Adalat OROS 30 mg tablete s podaljšanim sproščanjem

• zdravljenje koronarne srčne bolezni

  – kronična stabilna angina pektoris (angina pektoris ob naporu)

• zdravljenje hipertenzije

Odmerjanje

Zdravljenje je treba prilagoditi bolnikovim potrebam.

Začetno odmerjanje, ki mora biti postopno, je odvisno od klinične slike.

Če zdravnik ne predpiše drugače, so za odrasle priporočeni naslednji odmerki:

Običajni začetni odmerek je 30 mg enkrat na dan.

Odvisno od resnosti bolezni in bolnikovega odziva na zdravilo se lahko odmerek postopoma zveča do največ 120 mg enkrat na dan.

Pri sočasnem jemanju zdravil, ki zavirajo ali inducirajo encimski sistem citokrom CYP 3A4 bo morda potrebno prilagoditi odmerjanje ali se izogniti uporabi nifedipina (glejte poglavje 4.5).

Trajanje zdravljenja

Trajanje zdravljenja določi lečeči zdravnik.

Dodatne informacije za posebne skupine bolnikov

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Adalat OROS pri otrocih, mlajših od 18 let, nista dokazani. Podatki, ki so na voljo glede uporabe nifedipina pri hipertenziji, so navedeni v poglavju 5.1.

Starejši bolniki

Glede na farmakokinetične podatke o zdravilu Adalat OROS pri bolnikih starejših od 65 let, odmerjanja ni treba prilagajati.

Bolniki z okvaro jeter

Bolnike z blago, zmerno ali hudo okvaro jeter je treba skrbno spremljati in če je potrebno, zmanjšati odmerek zdravila. Farmakokinetike nifedipina niso preučevali pri bolnikih s hudo okvaro jeter (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Bolniki z okvaro ledvic

Glede na farmakokinetične podatke pri bolnikih z okvaro ledvic, odmerjanja ni treba prilagajati (glejte poglavje 5.2).

Način uporabe

peroralna uporaba

Tablet se ne sme zgristi ali prelomiti!

Tablete zdravila Adalat OROS se jemlje cele z malo tekočine, najbolje vedno ob istem času (ne glede na čas obrokov hrane). Odsvetujemo jemanje tablet z grenivkinim sokom (glejte poglavje 4.5).

Zdravila Adalat OROS se ne sme uporabljati pri bolnikih z znano preobčutljivostjo na nifedipin ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Zdravila Adalat OROS se ne sme uporabljati pri bolnikih v kardiovaskularnem šoku.

Zdravila Adalat OROS se ne sme uporabljati pri bolnikih s Kockovim rezervoarjem (ileostoma po proktokolektomiji).

Nifedipina se ne sme uporabljati v kombinaciji z rifampicinom. Rifampicin inducira encimski sistem, zato nifedipin ne doseže učinkovitih plazemskih koncentracij (glejte poglavje 4.5).

Zdravilo je treba uporabljati posebej previdno pri bolnikih z zelo nizkim krvnim tlakom (huda hipotenzija s sistoličnim tlakom manj kot 90 mm Hg), manifestnim srčnim popuščanjem in hudo aortno stenozo.

Nifedipina se med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen če je zdravljenje z nifedipinom potrebno zaradi kliničnega stanja ženske. Nifedipin naj bo namenjen za uporabo pri ženskah s hudo hipertenzijo, ki se ne odzivajo na standardno zdravljenje (glejte poglavje 4.6).

Uporabe nifedipina v obdobju dojenja se ne priporoča, ker se nifedipin izloča v materino mleko in učinki absorpcije po peroralni uporabi majhnih količin nifedipina niso znani (glejte poglavje 4.6).

Pri sočasni uporabi nifedipina in magnezijevega sulfata v intravenski obliki, je treba skrbno spremljati krvni tlak zaradi možnega prekomernega znižanja krvnega tlaka, kar je lahko nevarno za mater in plod.

Kot pri drugih zdravilih, ki ohranijo obliko, je tudi pri uporabi zdravila Adalat OROS pri bolnikih, ki imajo v anamnezi hudo zožitev prebavil, potrebna previdnost, ker se lahko pojavijo simptomi zapore prebavil. V zelo redkih primerih se lahko pojavijo bezoarji, zato je lahko potreben kirurški poseg.

V posameznih primerih so poročali o simptomih zapore prebavil pri bolnikih brez bolezni prebavil v anamnezi.

