Zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Krka je indicirano za zdravljenje esencialne hipertenzije pri bolnikih, pri katerih krvni tlak samo z losartanom ali samo s hidroklorotiazidom ni ustrezno uravnan.

Odmerjanje

Hipertenzija

Losartan in hidroklorotiazid nista namenjena za začetno zdravljenje, temveč za bolnike, pri katerih krvni tlak samo s kalijevim losartanatom ali samo s hidroklorotiazidom ni ustrezno uravnan.

Priporočamo titriranje odmerkov s posameznima učinkovinama (losartanom in hidroklorotiazidom).

Če je klinično primerno, lahko pri bolnikih, pri katerih krvni tlak ni ustrezno uravnan, takoj preidete z zdravljenja z eno učinkovino na zdravljenje s fiksno kombinacijo.

Običajni vzdrževalni odmerek zdravila Losartan/hidroklorotiazid Krka je ena tableta po

50 mg/12,5 mg (50 mg losartana in 12,5 mg hidroklorotiazida) enkrat na dan. Bolnikom, ki se na zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Krka 50 mg/12,5 mg ne odzivajo ustrezno, lahko odmerek povečate na eno tableto zdravila Losartan/hidroklorotiazid Krka 100 mg/25 mg (100 mg losartana in 25 mg hidroklorotiazida) enkrat na dan. Največji odmerek je ena tableta zdravila Losartan/hidroklorotiazid Krka 100 mg/25 mg enkrat na dan.

Antihipertenzivni učinek je pri večini bolnikov dosežen v treh do štirih tednih po začetku zdravljenja.

Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro in bolnikih na hemodializi

Bolnikom z zmerno ledvično okvaro (kreatininski očistek 30 do 50 ml/min) začetnega odmerka ni treba prilagoditi. Tablet z losartanom in hidroklorotiazidom ne priporočamo bolnikom na hemodializi. Tablet z losartanom in hidroklorotiazidom ne smejo jemati bolniki s hudo ledvično okvaro (kreatininski očistek < 30 ml/min) (glejte poglavje 4.3).

Uporaba pri bolnikih z zmanjšanim znotrajžilnim volumnom

Pred uporabo tablet z losartanom in hidroklorotiazidom je treba uravnati znotrajžilni volumen in koncentracijo natrija.

Uporaba pri bolnikih z jetrno okvaro

Zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Krka je kontraindicirano pri bolnikih s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 4.3).

Uporaba pri starejših bolnikih

Pri starejših bolnikih odmerka običajno ni treba prilagoditi.

Pediatrična populacija

Uporaba pri otrocih in mladostnikih (< 18 let)

Izkušenj z zdravljenjem otrok in mladostnikov ni, zato se kombinacija losartana in hidroklorotiazida pri njih ne sme uporabljati.

Način uporabe

Zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Krka se lahko jemlje hkrati z drugimi antihipertenzivnimi zdravili (glejte poglavja 5.1).

Tablete Losartan/hidroklorotiazid Krka je treba pogoltniti s kozarcem vode. Zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Krka se lahko zaužije s hrano ali brez nje.

• Preobčutljivost na učinkovini, derivate sulfonamidov (npr. hidroklorotiazid) ali katero koli

  pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Na zdravljenje neodzivna hipokaliemija ali hiperkalciemija.

• Huda okvara jeter, holestaza, obstrukcija žolča.

• Refraktorna hiponatriemija.

• Simptomatska hiperurikemija/protin.

• Drugo in tretje trimesečje nosečnosti (glejte poglavji 4.6).

• Huda okvara ledvic (tj. kreatininski očistek < 30 ml/min).

• Anurija.

• Sočasna uporaba zdravila Losartan/hidroklorotiazid Krka in zdravil, ki vsebujejo aliskiren, je kontraindicirana pri bolnikih s sladkorno boleznijo ali z okvaro ledvic (hitrost glomerularne filtracije < 60 ml/min/1,73 m²) (glejte poglavji 5.1).

Losartan

Angioedem

Bolnike, ki so kdaj imeli angioedem (otekanje obraza, ustnic, žrela in/ali jezika), je treba natančno spremljati (glejte poglavje 4.8).

Hipotenzija in zmanjšan znotrajžilni volumen

Simptomatska hipotenzija, posebej po prvem odmerku, se lahko pojavi pri bolnikih z zmanjšanim znotrajžilnim volumnom in/ali zmanjšano količino natrija zaradi zdravljenja z velikimi odmerki diuretikov, diete z omejitvijo količine soli v hrani, driske ali bruhanja). Pred začetkom zdravljenja z zdravilom Losartan/hidroklorotiazid Krka je treba ta stanja uravnati (glejte poglavji 4.3).

