, vključno s pravastatinom, se ne sme uporabljati sočasno z oblikami fusidne kisline za sistemsko uporabo oziroma v obdobju 7 dni po prenehanju zdravljenja s fusidno kislino. Pri bolnikih, kjer je sistemska uporaba fusidne kisline nujna, se mora zdravljenje s statini prekiniti za celotno obdobje zdravljenja s fusidno kislino. Obstajajo poročila o rabdomiolizi (tudi o nekaj smrtnih primerih) pri bolnikih, ki so prejemali kombinacijo fusidne kisline in statinov (glejte poglavje 4.5).

Bolnikom je treba naročiti, da v primeru kakršnih koli simptomov mišične šibkosti, bolečine ali občutljivosti, takoj poiščejo zdravniško pomoč.

Zdravljenje s statini se lahko nadaljuje sedem dni po zadnjem odmerku fusidne kisline.

V izjemnih okoliščinah, kadar je potrebno daljše sistemsko zdravljenje s fusidno kislino, npr. za zdravljenje hujših okužb, se potreba po sočasnem dajanju pravastatina in fusidne kisline ocenjuje od primera do primera, zdravljenje pa se izvaja pod strogim zdravniškim nadzorom.

Poročali so o primerih miopatije, vključno z rabdomiolizo, pri sočasni uporabi pravastatina in kolhicina, zato je pri predpisovanju pravastatina s kolhicinom potrebna previdnost (glejte poglavje 4.5).

Merjenje ravni CK in interpretacija

Pri bolnikih, ki se zdravijo s statini in nimajo simptomov, rutinsko spremljanje ravni CK ali drugih mišičnih encimov, ni potrebno. Vendar pa se merjenje ravni CK priporoča pred začetkom zdravljenja s statinom pri bolnikih s posebnimi predispozicijskimi dejavniki in pri bolnikih, pri katerih se med zdravljenjem s statinom pojavijo mišični simptomi, kot je opisano spodaj. Če so na začetku ravni CK znatno povišane (za več kot 5-krat nad zgornjo normalno mejo), je treba za potrditev rezultatov približno 5 do 7 dni pozneje ponovno izmeriti ravni CK. Ko so izmerjene, je treba ravni CK interpretirati v povezavi z drugimi možnimi dejavniki, ki lahko povzročijo prehodne poškodbe mišic kot sta naporna telesna dejavnost ali mišična travma.

Pred začetkom zdravljenja

Pri bolnikih s predispozicijskimi dejavniki, kot so okvara ledvic, hipotiroidizem, toksično delovanje statina ali fibrata na mišice v preteklosti, prirojene bolezni mišic v osebni ali družinski anamnezi in zloraba alkohola, je potrebna previdnost. V teh primerih je pred začetkom zdravljenja treba izmeriti

ravni CK. Meritve ravni CK pridejo v poštev tudi pred začetkom zdravljenja pri osebah, starejših od 70 let, še posebno v prisotnosti drugih predispozicijskih dejavnikov. Če so na začetku ravni CK pomembno povišane (za več kot 5-krat nad zgornjo normalno mejo), se zdravljenje ne sme začeti, meritve pa je treba ponoviti po 5 do 7 dneh. Izhodiščne ravni CK so lahko koristne tudi kot primerjava, če se ravni pozneje med zdravljenjem s statinom povišajo.

Med zdravljenjem

Bolnikom je treba svetovati, da nemudoma poročajo o nepojasnjenih bolečinah v mišicah, občutljivosti mišic, njihovi oslabelosti ali mišičnih krčih. V teh primerih je treba izmeriti ravni CK. Če so ugotovljene znatno povišane ravni CK (za več kot 5-krat nad zgornjo normalno mejo), je treba zdravljenje s statinom prekiniti. O prenehanju zdravljenja je treba premisliti tudi v primeru, če so mišični simptomi resni in dnevno povzročajo nelagodje, tudi če raven CK ostane na 5-kratni najvišji zgornji meji ali pod njo. Če simptomi izginejo in se ravni CK povrnejo na normalne vrednosti, pride v poštev ponoven začetek zdravljenja s statinom, in sicer z najmanjšim odmerkom in ob skrbnem spremljanju. Če pri takih bolnikih sumimo, da gre za prirojeno mišično bolezen, se ponoven začetek zdravljenja s statinom ne priporoča.

Intersticijska pljučna bolezen

Pri uporabi nekaterih statinov so poročali o posameznih primerih intersticijske pljučne bolezni, zlasti med dolgotrajnim zdravljenjem (glejte poglavje 4.8). Simptomi bolezni so lahko dispneja, neproduktiven kašelj in poslabšanje splošnega zdravstvenega stanja (utrujenost, zmanjšanje telesne mase in zvišana telesna temperatura). Če sumimo, da se je pri bolniku razvila intersticijska pljučna bolezen, je treba zdravljenje s statini prekiniti.

