Toujeo 300 enot/ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Toujeo 300 enot/ml
Zdravljenje sladkorne bolezni pri odraslih, mladostnikih in otrocih od 6. leta starosti naprej.
Odmerjanje
Zdravilo Toujeo je bazalni insulin za uporabo enkrat na dan; uporabiti ga je mogoče kadar koli v teku dneva, po možnosti pa vsak dan ob istem času.
Odmerno shemo (odmerek in čas uporabe) je treba prilagoditi glede na posameznikov odziv.
Pri sladkorni bolezni tipa 1 je treba zdravilo Toujeo uporabljati v kombinaciji s kratko-/hitrodelujočim insulinom za kritje potreb po insulinu ob obrokih.
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je mogoče zdravilo Toujeo uporabljati tudi skupaj z drugimi antihiperglikemičnimi zdravili.
Jakost tega zdravila je navedena v enotah. Te enote veljajo izključno za zdravilo Toujeo in niso enake mednarodnim enotam (i.e.) ali enotam, ki se uporabljajo za izražanje jakosti drugih insulinskih analogov (glejte poglavje 5.1).
Prilagodljiv čas uporabe
Če je treba, lahko bolniki zdravilo Toujeo uporabijo do 3 ure pred ali po običajnem času uporabe
(glejte poglavje 5.1).
Bolnikom, ki pozabijo uporabiti odmerek, je treba svetovati, naj si kontrolirajo krvni sladkor in nato nadaljujejo uporabo po urniku odmerjanja enkrat na dan. Bolnikom je treba naročiti, da ne smejo injicirati dvojnega odmerka, da bi nadomestili pozabljenega.
Uvedba
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1
Zdravilo Toujeo je treba uporabljati enkrat na dan z insulinom ob obrokih in zahteva individualno prilagajanje odmerka.
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2
Priporočeni začetni dnevni odmerek je 0,2 enoti/kg, nato je treba odmerek individualno prilagoditi.
Prehod z insulina glargin 100 enot/ml na zdravilo Toujeo
Insulin glargin 100 enot/ml in zdravilo Toujeo nista bioekvivalentna in nista medsebojno zamenljiva.
-
Prehod z insulina glargin 100 enot/ml na zdravilo Toujeo je mogoče narediti na podlagi enota-za-enoto, toda za doseganje ciljnega območja koncentracije glukoze v plazmi so lahko potrebni (za približno 10 do 18%) večji odmerki zdravila Toujeo.
-
Pri prehodu z zdravila Toujeo na insulin glargin 100 enot/ml je treba odmerek zmanjšati (za približno 20%), da bi zmanjšali tveganje za hipoglikemijo.
Med prehodom in v prvih tednih po njem je priporočljivo natančno kontrolirati presnovo.
Prehod z drugih bazalnih insulinov na zdravilo Toujeo
Pri prehodu s srednjedolgo- ali dolgodelujočega insulina na zdravljenje z zdravilom Toujeo sta lahko potrebni sprememba odmerka bazalnega insulina in prilagoditev sočasnega antihiperglikemičnega zdravljenja (odmerek in časovni razpored dodatnih običajnih insulinov ali hitrodelujočih insulinskih analogov oz. odmerek neinsulinskih antihiperglikemičnih zdravil).
-
Prehod z bazalnih insulinov enkrat na dan na zdravilo Toujeo enkrat na dan je mogoče
izvesti na podlagi enote-za-enoto predhodno uporabljanega odmerka bazalnega insulina.
-
Pri prehodu z bazalnih insulinov dvakrat na dan na zdravilo Toujeo enkrat na dan je priporočeni začetni odmerek zdravila Toujeo 80 % celotnega dnevnega odmerka bazalnega insulina, ki ga je bolnik uporabljal dotlej.
Bolnikom, ki zaradi protiteles proti humanemu insulinu potrebujejo velike odmerke insulina, se lahko
z zdravilom Toujeo izboljša odziv na insulin.
Med prehodom in v prvih tednih po njem je priporočljivo natančno nadzirati presnovo.
Zaradi boljše urejenosti presnove in večje občutljivosti za insulin je lahko potrebna nadaljnja prilagoditev odmerka. Prilagoditev odmerka je lahko potrebna tudi, če se npr. spremeni bolnikova telesna masa, slog življenja ali čas uporabe insulina, ali se pojavijo kakšne druge okoliščine, ki povečajo nagnjenost k hipo- ali hiperglikemiji (glejte poglavje 4.4).
Prehod z zdravila Toujeo na druge bazalne insuline
Med prehodom in v prvih tednih po njem je priporočljiv zdravniški nadzor z natančnim nadzorom
presnove.
Glejte navodilo za uporabo zdravila, na katero prehaja bolnik.
Posebne populacije
Zdravilo Toujeo se lahko uporablja pri starejših osebah in bolnikih z okvaro ledvic ali jeter, mladostnikih in otrocih od 6. leta starosti naprej.
Starejša populacija (≥ 65 let)
Pri starejših bolnikih lahko napredujoče slabšanje delovanja ledvic povzroči stalno zmanjševanje
potrebe po insulinu (glejte poglavji 4.8 in 5.1).
Okvara ledvic
Bolnikom z okvaro ledvic se lahko potreba po insulinu zmanjša zaradi zmanjšane presnove insulina
(glejte poglavje 4.8).
Okvara jeter
Bolnikom z okvaro jeter se lahko potreba po insulinu zmanjša zaradi zmanjšane zmožnosti za glukoneogenezo in zmanjšane presnove insulina.
Pediatrična populacija
Zdravilo Toujeo se lahko uporablja pri mladostnikih in otrocih od 6. leta starosti naprej po enakih načelih kot pri odraslih bolnikih (glejte poglavji 5.1 in 5.2). Pri prehodu z bazalnega insulina na zdravilo Toujeo je treba individualno razmisliti o manjši potrebi po bazalnem in bolusnem insulinu, da bi zmanjšali tveganje za hipoglikemijo (glejte poglavje 4.4).
Varnost in učinkovitost zdravila Toujeo pri otrocih, mlajših od 6 let, nista bili ugotovljeni. Podatkov ni na voljo.
Način uporabe
Zdravilo Toujeo je namenjeno samo za subkutano uporabo.
Zdravilo Toujeo je treba injicirati subkutano v trebušno steno, deltoidno mišico ali stegno. Mesto injiciranja na posameznem predelu je treba od injekcije do injekcije krožno menjati, da se zmanjša tveganje za lipodistrofijo in kožno amiloidozo (glejte poglavji 4.4 in 4.8).
Zdravila Toujeo se ne sme dajati intravensko. Podaljšano delovanje zdravila Toujeo je odvisno od tega, da je zdravilo injicirano v podkožno tkivo. Intravenska uporaba običajnega subkutanega odmerka lahko povzroči hudo hipoglikemijo.
Zdravila Toujeo se ne sme uporabljati v infuzijskih črpalkah za insulin.
Zdravilo Toujeo je na voljo v dveh injekcijskih peresnikih. Odmerno okence kaže število enot zdravila Toujeo, ki bodo injicirane. Napolnjeni injekcijski peresnik Toujeo SoloStar in Toujeo DoubleStar sta posebej izdelana za zdravilo Toujeo, zato odmerka ni treba preračunavati.