Pri rentgenski preiskavi z barijevim kontrastnim sredstvom lahko zdravilo Adalat OROS povzroči lažno pozitivne izvide (npr. polnitveni defekt, za katere se meni, da je polip).

Bolnike z blago, zmerno ali hudo okvaro jeter je treba skrbno spremljati in če je potrebno, zmanjšati odmerek zdravila. Farmakokinetike nifedipina niso preučevali pri bolnikih s hudo okvaro jeter (glejte poglavji 4.2. in 5.2). Nifedipin je treba uporabljati previdno pri bolnikih s hudo okvaro jeter.

Nifedipin se presnavlja preko encimskega sistema citokrom P450 3A4. Zdravila za katera je znano, da zavirajo ali spodbujajo ta encimski sistem, lahko zato vplivajo na presnovo nifedipina pri prvem prehodu skozi jetra ali na očistek nifedipina (glejte poglavje 4.5).

Zdravila, ki so zaviralci encimskega sistema citokrom P450 3A4 in zato lahko zvečajo plazemske koncentracije nifedipina, so:

• makrolidni antibiotiki (npr. eritromicin),

• zaviralci proteaz HIV (npr. ritonavir),

• azolni antimikotiki (npr. ketokonazol),

• antidepresiva nefazodon in fluoksetin,

• kinupristin/dalfopristin,

• valprojska kislina,

• cimetidin.

  Ob sočasnem jemanju teh zdravil je treba spremljati krvni tlak in če je potrebno, zmanjšati odmerek nifedipina.

  Glede uporabe pri posebnih populacijah glejte poglavje 4.2.

  Pomembne informacije o nekaterih sestavinah zdravila Adalat OROS

  To zdravilo vsebuje 9,4 mg natrija na eno 30 mg tableto. S povečevanjem odmerka nifedipina do največjega dnevnega odmerka (120 mg nifedipina) se lahko zveča vnos natrija do 37,6 mg na dan, kar je enako 1,88 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

Zdravila, ki vplivajo na nifedipin

Nifedipin se presnavlja preko encimskega sistema citokrom P450 3A4 v črevesni sluznici in jetrih.

Zdravila, za katera je znano, da zavirajo ali spodbujajo ta encimski sistem, lahko zato vplivajo na

presnovo nifedipina pri prvem prehodu skozi jetra (po peroralni uporabi) ali na očistek nifedipina (glejte poglavje 4.4).

Ob sočasnem jemanju nifedipina z zdravili, ki so navedena v nadaljevanju, je potrebno upoštevati obseg in trajanje interakcij.

Rifampicin

Rifampicin močno inducira encimski sistem citokrom P450 3A4. Pri sočasni uporabi z rifampicinom se biološka uporabnost nifedipina izrazito zmanjša, zato je njegova učinkovitost manjša. Sočasna uporaba nifedipina in rifampicina je zato kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Pri sočasni uporabi zdravil, ki so šibki do zmerni zaviralci encimskega sistema citokrom P450 3A4 in so navedeni v nadaljevanju, je treba spremljati krvni tlak in če je potrebno, zmanjšati odmerek nifedipina (glejte poglavje 4.2).

Makrolidni antibiotiki (npr. eritromicin)

Študij o medsebojnem delovanju nifedipina in makrolidnih antibiotikov niso izvedli. Znano pa je, da nekateri makrolidni antibiotiki zavirajo presnovo drugih učinkovin preko encimskega sistema citokrom P450 3A4. Pri sočasnem jemanju eritromicina ni mogoče izključiti možnega zvečanja plazemskih koncentracij nifedipina (glejte poglavje 4.4).

Čeprav azitromicin glede na strukturo spada k makrolidnim antibiotikom, nima vpliva na encimski sistem citokrom P450 3A4.

Zaviralci proteaz HIV(npr. ritonavir)

Študij o medsebojnem delovanju nifedipina in zaviralcev proteaz HIV še niso izvedli. Znano je, da zdravila iz te skupine zavirajo encimski sistem citokrom P450 3A4. Zdravila iz te skupine zavirajo tudi in vitro presnovo nifedipina, ki se presnavlja s pomočjo encimskega sistema citokrom P450 3A4. Kadar se jih uporablja skupaj z nifedipinom, zaradi zmanjšane presnove ob prvem prehodu skozi jetra in zmanjšanega izločanja, ni mogoče izključiti pomembnega zvečanja plazemskih koncentracij nifedipina (glejte poglavje 4.4).