Sladkorna bolezen

Nekateri dokazi kažejo, da zdravila iz skupine statinov zvišajo raven glukoze v krvi in da lahko pri nekaterih bolnikih, pri katerih je tveganje za sladkorno bolezen v prihodnosti veliko, povzročijo dovolj resno hiperglikemijo, da je zanje primerno formalno zdravljenje sladkorne bolezni. Vendar to tveganje odtehta zmanjšanje tveganja za žilne bolezni pri bolnikih, ki se zdravijo s statini, zato to ne predstavlja razloga za prenehanje zdravljenja s statini. Bolnike s tveganjem (vrednost glukoze na tešče 5,6 do

6,9 mmol/L, ITM > 30 kg/m², zvišana raven trigliceridov, hipertenzija), je treba spremljati klinično in

biokemijsko, v skladu z nacionalnimi smernicami.

Laktoza

To zdravilo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

Fibrati

Pri samostojnem zdravljenju s fibrati se občasno pojavi miopatija. Pri sočasnem dajanju fibratov in drugih statinov so poročali o povečanem tveganju za pojav z mišicami povezanih neželenih učinkov, vključno z rabdomiolizo. Teh neželenih učinkov pri pravastatinu ni mogoče izključiti, zato se sočasna uporaba pravastatina in fibratov (npr. gemfibrozila in fenofibrata) na splošno odsvetuje (glejte poglavje 4.4). Če je taka kombinacija nujna, je treba bolnike, ki se zdravijo z uporabo tega režima, skrbno klinično spremljati in meriti ravni CK.

Holestiramin/holestipol

Zaradi sočasne uporabe se je biološka uporabnost pravastatina zmanjšala za približno 40 do 50 %. Biološka uporabnost ali terapevtski učinek se ne zmanjšata v klinično pomembnem obsegu, če se pravastatin vzame eno uro pred zaužitjem holestiramina ali štiri ure po njem oziroma eno uro pred zaužitjem holestipola (glejte poglavje 4.2).

Ciklosporin

Sočasno jemanje pravastatina in ciklosporina ima za posledico približno 4-kratno povečanje sistemske izpostavljenosti pravastatinu. Pri nekaterih bolnikih je povečanje izpostavljenosti pravastatinu lahko še izrazitejše. Priporoča se klinično in biokemično spremljanje bolnikov, ki dobivajo to kombinacijo zdravil (glejte poglavje 4.2).

Antagonisti vitamina K

Kot pri drugih zaviralcih reduktaze HMG-CoA, lahko začetek zdravljenja ali povečanje odmerka pravastatina pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo z antagonisti vitamina K (npr. varfarin ali kateri drug kumarinski antikoagulant), poveča mednarodno normalizirano razmerje (INR). Prekinitev zdravljenja ali zmanjšanje odmerka pravastatina pa lahko privede do znižanja INR. V teh primerih je potrebno ustrezno spremljanje INR.

Makrolidi

Makrolidi lahko povečajo izpostavljenost statinu, kadar se uporabljajo v kombinaciji. Pravastatin je treba z makrolidnimi antibiotiki (npr. eritromicinom, klaritromicinom, roksitromicinom) uporabljati previdno zaradi morebitnega povečanega tveganja za miopatije.

V eni od dveh študij medsebojnega delovanja s pravastatinom in eritromicinom so opazili statistično značilno povečanje AUC (70 %) in Cmax (121 %) pravastatina. V podobni študiji s klaritromicinom so opazili statistično značilno povečanje AUC (110 %) in Cmax (127 %). Čeprav so bile te spremembe majhne, je pri sočasni uporabi pravastatina z eritromicinom ali klaritromicinom potrebna previdnost.

Varfarin in drugi peroralni antikoagulanti

Parametri biološke uporabnosti pravastatina v stanju dinamičnega ravnovesja se po uporabi z varfarinom niso spremenili. Dolgotrajno odmerjanje obeh zdravil ni povzročilo sprememb v antikoagulacijskem delovanju varfarina.

Fusidna kislina

Tveganje za miopatijo, vključno z rabdomiolizo, se lahko poveča pri sočasnem zdravljenju s sistemsko obliko fusidne kisline in statini. Mehanizem te interakcije (farmakodinamičen ali farmakokinetičen ali oboje) še ni znan. Pri bolnikih, ki so prejemali kombinacijo fusidne kisline in statina, so poročali o pojavu rabdomiolize (vključno z nekaj smrtnimi primeri).