Pred uporabo napolnjenega injekcijskega peresnika Toujeo SoloStar ali napolnjenega injekcijskega peresnika Toujeo DoubleStar mora bolnik natančno prebrati navodilo za uporabo, navedena na priloženem navodilu za uporabo (glejte poglavje 6.6).
Z napolnjenim injekcijskim peresnikom Toujeo SoloStar je mogoče injicirati odmerek od 1 do 80 enot
na injekcijo v koraku po 1 enoto.
Z napolnjenim injekcijskim peresnikom Toujeo DoubleStar je mogoče injicirati odmerek od 2 do160 enot na injekcijo v koraku po 2 enoti.
Če je bil bolnikov prejšnji odmerek liho število (npr. 23 enot), je treba odmerek ob prehodu z zdravila Toujeo SoloStar na zdravilo Toujeo DoubleStar povečati ali zmanjšati za 1 enoto (npr. na 24 ali 22 enot).
Napolnjeni injekcijski peresnik Toujeo DoubleStar je priporočljiv za bolnike, ki potrebujejo vsaj
20 enot na dan (glejte poglavje 6.6).
Zdravila Toujeo se iz vložka napolnjenega injekcijskega peresnika SoloStar ali napolnjenega injekcijskega peresnika DoubleStar ne sme izvleči v injekcijsko brizgo, sicer lahko pride do hudega prevelikega odmerjanja (glejte poglavja 4.4, 4.9 in 6.6).
Pred vsakim injiciranjem je treba namestiti novo sterilno iglo. Ponovna uporaba igel poveča tveganje za zamašitev, to pa lahko povzroči premajhno ali preveliko odmerjanja (glejte poglavji 4.4 in 6.6).
Da bi preprečili možen prenos bolezni, se insulinski peresniki nikoli ne smejo uporabljati pri več kot eni osebi, tudi če se zamenja injekcijska igla (glejte poglavje 6.6).
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije
uporabljenega zdravila.
Zdravilo Toujeo ni insulin prve izbire za zdravljenje diabetične ketoacidoze. V takšnih primerih je treba intravensko uporabiti običajni insulin.
Če urejenost glukoze ni zadostna ali obstaja nagnjenost k hiper- ali hipoglikemijam, je treba pred spreminjanjem odmerka preveriti bolnikovo upoštevanje predpisane sheme zdravljenja, mesta injiciranja, ustreznost načina injiciranja in vse druge pomembne dejavnike.
Bolnike je treba poučiti, naj nenehno menjavajo mesto injiciranja, da se zmanjša tveganje za pojav lipodistrofije in kožne amiloidoze. Po injiciranju insulina na mesta, kjer se pojavijo ti učinki, obstaja potencialno tveganje za zapoznelo absorpcijo insulina in poslabšan glikemični nadzor. Poročali so, da nenadna sprememba mesta injiciranja na neprizadeto območje privede do hipoglikemije. Po menjavi mesta injiciranja se priporoča spremljanje glukoze v krvi, v poštev pa pride tudi prilagoditev odmerkov antidiabetičnih zdravil.
Hipoglikemija
Čas pojava hipoglikemije je odvisen od profila delovanja uporabljenih insulinskih zdravil, zato se ob
spremembi sheme zdravljenja lahko spremeni.
Previdnost je potrebna pri bolnikih, za katere imajo hipoglikemije lahko posebno izrazite klinične posledice; priporočljivo je intenzivirano nadziranje glukoze v krvi. Med takšnimi bolniki so bolniki s pomembno stenozo koronarnih arterij ali možganskih žil (nevarnost srčnih ali možganskih zapletov zaradi hipoglikemije), pa tudi bolniki s proliferativno retinopatijo, zlasti če ni zdravljena s fotokoagulacijo (nevarnost prehodne slepote po hipoglikemiji).
Bolniki se morajo zavedati okoliščin, v katerih se opozorilni simptomi hipoglikemije lahko zmanjšajo. Opozorilni simptomi hipoglikemije se lahko v nekaterih ogroženih skupinah bolnikov spremenijo, tako da so manj izraziti ali jih sploh ni. Med takšne spadajo bolniki, ki:
-
se jim urejenost glikemije občutno izboljša,
-
se jim hipoglikemija razvije počasi,
-
so starejši,
-
so po prehodu z živalskih na humana insulinska zdravila,
-
imajo avtonomno nevropatijo,
-
so z dolgo anamnezo sladkorne bolezni,
-
imajo kakšno psihiatrično bolezen,
-
sočasno prejemajo določena druga zdravila (glejte poglavje 4.5).
V takšnih okoliščinah se lahko pojavi huda hipoglikemija (in celo izguba zavesti), preden se bolnik
hipoglikemije zave.
Podaljšani učinek insulina glargin lahko upočasni okrevanje po hipoglikemiji.
Če se pojavijo normalne ali znižane vrednosti glikoziliranega hemoglobina, je treba pomisliti na možnost ponavljajočih se, neugotovljenih (zlasti nočnih) hipoglikemij.
Za zmanjšanje tveganja za hipoglikemijo mora bolnik nujno upoštevati shemo odmerjanja in načrt prehrane, pravilno dajati insulin in poznati simptome hipoglikemije. Posebej skrbno je treba nadzirati dejavnike, ki povečujejo nagnjenost k hipoglikemiji, in potrebna je lahko prilagoditev odmerka. Med takšnimi dejavniki so:
-
sprememba predela injiciranja,
-
izboljšana občutljivost za insulin (npr. zaradi odstranitve stresnih dejavnikov),
-
nevajena, večja ali dolgotrajnejša telesna dejavnost,
-
sočasna bolezen (npr. bruhanje, driska),
-
nezadostno uživanje hrane,
-
izpuščeni obroki,
-
pitje alkohola,
-
določene nekompenzirane endokrine motnje (npr. pri hipotiroidizmu, insuficienci sprednjega režnja hipofize ali insuficienci nadledvične skorje),
-
sočasno zdravljenje z določenimi drugimi zdravili (glejte poglavje 4.5).
Prehod med insulinom glargin 100 enot/ml in zdravilom Toujeo
Ker insulin glargin 100 enot/ml in zdravilo Toujeo nista bioekvivalentna in medsebojno zamenljiva, je ob prehodu lahko potrebna sprememba odmerka; takšen prehod se sme opraviti le pod strogim zdravniškim nadzorom (glejte poglavje 4.2).
Prehod med drugimi insulini in zdravilom Toujeo
Prehod bolnika med drugimi vrstami ali znamkami insulinskega zdravila in zdravilom Toujeo sme potekati le pod strogim zdravniškim nadzorom. Spremembe jakosti, trgovske znamke (izdelovalec), vrste (običajni humani insulin, NPH, Lente, dolgodelujoči), izvora (živalski, humani, analog humanega insulina) in/ali načina izdelave lahko povzročijo, da je potrebna sprememba odmerka (glejte poglavje 4.2).