Elektrolitska neravnovesja

Pri bolnikih z ledvično okvaro s sladkorno boleznijo ali brez nje so pogosta elektrolitska neravnovesja, ki jih je treba urediti. Zato je treba natančno spremljati plazemske koncentracije kalija ter kreatininski očistek, še posebej pri bolnikih s srčnim popuščanjem in kreatininskim očistkom med 30 in 50 ml/min. Sočasne uporabe diuretikov, ki varčujejo kalij, kalijevih dodatkov in nadomestkov soli, ki vsebujejo kalij, ali drugih zdravil, ki lahko zvišajo vrednosti kalija v serumu (npr. izdelki, ki vsebujejo trimetoprim), ter kombinacije losartana in hidroklorotiazida ne priporočamo (glejte poglavje 4.5).

Jetrna okvara

Glede na farmakokinetične podatke, ki kažejo pomembno povečanje plazemskih koncentracij losartana pri bolnikih s cirozo, je treba pri bolnikih, ki so kdaj imeli blago do zmerno jetrno okvaro, zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Krka uporabljati previdno. Izkušenj z zdravljenjem z losartanom pri bolnikih s hudo jetrno okvaro ni, zato je zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Krka pri bolnikih s hudo jetrno okvaro kontraindicirano (glejte poglavja 5.2).

Ledvična okvara

Zaradi zaviranja reninsko-angiotenzinsko-aldosteronskega sistema so poročali o spremembah ledvičnega delovanja, vključno z ledvično odpovedjo (še posebej pri bolnikih, pri katerih je ledvično delovanje odvisno od reninsko-angiotenzinsko-aldosteronskega sistema, kot je pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem ali obstoječim poslabšanjem ledvičnega delovanja).

Tako kot pri drugih zdravilih, ki vplivajo na reninsko-angiotenzinsko-aldosteronski sistem, so pri bolnikih z obojestransko zožitvijo ledvične arterije ali zožitvijo arterije ene same delujoče ledvice poročali o zvišanju sečnine v krvi in kreatinina v serumu. Te spremembe ledvičnega delovanja so po prekinitvi zdravljenja lahko reverzibilne. Losartan je treba uporabljati previdno pri bolnikih z obojestransko zožitvijo ledvične arterije ali zožitvijo arterije ene same delujoče ledvice.

Presaditev ledvic

Izkušenj pri bolnikih, ki so jim nedavno presadili ledvico, ni.

Primarni hiperaldosteronizem

Bolniki s primarnim hiperaldosteronizmom se na zdravljenje z antihipertenzivnimi zdravili, ki zavirajo reninsko-angiotenzinsko-aldosteronski sistem, večinoma ne odzovejo, zato uporabe zdravila Losartan/hidroklorotiazid Krka ne priporočamo.

Koronarna srčna bolezen in možgansko-žilna bolezen

Tako kot pri drugih antihipertenzivnih zdravilih lahko preveliko znižanje krvnega tlaka pri bolnikih z

ishemično srčno-žilno in možgansko-žilno boleznijo povzroči miokardni infarkt ali možgansko kap.

Srčno popuščanje

Pri bolnikih s srčnim popuščanjem z ledvično okvaro ali brez nje obstaja, tako kot pri drugih zdravilih,

ki delujejo na reninsko-angiotenzinsko-aldosteronski sistem, tveganje za hudo arterijsko hipotenzijo in (pogosto akutno) ledvično okvaro.

Zožitev aortne in mitralne zaklopke, obstruktivna hipertrofična kardiomiopatija

Tako kot pri drugih vazodilatatorjih je potrebna posebna previdnost pri bolnikih, z zožano aortno ali mitralno zaklopko ali obstruktivno hipertrofično kardiomiopatijo.

Etnične razlike

Tako kot zaviralci angiotenzinske konvertaze so tudi losartan in drugi angiotenzinski antagonisti pri zniževanju krvnega tlaka pri črncih manj učinkoviti kot pri drugih rasah, verjetno zaradi večje prevalence majhnih vrednosti renina v populaciji črne rase s hipertenzijo.

Nosečnost

Zdravljenja z antagonisti angiotenzina II (AIIA-ji) se ne sme začeti med nosečnostjo. Pri bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, je treba čim prej preiti na alternativno antihipertenzivno zdravljenje z uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti, razen, če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z AIIA-ji nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z AIIA-ji takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje (glejte poglavji 4.6).

Dvojna blokada sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS)

Obstajajo dokazi, da sočasna uporaba zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena poveča tveganje za hipotenzijo, hiperkaliemijo in zmanjšano delovanje ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic). Dvojna blokada sistema RAAS s hkratno uporabo zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena zato ni priporočljiva (glejte poglavji 5.1). Če je zdravljenje z dvojno blokado res nujno, sme potekati le pod nadzorom specialista in s pogostimi natančnimi kontrolami delovanja ledvic, elektrolitov in krvnega tlaka.

Pri bolnikih z diabetično nefropatijo se zaviralcev ACE in antagonistov receptorjev angiotenzina II ne sme uporabljati sočasno.