Če je sistemsko zdravljenje s fusidno kislino potrebno, se mora zdravljenje s pravastatinom prekiniti za celotno obdobje zdravljenja s fusidno kislino (glejte tudi poglavje 4.4).

Kolhicin

Previdnost pri uporabi: Zaradi povečanega tveganja za miopatijo/rabdomiolizo je priporočljivo klinično in biološko spremljanje, še zlasti na začetku sočasne uporabe pravastatina in kolhicina.

Nikotinska kislina

Tveganje za mišično toksičnost se poveča pri sočasni uporabi statinov z nikotinsko kislino. V eni študiji so poročali, da so imeli kitajski bolniki, ki so jemali nikotinsko kislino in laropiprant sočasno s simvastatinom, večjo incidenco miopatije in rabdomiolize v primerjavi z belci.

Rifampicin

V študiji medsebojnega delovanja sočasne uporabe pravastatina in rifampicina so opazili približno 3- kratno povečanje AUC in Cmax pravastatina. Zato je pri sočasni uporabi pravastatina in rifampicina potrebna previdnost, če oba dajemo istočasno. Medsebojno delovanje ni pričakovano, če je njuno odmerjanje ločeno za vsaj dve uri.

Lenalidomid

Pri sočasni uporabi statinov in lenalidomida obstaja povečano tveganje za rabdomiolizo. Predvsem v prvih tednih zdravljenja je zato upravičeno okrepljeno klinično in biološko spremljanje.

Zdravila, ki jih presnavlja citokrom P450

Sistem citokroma P450 ne presnavlja pravastatina v klinično pomembnem obsegu. Zato se zdravila, ki jih presnavlja sistem citokroma P450 ali, ki so njegovi zaviralci, lahko dodajo stabilnemu režimu odmerjanja pravastatina, ne da bi zato prišlo do pomembnejših sprememb v plazemskih ravneh pravastatina, kot so to opazili pri drugih statinih. Odsotnost pomembnejšega farmakokinetičnega medsebojnega delovanja s pravastatinom so specifično dokazali za več zdravil, še posebno za tista, ki so substrati/zaviralci CYP3A4, npr. diltiazem, verapamil, itrakonazol, ketokonazol, zaviralci proteaze, grenivkin sok in zaviralci CYP2C9 (npr. flukonazol).

Druga zdravila

V študijah medsebojnega delovanja niso opazili statistično značilnih razlik v biološki uporabnosti, ko so pravastatin uporabili z acetilsalicilno kislino, antacidi (uporabljeni eno uro pred pravastatinom), nikotinsko kislino ali probukolom.

Nosečnost

Pravastatin je med nosečnostjo kontraindiciran in se ženskam v rodni dobi lahko daje samo v primeru, če ni verjetno, da bi zanosile, in če so bile opozorjene na možno tveganje. Priporočljiva je posebna previdnost pri mladostnicah v rodni dobi, da se zagotovi pravilno razumevanje možnega tveganja, povezanega z uporabo pravastatina med nosečnostjo. Če bolnica nosečnost načrtuje ali če zanosi, mora o tem nemudoma obvestiti zdravnika, zdravljenje s pravastatinom pa je treba zaradi možnih tveganj za plod ukiniti (glejte poglavje 4.3).

Dojenje

Majhna količina pravastatina se izloča v materino mleko, zato je pravastatin kontraindiciran med dojenjem (glejte poglavje 4.3).

Pravastatin nima ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Kljub temu pa je treba pri vožnji motornih vozil ali pri upravljanju strojev upoštevati, da se med zdravljenjem lahko pojavijo omotica in motnje vida.

Pogostnost neželenih učinkov je razvrščena po naslednjem dogovoru: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Klinična preskušanja

Pravastatin so preučevali pri odmerku 40 mg v sedmih randomiziranih, dvojno slepih, s placebom nadzorovanih preskušanjih, v katerih je sodelovalo več kot 21.000 bolnikov, ki so dobivali pravastatin (n = 10.764) ali placebo (n = 10.719), kar predstavlja več kot 47.000 bolnikov-let izpostavljenosti pravastatinu. Več kot 19.000 bolnikov so spremljali povprečno od 4,8 do 5,9 let.

Poročali so o naslednjih neželenih učinkih zdravila: nobeden izmed teh učinkov se v skupini, ki je dobivala pravastatin, ni pojavljal v obsegu, ki bi za več kot 0,3 % presegal delež v skupini, ki je dobivala placebo.