Sočasne bolezni
V primeru sočasnih bolezni je potreben intenzivnejši presnovni nadzor. V številnih primerih je indicirano testiranje urina za ketone; pogosto je treba prilagoditi odmerek insulina. Potreba po insulinu se pogosto poveča. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 morajo redno uživati vsaj malo ogljikovih hidratov, čeprav zmorejo užiti le malo ali nič hrane ali če bruhajo itd., ter ne smejo nikoli povsem opustiti insulina.
Protitelesa proti insulinu
Uporaba insulina lahko povzroči nastanek protiteles proti njemu. V redkih primerih je zaradi prisotnosti takšnih protiteles proti insulinu treba prilagoditi odmerek insulina, da bi odpravili nagnjenost k hiper- ali hipoglikemiji.
Uporaba zdravila Toujeo skupaj s pioglitazonom
Opisani so bili primeri srčnega popuščanja med uporabo pioglitazona skupaj z insulinom, zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja za srčno popuščanje. To je treba upoštevati pri zdravljenju s kombinacijo pioglitazona in zdravila Toujeo. Če je uporabljena ta kombinacija, je treba bolnike spremljati glede znakov in simptomov srčnega popuščanja, povečevanja telesne mase in edemov. Če se srčni simptomi kakor koli poslabšajo, je treba zdravljenje s pioglitazonom prekiniti.
Preprečevanje napak pri uporabi zdravila
Med uporabo drugih insulinov so poročali o napakah pri uporabi zdravila, zlasti o napakah, pri katerih so bili namesto dolgodelujočih insulinov pomotoma uporabljeni hitrodelujoči. Da bi se izognili
napakam pri uporabi zdravila zaradi zamenjave med zdravilom Toujeo in drugimi insulini, je treba pred vsakim injiciranjem vedno preveriti nalepko insulina (glejte poglavje 6.6).
Za preprečitev napak pri odmerjanju in možnega prevelikega odmerjanja je treba bolnikom naročiti, naj nikdar z brizgo ne jemljejo zdravila Toujeo (insulin glargin 300 enot/ml) iz napolnjenega injekcijskega peresnika Toujeo SoloStar ali napolnjenega injekcijskega peresnika Toujeo DoubleStar (glejte poglavji 4.9 in 6.6).
Pred vsakim injiciranjem je treba namestiti novo, sterilno iglo. Bolnikom je treba tudi naročiti, naj igel ne uporabljajo ponovno. Ponovna uporaba igel povečuje tveganje, da bo igla zamašena, to pa lahko povzroči preveliko ali premajhno odmerjanje. Če je igla zamašena, mora bolnik upoštevati navodila, opisana v 3. koraku navodil, priloženih navodilu za uporabo zdravila (glejte poglavje 6.6).
Bolniki morajo z ogledom preveriti število izbranih enot na odmernem okencu injekcijskega peresnika. Bolnikom, ki so slepi ali slabovidni, je treba naročiti, naj jim pomaga oseba, ki dobro vidi in je usposobljena za uporabo tega insulinskega pripomočka.
Glejte tudi poglavje 4.2, naslov "Način uporabe". Pomožne snovi
To zdravilo vsebuje manj kot 1mmol (23mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni 'brez natrija'.
Na presnovo glukoze vplivajo številna zdravila oz. snovi in potrebna utegne biti prilagoditev odmerka
insulina glargin.
Med zdravili, ki lahko povečajo učinek znižanja glukoze v krvi in povečajo nagnjenost k hipoglikemiji, so antihiperglikemična zdravila, zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE), dizopiramid, fibrati, fluoksetin, zaviralci monoaminooksidaze (MAO), pentoksifilin, propoksifen, salicilati in sulfonamidni antibiotiki.
Med zdravili oz. učinkovinami, ki lahko zmanjšajo učinek znižanja glukoze v krvi, so kortikosteroidi, danazol, diazoksid, diuretiki, glukagon, izoniazid, estrogeni in progestageni, derivati fenotiazina, somatropin, simpatikomimetiki (npr. adrenalin, salbutamol, terbutalin), ščitnični hormoni, atipična antipsihotična zdravila (npr. klozapin in olanzapin) in zaviralci proteaz.
Zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, klonidin, litijeve soli in alkohol lahko vpliv insulina na znižanje glukoze v krvi povečajo ali zmanjšajo. Pentamidin lahko povzroči hipoglikemijo, ki ji včasih sledi hiperglikemija.
Poleg tega se lahko pod vplivom simpatikolitičnih zdravil, npr. zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta, klonidina, gvanetidina in rezerpina, znaki adrenergične protiregulacije zmanjšajo ali izginejo.
Nosečnost
Kliničnih izkušenj z uporabo zdravila Toujeo pri nosečnicah ni.
Za insulin glargin iz kontroliranih kliničnih študij ni kliničnih podatkov o izpostavljenih nosečnicah. Velika količina podatkov o nosečnicah (več kot 1000 izidov nosečnosti z zdravilom, ki vsebuje insulin glargin 100 enot/ml ) ne kaže specifičnih neželenih učinkov insulina glargin na nosečnost; prav tako ne kaže, da bi insulin glargin povzročal specifične malformacije, fetotoksične učinke ali toksične učinke na novorojenčka.
Podatki na živalih ne kažejo reproduktivnih toksičnih učinkov.
Uporaba zdravila Toujeo pride med nosečnostjo v poštev, če je klinično potrebna.
Za preprečitev neželenih učinkov povezanih s hiperglikemijo, je nujno, da bolnice z obstoječo ali gestacijsko sladkorno boleznijo vso nosečnost vzdržujejo dobro urejenost presnove. V prvem trimesečju se lahko potreba po insulinu zmanjša, v drugem in tretjem trimesečju pa se praviloma poveča. Takoj po porodu se potreba po insulinu hitro zmanjša (zato obstaja večje tveganje za hipoglikemije). Nujno je skrbno nadziranje urejenosti glikemije.
Dojenje
Ni znano, ali se insulin glargin pri človeku izloča v mleku. Presnovnih učinkov zaužitega insulina glargin na dojenega novorojenčka/dojenčka ni pričakovati, ker se insulin glargin kot peptid v človeških prebavilih prebavi v aminokisline.
Nosečnice lahko potrebujejo prilagoditev odmerka insulina in prehrane.
Plodnost
Študije na živalih ne kažejo neposrednih škodljivih učinkov na plodnost.
Bolnikova zmožnost koncentracije in reagiranja se lahko poslabša zaradi hipoglikemije ali hiperglikemije, pa tudi npr. zaradi prizadetosti vida. To lahko pomeni tveganje v okoliščinah, v katerih sta ti zmožnosti posebej pomembni (npr. pri vožnji avtomobila ali upravljanju s stroji).
Bolnikom je treba naročiti, naj upoštevajo previdnostne ukrepe za preprečitev hipoglikemije med vožnjo. To je posebej pomembno pri bolnikih z zmanjšanim ali odsotnim zaznavanjem opozorilnih simptomov hipoglikemije in pri tistih, ki imajo pogoste hipoglikemije. Razmisliti je treba, ali je priporočljivo, da bolnik v takšnih okoliščinah vozi ali upravlja s stroji.
Povzetek varnostnih značilnosti
Med kliničnimi študijami, izvedenimi z zdravilom Toujeo (glejte poglavje 5.1), in med klinično uporabo insulina glargin 100 enot/ml so opažali naslednje neželene reakcije.