Azolni antimikotiki (npr. ketokonazol)

Študij o možnem medsebojnem delovanju nifedipina in določenih azolnih antimikotikov še niso izvedli. Znano je, da zdravila iz te skupine zavirajo encimski sistem citokrom P450 3A4. Kadar se jih uporablja peroralno skupaj z nifedipinom, zaradi zmanjšane presnove ob prvem prehodu skozi jetra ni mogoče izključiti pomembnega zvečanja sistemske biološke uporabnosti nifedipina (glejte

poglavje 4.4).

Fluoksetin

Kliničnih študij o možnem medsebojnem delovanju nifedipina in fluoksetina še niso izvedli. Znano je, da fluoksetin in vitro zavira presnovo nifedipina, ki se presnavlja preko encimskega sistema citokrom P450 3A4. Zvečanja plazemskih koncentracij nifedipina med sočasno uporabo fluoksetina zato ni mogoče izključiti (glejte poglavje 4.4).

Nefazodon

Kliničnih študij o možnem medsebojnem delovanju nifedipina in nefazodona še niso izvedli. Znano je, da nefazodon zavira presnovo drugih zdravil preko encimskega sistema citokrom P450 3A4. Zvečanja plazemskih koncentracij nifedipina med sočasno uporabo nefazodona zato ni mogoče izključiti (glejte poglavje 4.4).

Kinupristin/dalfopristin

Sočasna uporaba kinupristina/dalfopristina in nifedipina lahko povzroči zvečanje plazemskih koncentracij nifedipina (glejte poglavje 4.4).

Valprojska kislina

Študij o možnem medsebojnem delovanju nifedipina in valprojske kisline še niso izvedli. Znano je, da valprojska kislina zaradi indukcije encimov zveča plazemske koncentracije zaviralca kalcijevih kanalčkov nimodipina, ki je po strukturi podoben nifedipinu. Zaradi tega ni mogoče izključiti zvečanja plazemskih koncentracij nifedipina in s tem zvečanja njegove učinkovitosti (glejte poglavje 4.4).

Cimetidin

Cimetidin zaradi zaviranja encimskega sistema citokrom P450 3A4 zveča plazemske koncentracije nifedipina in lahko zveča njegov antihipertenzivni učinek (glejte poglavje 4.4).

Druge študije Cisaprid

Zaradi sočasne uporabe cisaprida in nifedipina se lahko zvečajo plazemske koncentracije nifedipina.

Antiepileptiki, ki inducirajo encimski sistem citokrom P450 3A4 (npr. fenitoin, karbamazepin in fenobarbital)

Fenitoin inducira encimski sistem citokrom P450 3A4. Pri sočasni uporabi fenitoina in nifedipina se biološka uporabnost nifedipina zmanjša, zato se zmanjša tudi njegova učinkovitost. Pri sočasni uporabi obeh zdravil je treba zato spremljati klinični odgovor na nifedipin in zvečati njegov odmerek, če je potrebno. Če je med sočasno uporabo nifedipina in fenitoina odmerek nifedipina zvečan, je treba po prenehanju zdravljenja s fenitoinom razmisliti o zmanjšanju odmerka nifedipina.

Študij o možnem medsebojnem delovanju nifedipina in karbamazepina ali fenobarbitala niso izvedli. Znano je, da obe učinkovini zaradi indukcije encimov zmanjšata plazemske koncentracije zaviralca kalcijevih kanalčkov nimodipina, ki je po strukturi podoben nifedipinu. Zaradi tega ni možno izključiti možnega zmanjšanja plazemskih koncentracij nifedipina in s tem tudi njegove učinkovitosti.

Učinki nifedipina na druga zdravila Antihipertenzivi

Nifedipin lahko zveča antihipertenzivne učinke sočasno uporabljenih antihipertenzivnih zdravil, kot so:

• diuretiki,

• zaviralci adrenergičnih receptorjev beta,

• zaviralci angiotenzinske konvertaze,

• antagonisti receptorjev angiotenzina II (AT1),

• drugi zaviralci kalcijevih kanalčkov,

• zaviralci adrenergičnih receptorjev alfa,

• zaviralci fosfodiesteraze-5,

• alfa metildopa.

Pri sočasni uporabi nifedipina in zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta je treba bolnika skrbno spremljati, ker je znano, da se v posameznih primerih pojavi poslabšanje srčnega popuščanja.