Bolezni živčevja

Občasni: omotica, glavobol, motnje spanja, nespečnost

Očesne bolezni

Občasni: motnje vida (vključno z zamegljenim vidom in diplopijo)

Bolezni prebavil

Občasni: dispepsija/zgaga, bolečine v trebuhu, navzea/bruhanje, zaprtje, diareja, flatulenca

Bolezni kože in podkožja

Občasni: srbenje, kožni izpuščaji, koprivnica, nenormalnosti na lasišču in laseh (vključno

z izpadanjem las)

Bolezni sečil

Občasni: nenormalno odvajanje seča (vključno z disurijo, spremenjeno pogostostjo odvajanja seča in

nokturijo)

Motnje reprodukcije in dojk

Občasni: motnje v spolnosti

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije Občasni: utrujenost

Dogodki posebnega kliničnega pomena

Skeletne mišice

V kliničnih preskušanjih so poročali o učinkih na skeletne mišice, npr. o mišično-skeletnih bolečinah, vključno z artralgijo, mišičnih krčih, mialgiji, mišični šibkosti in povišanih ravneh CK. Pogostost pojavljanja mialgije (1,4 % pri pravastatinu v primerjavi z 1,4 % pri placebu) in mišične šibkosti

(0,1 % pri pravastatinu v primerjavi z < 0,1 % pri placebu) ter incidenca povišanja ravni CK za več kot 3-krat nad zgornjo mejo normalnih vrednosti in za več kot 10-krat nad zgornjo mejo normalnih vrednosti v študijah “Cholesterol and Recurrent Events (CARE)” study, “West of Scotland Coronary Prevention Study (WOSCOPS)” in “Long-term Intervention with Pravastatin in Ischemic Disease (LIPID)” study je bila podobna kot pri placebu (1,6 % pri pravastatinu v primerjavi z 1,6 % pri placebu oziroma 1,0 % pri pravastatinu v primerjavi z 1,0 % pri placebu) (glejte poglavje 4.4).

Učinki na jetra

Poročali so o povišanjih ravni serumskih transaminaz. V treh dolgotrajnih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih CARE, WOSCOPS in LIPID so se znatne nenormalnosti v ravneh ALT in AST (povišanje za več kot 3-krat nad zgornjo normalno mejo) v obeh zdravljenih skupinah pojavljale

s podobno pogostnostjo (≤ 1,2 %).

Obdobje trženja zdravila

Poleg zgoraj navedenih so v obdobju po prihodu zdravila na trg poročali tudi o naslednjih neželenih učinkih pravastatina:

Bolezni živčevja

Zelo redki: periferna polinevropatija, zlasti, če se zdravilo uporablja dolgo časa, parestezija

Neznana pogostnost: miastenija gravis

Očesne bolezni

Neznana pogostnost: očesna miastenija

Bolezni imunskega sistema

Zelo redki: preobčutljivostne reakcije: anafilaksija, angioedem, sindrom, podoben eritematoznemu lupusu

Bolezni prebavil

Zelo redki: pankreatitis

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Zelo redki: zlatenica, hepatitis, fulminantna jetrna nekroza Neznana: odpoved jeter s smrtnim izidom ali brez smrtnega izida Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

Zelo redki: rabdomioliza, ki je lahko povezana z akutno odpovedjo ledvic, sekundarno mioglobinuriji, miopatiji (glejte poglavje 4.4); miozitis, polimiozitis

Občasni: bolezni tetiv, posebej vnetje tetiv, včasih z zapleti s pretrganjem

Neznana: pretrganje mišice Bolezni kože in podkožja

Redki: fotosenzitivne reakcije Zelo redki: dermatomiozitis

Neznana: izpuščaj, vključno z lihenoidnim izpuščajem

Učinki skupine statinov

• nočne more

• izguba spomina

• depresija

• izjemni primeri intersticijske bolezni pljuč, zlasti pri dolgotrajni terapiji (glejte poglavje 4.4)

• sladkorna bolezen: pogostnost bo odvisna od prisotnosti ali odsotnosti dejavnikov tveganja (glukoza v krvi na tešče ≥ 5,6 mmol/l, ITM > 30 kg/m², povišani trigliceridi, hipertenzija v anamnezi)

Bolezni mišično-skeletnega sistema

Neznana: imunsko posredovana nekrotizirajoča miopatija (glejte poglavje 4.4)

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Izkušnje s prevelikim odmerjanjem pravastatina do sedaj so omejene. Specifičnega zdravljenja pri prevelikem odmerjanju ni. V primeru prevelikega odmerjanja je treba bolnika zdraviti simptomatsko in uvesti potrebne podporne ukrepe.