Hipoglikemija, ki je na splošno najpogostejši neželeni učinek zdravljenja z insulinom, se lahko pojavi, če je odmerek insulina prevelik glede na potrebe po insulinu.
Seznam neželenih učinkov v preglednici
Naslednji povezani neželeni učinki, ugotovljeni v kliničnih raziskavah, so navedeni spodaj po organskih sistemih in razvrščeni po padajoči incidenci (zelo pogosti: ≥1/10, pogosti: ≥ 1/100 do <1/10, občasni: ≥ 1/1.000 do < 1/100, redki: ≥ 1/10.000 do < 1/1.000, zelo redki: < 1/10.000, neznana pogostnost: ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
| Organski sistemi poMedDRA | Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Redki | Zelo redki | Neznana pogostnost |
| Bolezniimunskega sistema | alergijske reakcije | |||||
| Presnovne in prehranskemotnje | hipoglikemija | |||||
| Bolezniživčevja | dizgevzija | |||||
| Očesne bolezni | okvara vidaretinopatija |
| Bolezni kože in podkožja | lipohipertrofija | lipoatrofija | kožnaamiloidoza | |||
| Bolezni mišično-skeletnega sistema invezivnega tkiva | mialgija | |||||
| Splošne težave in spremembe na mestuaplikacije | reakcije na mestu injiciranja | edem |
Opis izbranih neželenih učinkov
Presnovne in prehranske motnje
Hude hipoglikemije lahko povzročijo nevrološke okvare, zlasti če se ponavljajo. Dolgotrajne ali hude
hipoglikemije so lahko smrtno nevarne.
Številnim bolnikom se pred znaki in simptomi nevroglikopenije pojavijo znaki adrenergične protiregulacije. Praviloma so pojav protiregulacije in njegovi simptomi toliko izrazitejši, kolikor večje in hitrejše je znižanje koncentracije glukoze v krvi.
Bolezni imunskega sistema
Takojšnje alergijske reakcije na insulin so redke. Takšne reakcije na insulin (tudi na insulin glargin) ali pomožne snovi so lahko povezane tudi npr. z generaliziranimi kožnimi reakcijami, angioedemom, bronhospazmom, hipotenzijo in šokom ter so lahko smrtno nevarne. V kliničnih študijah pri odraslih bolnikih je bila incidenca alergijskih reakcij podobna pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Toujeo (5,3
%), in bolnikih, zdravljenih z insulinom glargin 100 enot/ml (4,5 %).
Očesne bolezni
Izrazita sprememba urejenosti glikemije lahko prehodno poslabša vid zaradi prehodno spremenjenega
turgorja in lomnega količnika leče.
Dolgoročno izboljšanje urejenosti glikemije zmanjša tveganje za napredovanje diabetične retinopatije. Vendar se lahko z intenziviranjem insulinskega zdravljenja in nenadnim izboljšanjem urejenosti glikemije diabetična retinopatija prehodno poslabša. Hude hipoglikemije lahko pri bolnikih s proliferativno retinopatijo povzročijo prehodno slepoto, zlasti če retinopatija ni zdravljena s fotokoagulacijo.
Bolezni kože in podkožja
Na mestu injiciranja se lahko pojavita lipodistrofija in kožna amiloidoza, ki upočasnita lokalno absorpcijo insulina. Stalna krožna menjava mest injiciranja na posameznem injekcijskem predelu pomaga zmanjšati ali preprečiti te reakcije (glejte poglavje 4.4).
Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije
Med reakcijami na mestu injiciranja so pordelost, bolečine, srbenje, urtikarija, otekanje ali vnetje. Večina blažjih reakcij na insuline na mestu injiciranja po navadi mine v nekaj dneh do nekaj tednih. V kliničnih študijah pri odraslih bolnikih je bila incidenca reakcij na mestu injiciranja podobna pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Toujeo (2,5 %), in bolnikih, zdravljenih z insulinom glargin
100 enot/ml (2,8 %).
Redko lahko insulin povzroči edeme, še zlasti, če intenzivirano insulinsko zdravljenje izboljša
presnovno urejenost, ki je bila prej slaba.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost zdravila Toujeo sta bili dokazani v študiji pri otrocih, starih od 6 do manj kot 18 let. Pogostnost, vrsta in izrazitost neželenih učinkov se v pediatrični populaciji ne razlikujejo od
tistih v splošni populaciji s sladkorno boleznijo (glejte poglavje 5.1). Za otroke, mlajše od 6 let, podatkov o varnosti iz kliničnih študij ni.
Druge posebne skupine bolnikov
Rezultati kliničnih študij kažejo, da so varnostne značilnosti zdravila Toujeo pri starejših bolnikih in bolnikih z okvaro ledvic podobne kot v splošni populaciji (glejte poglavje 5.1).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Simptomi
Preveliko odmerjanje insulina lahko povzroči hudo ter včasih dolgotrajno in smrtno nevarno
hipoglikemijo.
Ukrepanje
Blage hipoglikemije je po navadi mogoče obvladati z uživanjem ogljikovih hidratov. Potrebne so
lahko prilagoditve odmerka zdravila, razporeda obrokov ali telesne dejavnosti.
Hujše primere s komo, konvulzijami ali nevrološko prizadetostjo je mogoče zdraviti z glukagonom ali s koncentrirano glukozo intravensko. Potrebno je lahko dolgotrajnejše uživanje ogljikovih hidratov in opazovanje, kajti hipoglikemija se lahko po navideznem kliničnem izboljšanju ponovi.
Farmakološke lastnosti - Toujeo 300 enot/ml
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za zdravljenje diabetesa, insulini z dolgotrajnim delovanjem in analogi, za injiciranje. Oznaka ATC: A10A E04.
Mehanizem delovanja
Temeljno delovanje insulina, tudi insulina glargin, je uravnavanje presnove glukoze. Insulin in njegovi analogi zmanjšajo koncentracijo glukoze v krvi s spodbujanjem perifernega privzema glukoze, zlasti v skeletnem mišičju in maščevju, ter z zaviranjem tvorbe glukoze v jetrih. Insulin zavira lipolizo v adipocitih, zavira proteolizo in pospešuje sintezo beljakovin.
Farmakodinamični učinki
Insulin glargin je analog humanega insulina, pripravljen tako, da je pri nevtralnem pH slabo topen. Pri
pH 4 je insulin glargin popolnoma topen. Po injiciranju v podkožje se kisla raztopina nevtralizira. Nastane precipitat, iz katerega se trajno sprošča majhna količina insulina glargin.
Evglikemične clamp študije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 so pokazale, da je po subkutanem injiciranju vpliv zdravila Toujeo na znižanje glukoze v krvi stabilnejši in dolgotrajnejši kot z insulinom glargin 100 enot/ml. Slika 1 prikazuje rezultate navzkrižne študije pri 18 bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, ki je potekala do največ 36 ur po injiciranju. Učinek zdravila Toujeo je pri klinično pomembnih odmerkih trajal več kot 24 ur (do 36 ur).