Digoksin

Zaradi sočasne uporabe nifedipina in digoksina, se lahko zmanjša očistek digoksina in zvečajo njegove plazemske koncentracije. Zato se pri bolnikih kot previdnostni ukrep priporoča spremljanje za pojav simptomov prekomernega odmerjanja digoksina in, če je potrebno, zmanjšanje odmerka glikozida ob upoštevanju plazemske koncentracije digoksina.

Kinidin

Pri sočasni uporabi nifedipina in kinidina so v posameznih primerih opazili zmanjšanje oziroma po prenehanju uporabe nifedipina pomembno zvečanje plazemskih koncentracij kinidina. Če se nifedipin uporablja dodatno ali se ga preneha uporabljati, se priporoča spremljanje koncentracije kinidina in prilagoditev njegovega odmerka, če je potrebno. Nekateri avtorji so poročali o zvečanih plazemskih koncentracijah nifedipina pri sočasni uporabi obeh zdravil, medtem ko drugi niso opazili sprememb v farmakokinetiki nifedipina.

Če se k obstoječemu zdravljenju z nifedipinom doda kinidin, je treba skrbno nadzorovati vrednosti krvnega tlaka. Če je potrebno, se odmerek nifedipina lahko zmanjša.

Takrolimus

Takrolimus se presnavlja preko encimskega sistema citokrom P450 3A4. Zadnji objavljeni podatki kažejo, da se odmerek takrolimusa, ki se uporablja sočasno z nifedipinom, lahko v posameznih primerih zmanjša. Pri sočasni uporabi obeh učinkovin je treba spremljati plazemske koncentracije takrolimusa in zmanjšati njegov odmerek, če je potrebno.

Interakcije zdravil in hrane Grenivkin sok

Grenivkin sok zavira encimski sistem citokrom P450 3A4. Zaradi zmanjšanega učinka prvega prehoda

skozi jetra ali zmanjšanega očistka se pri jemanju nifedipina z grenivkinim sokom zvečajo plazemske koncentracije nifedipina in podaljša njegovo delovanje. Posledično se lahko zveča njegov hipotenzivni učinek. Če bolnik redno pije grenivkin sok, lahko ta učinek traja vsaj še tri dni po zadnjem zaužitju grenivkinega soka.

Med jemanjem nifedipina se je treba izogibati uživanju grenivk/grenivkinega soka (glejte poglavje 4.2).

Druge oblike medsebojnega delovanja z zdravili

Nifedipin lahko lažno zveča spektrofotometrične vrednosti vanililmandljeve kisline v seču, ne vpliva pa na meritve s HPLC.

Nosečnost

Nifedipina se med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen če je zdravljenje z nifedipinom potrebno zaradi kliničnega stanja ženske. Nifedipin je namenjen le za ženske s hudo hipertenzijo, ki se ne odzivajo na standardno zdravljenje (glejte poglavje 4.4).

Ustreznih in dobro nadzorovanih študij pri nosečnicah ni na voljo.

Podatki, ki so na voljo, so nezadostni, da bi lahko izključili pojav škodljivih učinkov zdravila na nerojenega otroka oziroma novorojenca.

Študije na živalih so pokazale, da je nifedipin embriotoksičen, fetotoksičen in teratogen (glejte poglavje 5.3).

Klinični podatki, ki so na voljo, ne kažejo na specifično prenatalno tveganje. Kljub temu so poročali o pogostejši perinatalni asfiksiji, porodu s carskim rezom, kot tudi o nerazvitosti in zaostalosti v intrauterini rasti. Ni znano, če so o teh stanjih poročali zaradi hipertenzije v anamnezi, zdravljenja hipertenzije ali določenega učinka zdravila.

Kadar so zaviralce kalcijevih kanalčkov, med drugimi tudi nifedipin, uporabljali kot tokolitično sredstvo med nosečnostjo, so opažali akutni pljučni edem (glejte poglavje 4.8), predvsem v primerih večplodne nosečnosti (dvojčki ali več otrok), pri intravenski uporabi in/ali sočasni uporabi beta-2 agonistov.

Dojenje

Nifedipin se izloča v materino mleko. Koncentracija nifedipina v mleku je skoraj primerljiva s serumsko koncentracijo pri materi. Pri oblikah s takojšnjim sproščanjem se materam priporoča, da 3 do 4 ure po zaužitju zdravila ne dojijo ali iztiskajo mleka, da bi zmanjšali izpostavljenost dojenčka nifedipinu (glejte poglavje 4.4).