Podaljšano sproščanje insulina glargin iz precipitata zdravila Toujeo v primerjavi z insulinom glargin 100 enot/ml je mogoče pripisati zmanjšanju injicirane količine za dve tretjini: posledica tega je manjša površina precipitata.
Slika 1: Profil aktivnost v stanju dinamičnega ravnovesja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 v
36-urni študiji evglikemične uklenjenosti.
*HIG: hitrost infundiranja glukoze; določena kot količina infundirane glukoze, potrebna za vzdrževanje stalne koncentracije glukoze v plazmi (povprečne urne vrednosti). Obdobje opazovanja se je končalo po 36 urah.
Insulin glargin se presnovi v dva aktivna presnovka, M1 in M2 (glejte poglavje 5.2).
Vezava na insulinske receptorje: Študije in vitro kažejo, da je afiniteta insulina glargin in njegovih presnovkov M1 in M2 za človeške insulinske receptorje podobna afiniteti humanega insulina.
Vezava na receptorje za IGF-1: Afiniteta insulina glargin za človeški receptor IGF-1 je približno 5- do 8-krat večja kot afiniteta humanega insulina (vendar približno 70- do 80-krat manjša kot afiniteta IGF-1), presnovka M1 in M2 pa se na receptor za IGF-1 vežeta z nekoliko manjšo afiniteto kot humani insulin.
Celotna terapevtska koncentracija insulina (insulina glargin in njegovih presnovkov) je bila pri sladkornih bolnikih tipa 1 bistveno manjša od koncentracije, potrebne za polovično največjo zasedenost receptorjev za IGF-1 in posledično aktivacijo mitogeno-proliferacijske poti, ki jo sproža receptor za IGF-1. Fiziološke koncentracije endogenega IGF-1 lahko aktivirajo mitogeno-proliferacijsko pot. Vendar so terapevtske koncentracije med insulinskim zdravljenjem, vključno z zdravljenjem z zdravilom Toujeo, bistveno manjše kot farmakološke koncentracije, potrebne za aktivacijo poti IGF-1.
Klinična farmakološka študija je pokazala, da sta intravensko uporabljeni insulin glargin in humani
insulin v enakih odmerkih ekvipotentna.
Na časovni potek delovanja insulina glargin lahko vplivajo telesna dejavnost in drugi spremenljivi
dejavniki, tako kot velja za vsa insulinska zdravila.
Klinična učinkovitost in varnost
Celokupno učinkovitost in varnost zdravila Toujeo (insulin glargin 300 enot/ml) enkrat na dan na urejenost glikemije so primerjali z insulinom glargin 100 enot/ml enkrat na dan v odprtih, randomiziranih, z zdravilno učinkovino kontroliranih študijah vzporednih skupin. Študije so trajale do 26 tednov in so vključile 546 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2474 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 (preglednici 1 in 2).
Rezultati vseh kliničnih preskušanj z zdravilom Toujeo so pokazali, da znižanje HbA1c od izhodišča do konca preskušanja ni bilo inferiorno v primerjavi z insulinom glargin 100 enot/ml. Znižanja glukoze v plazmi so bila na koncu preskušanja z zdravilom Toujeo podobna kot z insulinom glargin 100 enot/ml, a s postopnejšim zniževanjem med obdobjem titriranja zdravila Toujeo. Urejenost glikemije je bila podobna, če je bilo zdravilo Toujeo uporabljeno enkrat na dan zjutraj ali zvečer.
Na izboljšanje HbA1C niso vplivali spol, etnična pripadnost, starost, trajanje sladkorne bolezni
(< 10 let in ≥ 10 let), izhodiščna vrednost HbA1C (< 8 % ali ≥ 8 %) izhodiščni indeks telesne mase
(ITM).
Na koncu teh preskušanj z zdravljenjem do cilja so-odvisno od populacije bolnikov in sočasnih zdravil-v skupini z zdravilom Toujeo opažali od 10 do 18% večje odmerke kot v primerjalni skupini (preglednici 1 in 2).
Pri sladkornih bolnikih tipa 2, ki so poleg dolgodelujočega insulina prejemali ali neinsulinska antihiperglikemična zdravila ali insulin ob obrokih, so rezultati kliničnih preskušanj dokazali nižjo incidenco potrjenih hipoglikemij (kadar koli v teku dneva in nočnih) pri tistih, ki so dobivali zdravilo Toujeo, kot pri tistih, ki so dobivali insulin glargin 100 enot/ml. Superiornost zdravila Toujeo nad insulinom glargin 100 enot/ml za znižanje tveganja za potrjene hipoglikemije so dokazali pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so prejemali bazalni insulin v kombinaciji ali z neinsulinskimi antihiperglikemičnimi zdravili (18 % zmanjšanje tveganja) ali insulinom ob obrokih (21 % zmanjšanje tveganja) v obdobju od 9. tedna do konca obdobja študije.
V celoti so te učinke na tveganje za hipoglikemije pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Toujeo, v primerjavi z bolniki, zdravljenimi z insulinom glargin 100 enot/ml, opažali dosledno, ne glede na starost, spol, ITM in trajanje sladkorne bolezni (< 10 let v primerjavi z ≥ 10 let).
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 je bila incidenca hipoglikemij podobna pri tistih, ki so dobivali zdravilo Toujeo, kot pri tistih, ki so dobivali insulin glargin 100 enot/ml (preglednica 3).
Preglednica 1: Rezultati kliničnih preskušanj pri sladkorni bolezni tipa 1
| 26 tednov zdravljenja | ||
| Toujeo | IGlar | |
| Zdravljenje v kombinaciji z | insulinskim analogom ob obrokih | |
| Število zdravljenih oseb (mZNZa) | 273 | 273 |
| HbA1c | ||
| Izhodiščno povprečje | 8,13 | 8,12 |
| Korigirana povprečna sprememba od izhodišča | -0,40 | -0,44 |
| Korigirana povprečna razlikab | 0,04 [-0,098 do 0,185] | |
| Odmerek bazalnega insulinac (E/kg) | ||
| Izhodiščno povprečje | 0,32 | 0,32 |
| Povprečna sprememba od izhodišča | 0,15 | 0,09 |
| Telesna masad (kg) | ||
| Izhodiščno povprečjePovprečna sprememba od izhodišča | 81,890,46 | 81,801,02 |
IGlar: Insulin glargin 100 enot/ml
-
mZNZ: modificirano z-namenom-zdravljenja
-
Razlika med zdravljenjema: Toujeo – insulin glargin 100 enot/ml; [95 % interval zaupanja]
-
Sprememba od izhodišča do 6 meseca (opazovani primeri)
-
Sprememba od izhodišča do zadnje glavne vrednosti med 6 meseci zdravljenja
Preglednica 2: Rezultati kliničnih preskušanj pri sladkorni bolezni tipa 2
26 tednov zdravljenja
| Bolniki, predhodno zdravljeni z bazalnim insulinom | Bolniki, predhodno zdravljeni z bazalnim insulinom | Bolniki, še nezdravljeni z insulinom | ||||
| Zdravljenje v kombinaciji z | insulinskim analogom ob obrokih+/- metforminom | Neinsulinskimi antihiperglikemičnimizdravili | ||||
| Toujeo | IGlar | Toujeo | IGlar | Toujeo | IGlar | |
| Število zdravljenih bolnikova | 404 | 400 | 403 | 405 | 432 | 430 |
| HbA1c | ||||||
| Izhodiščno povprečje | 8,13 | 8,14 | 8,27 | 8,22 | 8,49 | 8,58 |
| Korigirana povprečna sprememba od izhodišča | -0,90 | -0,87 | -0,73 | -0,70 | -1,42 | -1,46 |
| Korigirana povprečna razlikab | -0,03 [-0,144 do0,083] | -0,03 [-0,168 do0,099] | 0,04 [-0,090 do0,174] | |||
| Odmerek bazalnega insulinac (E/kg) | ||||||
| Izhodiščno povprečje | 0,67 | 0,67 | 0,64 | 0,66 | 0,19 | 0,19 |
| Povprečna sprememba od izhodišča | 0,31 | 0,22 | 0,30 | 0,19 | 0,43 | 0,34 |
| Telesna masad (kg) | ||||||
| Izhodiščno povprečje | 106,11 | 106,50 | 98,73 | 98,17 | 95,14 | 95,65 |
| Povprečna sprememba od izhodišča | 0,93 | 0,90 | 0,08 | 0,66 | 0,50 | 0,71 |
IGlar: Insulin glargin 100 enot/ml
-
mZNZ: modificirano z-namenom-zdravljenja
-
Razlika med zdravljenjema: Toujeo – insulin glargin 100 enot/ml; [95 % interval zaupanja]
-
Sprememba od izhodišča do 6 meseca (opazovani primeri)
-
Sprememba od izhodišča do zadnje glavne vrednosti med 6 meseci zdravljenja
Preglednica 3. Povzetek hipoglikemij v klinični študiji pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2.
| Populacija sladkornih bolnikov | Sladkorna bolezen tipa 1Bolniki, predhodno zdravljeni z bazalnim insulinom | Sladkorna bolezen tipa 2Bolniki, predhodno zdravljeni z bazalnim insulinom | Sladkorna bolezen tipa 2Bolniki, ki prej še niso dobivali insulina ali so uporabljali bazalni insulin | |||
| Zdravljenje v kombinaciji z | insulinskim analogom ob obrokih | insulinskim analogom ob obrokih +/-metforminom | neinsulinskimi antihiperglikemičnimi zdravili | |||
| Toujeo | IGlar | Toujeo | IGlar | Toujeo | IGlar | |
| Incidenca (%) hudiha hipoglikemij (n/celotni N) | ||||||
| 6,6 | 9,5 | 5,0 | 5,7 | 1,0 | 1,2 | |
| Celotno obdobještudijed | (18/274) | (26/275) | (20/404) | (23/402) | (8/838) | (10/844) |
| RT*: 0,69 [0,39;1,23] | RT: 0,87 [0,48;1,55] | RT: 0,82 [0,33;2,00] | ||||
| Populacija sladkornih bolnikov | Sladkorna bolezen tipa 1Bolniki, predhodno zdravljeni z bazalnim insulinom | Sladkorna bolezen tipa 2Bolniki, predhodno zdravljeni z bazalnim insulinom | Sladkorna bolezen tipa 2Bolniki, ki prej še niso dobivali insulina ali so uporabljali bazalni insulin | |||
| Zdravljenje v kombinaciji z | insulinskim analogom ob obrokih | insulinskim analogom ob obrokih +/-metforminom | neinsulinskimi antihiperglikemičnimi zdravili | |||
| Toujeo | IGlar | Toujeo | IGlar | Toujeo | IGlar | |
| Incidenca (%) potrjenihb hipoglikemij (n/celotni N) | ||||||
| 93,1 | 93,5 | 81,9 | 87,8 | 57,6 | 64,5 | |
| Celotno obdobještudije | (255/274) | (257/275) | (331/404) | (353/402) | (483/838) | (544/844) |
| RT: 1,00 [0,95;1,04] | RT: 0,93 [0,88; 0,99] | RT: 0,89 [0,83; 0,96] | ||||
| Incidenca (%) potrjenih nočnihc hipoglikemij (n/celotni N) | ||||||
| Od 9. tedna do | 59,3 | 56,0 | 36,1 | 46,0 | 18,4 | 22,5 |
| konca obdobja | (162/273) | (153/273) | (146/404) | (184/400) | (154/835) | (188/835) |
| študije | ||||||
| RT: 1,06 [0,92;1,23] | RT: 0,79 [0,67;0,93] | RT: 0,82 [0,68;0,99] | ||||
IGlar: Insulin glargin 100 enot/ml
a Huda hipoglikemija: hipoglikemija, ki zahteva pomoč druge osebe za aktivno uporabo ogljikovih hidratov, glukagona ali drugih rešilnih ukrepov.
b Potrjena hipoglikemija: katera koli huda hipoglikemija in/ali hipoglikemija, potrjena z vrednostjo glukoze v plazmi ≤
3,9 mmol/l.
c Nočna hipoglikemija: hipoglikemija, ki se je pojavila med 00:00 in 05:59.
d 6-mesečno obdobje zdravljenja
*RT: ocenjeno razmerje tveganj [95 % interval zaupanja]
Prilagodljiv čas uporabe
Varnost in učinkovitost zdravila Toujeo, uporabljenega s fiksnim ali prilagodljivim časom odmerjanja, so ocenili tudi v 2 randomiziranih, odprtih 3-mesečnih kliničnih študijah. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 (n = 194) so prejemali zdravilo Toujeo enkrat na dan zvečer, in sicer ali vsak dan ob istem času (fiksni čas uporabe) ali v obdobju 3 ur pred ali po običajnem času uporabe (prilagodljivi čas uporabe). Uporaba s prilagodljivim časom ni vplivala na urejenost glikemije ali incidenco hipoglikemij.
Protitelesa
Rezultati študij, ki so primerjale zdravilo Toujeo z insulinom glargin 100 enot/ml, niso pokazali razlik, kar zadeva nastanek proti insulinskih protiteles, učinkovitost, varnost ali odmerek bazalnega insulina med zdravilom Toujeo in insulinom glargin 100 enot/ml.
Telesna masa
Pri bolnikih, ki so prejemali zdravilo Toujeo, so na koncu 6-mesečnega obdobja ugotovili povprečno
spremembo telesne mase za manj kot 1 kg (glejte preglednici 1 in 2).
Rezultati študije o napredovanju diabetične retinopatije
Učinke insulina glargin 100 enot/ml (enkrat na dan) na diabetično retinopatijo so raziskali v odprti, petletni, z NPH kontrolirani študiji (NPH uporabljan dvakrat na dan) pri 1.024 bolnikih s sladkorno
boleznijo tipa 2; napredovanje retinopatije za 3 ali več stopenj po lestvici ETDRS (Early Treatment Diabetic Retinopathy Study) so v študiji preiskovali s slikanjem očesnega ozadja. Primerjava napredovanja diabetične retinopatije ni pokazala značilne razlike med insulinom glargin 100 enot/ml in insulinom NPH.