Plodnost

V posameznih primerih so pri oploditvi in vitro ugotovili povezavo med zaviralci kalcijevih kanalčkov (kot je nifedipin) in reverzibilnimi biokemičnimi spremembami v glavah semenčic. Posledica tega je lahko slabše delovanje semenčic. Kadar pri moškem ni jasnega vzroka za večkratno neuspešno oploditev in vitro in kadar ni možno najti drugega vzroka, je lahko možen vzrok uporaba zaviralcev kalcijevih kanalčkov, npr. nifedipina.

Učinki zdravila, ki so različni glede jakosti od posameznika do posameznika, lahko vplivajo na sposobnost vožnje ali upravljanja strojev. To velja predvsem na začetku zdravljenja, po zamenjavi zdravila in pri sočasni uporabi z alkoholom.

Tabelarični pregled neželenih učinkov

Neželeni učinki, ki so jih opazili v s placebom nadzorovanih študijah z nifedipinom, so razvrščeni po kategorijah pogostnosti CIOMS III (podatkovna baza kliničnih preskušanj: nifedipin n = 2.661, placebo n = 1.486; status: 22.02.2006 in študija ACTION: nifedipin n = 3.825, placebo n = 3.840) in so navedeni v nadaljevanju.

Neželene učinke, opredeljene kot »pogosti«, so opazili pri manj kot 3 % bolnikov, z izjemami kot sta edem (9,9 %) in glavobol (3,9 %).

Pogostnosti neželenih učinkov, o katerih so poročali pri uporabi zdravil, ki vsebujejo nifedipin, so povzete v preglednici spodaj. V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. Pogostnost je opredeljena kot pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni: (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki: (≥ 1/10.000 do < 1/1.000). Neželeni učinki opaženi samo v obdobju trženja in za katere pogostnosti ni mogoče oceniti, so navedi pod »neznana«.

1 lahko povzroči življenjsko ogrožajoče stanje

*o primerih pljučnega edema so poročali, kadar so nifedipin uporabljali kot tokolitično sredstvo med nosečnostjo (glejte poglavje 4.6)

Pri dializnih bolnikih z maligno hipertenzijo in hipovolemijo se lahko krvni tlak zaradi vazodilatacije zelo zniža.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Znaki

Pri hudi zastrupitvi z nifedipinom so opazili naslednje simptome:

motnje zavesti do kome, znižanje krvnega tlaka, motnje srčnega ritma (tahikardija/bradikardija), hiperglikemija, presnovna acidoza, hipoksija, kardiogeni šok s pljučnim edemom.

Zdravljenje

Če je potrebno zdravljenje, je treba čimprej odstraniti učinkovino in ponovno vzpostaviti stabilno kardiovaskularno stanje.

Po peroralni uporabi zdravila je indicirano temeljito izpiranje želodca, hkrati z izpiranjem tankega črevesa, če je potrebno.

Zlasti v primerih zastrupitve z zdravili s počasnim sproščanjem, kakršno je tudi zdravilo Adalat OROS, je treba zdravilo odstraniti v celoti (kot je le mogoče), tudi iz tankega črevesa, da se prepreči nadaljnja neizogibna absorpcija učinkovine.

Hemodializa ni primerna, ker se nifedipin ne dializira, priporočljiva pa je plazmafereza (velika sposobnost vezave na plazemske beljakovine, sorazmerno majhen porazdelitveni volumen).

Bradikardije se lahko zdravi simptomatsko s simpatikomimetiki beta, v življenjsko nevarnih primerih bradikardije pa se priporoča uporaba začasnega srčnega spodbujevalnika.

Hipotenzijo zaradi kardiogenega šoka in arterijske vazodilatacije se lahko zdravi s kalcijem (10 do 20 ml 10 % raztopine kalcijevega glukonata se daje počasi intravensko in če je potrebno, se postopek ponovi). Vrednost kalcija v serumu lahko doseže zgornjo mejo normalne vrednosti in jo lahko tudi

nekoliko preseže. Če se po uporabi kalcija ne doseže zadostnega zvišanja krvnega tlaka, se da bolniku dodatno še vazokonstrikcijske simpatomimetike, npr. dopamin ali noradrenalin. Odmerke se prilagodi bolniku glede na doseženi učinek.

Dodatno tekočino oziroma količino tekočine je treba dajati zelo previdno, ker obstaja tveganje za preobremenitev srca.