Študija dolgotrajnih izidov učinkovitosti in varnosti
Študija zmanjšanja izidov z uvodno uporabo glargin (ORIGIN - Outcome Reduction with Initial Glargine INtervention) je bila multicentrična, randomizirana študija s faktorskim načrtom 2 x 2, v katero je bilo vključenih 12.537 sodelujočih z velikim kardiovaskularnim (KV) tveganjem in moteno glukozo na tešče (MGT) ali moteno toleranco za glukozo (MTG) (12 % sodelujočih), ali s sladkorno boleznijo tipa 2, zdravljeno z ≤ 1 peroralnim antidiabetikom (88 % sodelujočih). Preiskovance so v razmerju 1:1 randomizirali na prejemanje insulina glargin 100 enot/ml (n = 6264), titriranega tako, da je bila dosežena glukoza v plazmi na tešče ≤ 95 mg/dl (5,3 mM), ali na standardno oskrbo (n = 6273). Prvi soprimarni izid učinkovitosti je bil čas do prvega pojava KV smrti, miokardnega infarkta (MI) brez smrtnega izida ali možganske kapi brez smrtnega izida, sekundarni soprimarni izid učinkovitosti pa je bil čas do prvega pojava katerega koli prvega soprimarnega dogodka ali revaskularizacijskega posega (koronarnega, karotidnega ali perifernega) ali hospitalizacije zaradi srčnega popuščanja.
Med sekundarnimi opazovanimi dogodki so bili umrljivost zaradi vseh vzrokov in sestavljeni mikrovaskularni izid.
Insulin glargin 100 enot/ml v primerjavi s standardno oskrbo ni spremenil relativega tveganja za KV bolezen ali KV umrljivost. Med insulinom glargin in standardno oskrbo ni bilo razlik pri dveh soprimarnih izidih; pri katerem koli elementu, ki je vključeval ta izida, pri umrljivosti zaradi vseh vzrokov ali pri sestavljenem mikrovaskularnem izidu.
Povprečni odmerek insulina glargin 100 enot/ml je bil ob koncu študije 0,42 E/kg. Izhodiščno so imeli preiskovanci mediano vrednost HbA1c 6,4 %; mediana vrednost HbA1c med zdravljenjem je segala od 5,9 do 6,4 % v skupini z insulinom glargin 100 enot/ml in od 6,2 % do 6,6 % v skupini s standardno oskrbo med celotnim trajanjem spremljanja.
Deleža hudih hipoglikemij (prizadeti preiskovanci na 100 preiskovanec-let izpostavljenosti) sta bila 1,05 za insulin glargin 100 enot/ml in 0,30 za standardno oskrbo, deleža potrjenih ne-hudih hipoglikemij pa sta bila 7,17 za insulin glargin in 7,71 za standardno oskrbo. Med to 6-letno študijo 42
% preiskovancev v skupini z insulinom glargin 100 enot/ml ni imelo nobene hipoglikemije.
Na zadnjem obisku med zdravljenjem je bilo povprečno povečanje telesne mase od izhodišča v skupini z insulinom glargin 100 enot/ml 1,4 kg in povprečno zmanjšanje v skupini s standardno oskrbo 0,8 kg.
Pediatrična populacija
Učinkovitost in varnost zdravila Toujeo so v obdobju 26 tednov raziskali v randomiziranem (razmerje 1:1), z zdravilno učinkovino nadzorovanem odprtem kliničnem preskušanju pri otrocih in mladostnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 (n = 463). V skupini, ki je prejemala zdravilo Toujeo, je bilo 73 otrok starih < 12 let, 160 otrok pa je bilo starih ≥ 12 let. Po 26 tednih je zdravilo Toujeo enkrat na dan v primerjavi z izhodiščem znižalo HbA1c in glukozo v plazmi na tešče podobno kot insulin glargin 100 enot/ml.
Analiza odmerka in odziva je pokazala, da je pri pediatričnih bolnikih na telesno maso prilagojeni odmerek po uvodni titracijski fazi v stanju dinamičnega ravnovesja večji kot pri odraslih.
V celoti je bila pojavnost hipoglikemij pri bolnikih v vseh kategorijah v obeh terapevtskih skupinah podobna; o vsaj enem pojavu je poročalo 97,9 % bolnikov v skupini z zdravilom Toujeo in 98,2 % bolnikov v skupini z insulinom glarginom 100 enot/ml. Podobno so bile tudi nočne hipoglikemije v terapevtski skupini z zdravilom Toujeo primerljive kot v skupini z insulinom glarginom 100 enot/ml.
Odstotek bolnikov, ki so poročali o hudi hipoglikemiji, je bil v skupini z zdravilom Toujeo manjši
(6 %) kot v skupini z insulinom glarginom 100 enot/ml (8,8 %). Odstotek bolnikov z obdobji
hiperglikemije s ketozo je bil v skupini z zdravilom Toujeo manjši (6,4 %) kot v skupini z insulinom glarginom 100 enot/ml (11,8 %). Glede neželenih učinkov in standardnih varnostnih parametrov niso z zdravilom Toujeo ugotovili nobenih varnostnih težav. Razvoj protiteles je bil skromen in brez kliničnega vpliva. Podatke o učinkovitosti in varnosti za pediatrične bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 so ekstrapolirali iz podatkov za mladostnike in odrasle bolnike s sladkorno boleznijo tipa 1 in iz podatkov za odrasle bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2. Rezultati podpirajo uporabo zdravila Toujeo pri otrocih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Absorpcija in porazdelitev
Koncentracija insulina v serumu pri zdravih preiskovancih in sladkornih bolnikih je po subkutani injekciji zdravila Toujeo v primerjavi z insulinom glargin 100 enot/ml pokazala počasnejšo in dolgotrajnejšo absorpcijo, zaradi česar je bilo gibanje koncentracije skozi čas mnogo bolj plosko.
Farmakokinetične značilnosti so se skladale s farmakodinamično aktivnostjo zdravila Toujeo.
Stanje dinamičnega ravnovesja je v terapevtskem območju doseženo po 3 do 4 dneh uporabe zdravila
Toujeo.
Po subkutanem injiciranju zdravila Toujeo je bila intraindividualna variabilnost, izražena s koeficientom variacije izpostavljenosti insulinu v teku 24 ur, v stanju dinamičnega ravnovesja majhna (17,4 %).
Biotransformacija
Po subkutanem injiciranju insulina glargin se ta hitro presnovi na karboksilnem koncu verige beta; nastaneta aktivna presnovka M1 (21A-Gly-insulin) in M2 (21A-Gly-des-30B-Thr-insulin). Glavna spojina v plazmi je presnovek M1. Izpostavljenost presnovku M1 se povečuje z uporabljenim odmerkom insulina glargin. Farmakokinetični in farmakodinamski izsledki kažejo, da učinek subkutano injiciranega insulina glargin temelji predvsem na izpostavljenosti presnovku M1. Insulin glargin in presnovek M2 pri veliki večini preiskovancev nista bila zaznavna; če sta bila zaznavna, pa njuna koncentracija ni bila odvisna od uporabljenega odmerka in oblike insulina glargin.
Izločanje
Po intravenski uporabi je eliminacijski razpolovni čas insulina glargin primerljiv tistemu pri humanem
insulinu.
Razpolovni čas po subkutani uporabi zdravila Toujeo določa hitrost absorpcije iz podkožnega tkiva. Razpolovni čas zdravila Toujeo po subkutani injekciji je od 18 do 19 ur, neodvisno od odmerka.
Pediatrična populacija
Populacijsko farmakokinetično analizo so za zdravilo Toujeo opravili na podlagi podatkov o koncentraciji njegovega glavnega presnovka M1; v ta namen so uporabili podatke 75 pediatričnih bolnikov (starih od 6 do < 18 let) s sladkorno boleznijo tipa 1. Telesna masa nelinearno vpliva na očistek zdravila Toujeo. Zato je izpostavljenost (AUC) pri pediatričnih bolnikih nekoliko manjša kot pri odraslih, če prejemajo enak odmerek, prilagojen za telesno maso.
Farmacevtski podatki - Toujeo 300 enot/ml
Cinkov klorid Metakrezol Glicerol
Klorovodikova kislina (za prilagoditev pH) Natrijev hidroksid (za prilagoditev pH) Voda za injekcije.
Zdravila Toujeo se ne sme mešati ali redčiti z nobenim drugim insulinom ali kakšnim drugim
zdravilom.
Mešanje ali redčenje zdravila Toujeo spremeni časovni potek delovanja; mešanje lahko povzroči
precipitacijo.
Toujeo SoloStar 30 mesecev.
Toujeo DoubleStar 36 mesecev.
Rok uporabnosti po prvi uporabi injekcijskega peresnika
Zdravilo se sme shranjevati največ 6 tednov pri temperaturi do 30°C in zaščiteno pred neposredno toploto ali svetlobo. Injekcijskih peresnikov, ki so v uporabi, se ne sme shranjevati v hladilniku. Po vsakem injiciranju je treba pokrovček injekcijskega peresnika namestiti nazaj na injekcijski peresnik za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Pred prvo uporabo
Shranjujte v hladilniku (2-8 °C).
Ne zamrzujte in ne shranjujte v bližini zmrzovalniškega razdelka ali v bližini zmrzovalniških vložkov. Napolnjeni injekcijski peresnik shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Po prvi uporabi ali če bolnik injekcijski peresnik nosi s seboj za rezervo
Za pogoje shranjevanja po prvem odprtju zdravila glejte poglavje 6.3.
SoloStar peresnik
Vložek (iz brezbarvnega stekla tipa 1) s sivim batom (iz brombutilne gume) in prirobljena zaporka (iz aluminija), z zamaškom (iz brombutilne gume ali laminata poliizoprena). Vložek je zapečaten v injekcijskem peresniku, ki se po dokončani uporabi zavrže. En vložek vsebuje 1,5 ml raztopine.
Na voljo so pakiranja z 1, 3, 5 in 10 peresniki. Na trgu morda ni na voljo vseh navedenih pakiranj.
Igle niso priložene.
DoubleStar peresnik
Vložek (iz brezbarvnega stekla tipa 1) s črnim batom (iz brombutilne gume) in prirobljena zaporka (iz aluminija), z zamaškom (iz brombutilne gume ali laminata poliizoprena). Vložek je zapečaten v injekcijskem peresniku, ki se po dokončani uporabi zavrže. En vložek vsebuje 3 ml raztopine.
Na voljo so pakiranja z 1, 3, 6 (2 pakiranja po 3), 9 (3 pakiranja po 3) in 10 peresniki. Na trgu morda ni na voljo vseh navedenih pakiranj.
Igle niso priložene.
Pred prvo uporabo mora biti injekcijski peresnik vsaj 1 uro shranjen na sobni temperaturi.
Pred uporabo napolnjenega injekcijskega peresnika Toujeo SoloStar ali Toujeo DoubleStar mora
bolnik natančno prebrati navodila z uporabo, navedena na priloženem navodilu za uporabo. Napolnjene injekcijske peresnike Toujeo je treba uporabljati, kot je priporočeno v teh navodilih za uporabo (glejte poglavje 4.2). Bolnikom naročite, naj opravijo varnostni preizkus, kot je opisano v 3. koraku Navodil za uporabo. Če tega ne naredijo, se lahko zgodi, da ne prejmejo celotnega odmerka. V takšnem primeru si morajo bolniki pogosteje meriti koncentracijo glukoze v krvi in morda potrebujejo dodatni insulin.
Vložek pred uporabo preglejte. Uporabite ga le, če je raztopina v njem bistra, brezbarvna, ne vsebuje vidnih trdnih delcev in je vodi podobne gostote. Zdravilo Toujeo je bistra raztopina, zato pred uporabo ne potrebuje resuspendiranja.
Da bi se izognili napakam zdravljenja zaradi zamenjave med zdravilom Toujeo in drugimi insulini, je potrebno nalepko insulina vedno preveriti pred vsakim injiciranjem. Jakost "300" je označena na nalepki z medeno zlato barvo (glejte poglavje 4.4).
Bolnikom je treba povedati, da odmerno okence na napolnjenih injekcijskih peresnikih Toujeo SoloStar in Toujeo DoubleStar kaže število enot zdravila Toujeo, ki bodo injicirane. Preračunavanje odmerka ni potrebno.
-
Peresnik Toujeo SoloStar vsebuje 450 enot zdravila Toujeo. Odmerja odmerke od 1 do 80 enot na injekcijo v korakih po 1 enoto.
-
Peresnik Toujeo DoubleStar vsebuje 900 enot zdravila Toujeo. Odmerja odmerke od 2 do 160 enot na injekcijo v korakih po 2 enoti.
-
Za zmanjšanje možnosti premajhnega odmerjanja je injekcijski peresnik Toujeo DoubleStar priporočljiv za bolnike, ki potrebujejo vsaj 20 enot na dan.
-
-
Če bolnik pred prvo uporabo novega peresnika ne opravi varnostnega preizkusa, lahko to
povzroči premajhno odmerjanje zdravila.
Zdravila Toujeo se iz vložka napolnjenega injekcijskega peresnika ne sme izvleči v injekcijsko brizgo,
sicer lahko pride do hudega prevelikega odmerjanja (glejte poglavja 4.2, 4.4 in 4.9).
Pred vsakim injiciranjem je treba namestiti novo sterilno iglo. Igle je treba takoj po uporabi zavreči. Igel se ne sme ponovno uporabiti. Ponovna uporaba igel poveča tveganje za zamašitev, to pa lahko povzroči premajhno ali preveliko odmerjanje. Uporaba nove, sterilne igle za vsako injiciranje zmanjša tudi tveganje za onesnaženje in okužbo. Če je igla zamašena, mora bolnik slediti navodilom, opisanim v 3. koraku navodila za uporabo, ki je priložen navodilu za uporabo (glejte poglavji 4.2 in 4.4).
Uporabljene igle je treba vreči v posodo za odlaganje ostrih odpadkov ali odstraniti v skladu z
lokalnimi predpisi.
Praznih injekcijskih peresnikov se ne sme nikoli ponovno uporabiti in jih je treba pravilno zavreči.
Da bi preprečili možen prenos bolezni, se insulinski peresniki nikoli ne smejo uporabljati pri več kot eni osebi, tudi če se zamenja injekcijsko iglo (glejte poglavje 4.2).