Hidroklorotiazid

Hipotenzija in neravnovesje elektrolitov/tekočin

Kot pri vsakem antihipertenzivnem zdravljenju se lahko pri nekaterih bolnikih pojavi simptomatska hipotenzija. Bolnike je treba nadzorovati, saj se lahko pojavijo klinični znaki neravnovesja tekočin ali elektrolitov, npr. zmanjšanje volumna, hiponatriemija, hipokloremične alkaloze, hipomagneziemija ali hipokaliemija, ki se lahko pojavijo med vmesno drisko ali bruhanjem.

Pri takih bolnikih je treba v primernih razmikih periodično spremljati elektrolite v serumu. V vročem vremenu se pri bolnikih z edemi lahko pojavi dilucijska hiponatriemija.

Presnovni in endokrini učinki

Zdravljenje s tiazidi lahko poslabša toleranco za glukozo. Če se to zgodi je treba prilagoditi odmerjanje antidiabetičnega zdravila, vključno z inzulinom (glejte poglavje 4.5). Med zdravljenjem s tiazidi se lahko izrazi do tedaj prikrita sladkorna bolezen.

Tiazidi lahko zmanjšajo izločanje kalcija z urinom, kar lahko povzroči občasno in blago povečanje koncentracije kalcija v serumu. Izrazita hiperkalciemija je lahko znak prikritega hiperparatiroidizma. Jemanje tiazidov je treba prekiniti pred testi paratiroidne funkcije.

Diuretično zdravljenje s tiazidi lahko povzroči povečanje koncentracije holesterola in trigliceridov.

Zdravljenje s tiazidi lahko pri nekaterih bolnikih povzroči hiperurikemijo in/ali protin. Losartan zmanjšuje koncentracijo sečne kisline, zato v kombinaciji s hidroklorotiazidom ublaži hiperurikemijo, ki jo povzroči diuretik.

Jetrna okvara

Tiazide je treba uporabljati previdno pri bolnikih z okvaro jetrnega delovanja ali napredovalo jetrno boleznijo, ker lahko povzročijo intrahepatično holestazo in zaradi manjših sprememb razmerja med tekočinami in elektroliti izzovejo jetrno komo.

Zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Krka je kontraindicirano pri bolnikih s hudo jetrno okvaro (glejte poglavji 5.2).

Drugo

Pri bolnikih, ki jemljejo tiazide, se lahko pojavijo preobčutljivostne reakcije ne glede na to, ali so kdaj imeli alergije ali bronhialno astmo, ali ne. Pri uporabi tiazidov so poročali tudi o poslabšanju ali aktivaciji sistemskega eritematoznega lupusa.

Nemelanomski kožni rak

Dve epidemiološki študiji, izvedeni na podlagi podatkov registra raka za Dansko, sta pokazali, da zaradi izpostavljenosti povečanemu kumulativnemu odmerku hidroklorotiazida obstaja povečano tveganje za razvoj nemelanomskega kožnega raka (bazalnoceličnega karcinoma in ploščatoceličnega karcinoma). Učinki hidroklorotiazida, ki povzročajo občutljivost na svetlobo, bi lahko delovali kot potencialni mehanizem za nemelanomski kožni rak.

Bolniki, ki se zdravijo s hidroklorotiazidom, morajo biti obveščeni o tveganju za razvoj nemelanomskega kožnega raka, in treba jim je svetovati, naj si redno pregledujejo kožo in naj takoj obvestijo zdravnika, če najdejo kakršne koli na novo nastale sumljive kožne spremembe. Možna preventivna ukrepa za zmanjševanje tveganja za nastanek kožnega raka, ki naj se svetujeta bolnikom, sta zmanjšanje izpostavljenosti sončni svetlobi in UV-žarkom ter uporaba ustrezne zaščite v primeru izpostavljenosti. Sumljive kožne spremembe je treba čim prej pregledati, po možnosti naj se opravi tudi histološki pregled biopsij. Poleg tega bi bilo morda treba ponovo premisliti o uporabi hidroklorotiazida pri bolnikih, ki so že preboleli nemelanomskega kožnega raka (glejte tudi poglavje 4.8).

Akutna toksičnost za dihala

Po uporabi hidroklorotiazida so poročali o zelo redkih hudih primerih akutne respiratorne toksičnosti, vključno s sindromom akutne dihalne stiske (ARDS - acute respiratory distress syndrome). Pljučni edem se običajno razvije v nekaj minutah do nekaj urah po zaužitju hidroklorotiazida. Simptomi ob nastopu bolezni vključujejo dispnejo, povišano telesno temperaturo, pljučno poslabšanje in hipotenzijo. Če obstaja sum na ARDS, je treba zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Krka ukiniti in uvesti ustrezno zdravljenje. Hidroklorotiazid se ne sme dajati bolnikom, pri katerih se je po zaužitju hidroklorotiazida že pojavil sindrom akutne dihalne stiske.

Odstop žilnice, akutna miopija in sekundarni glavkom z zaprtim zakotjem

Sulfonamid ali zdravila z derivati sulfonamida lahko povzročijo preobčutljivostno reakcijo, ki povzroči odstop žilnice z okvaro vidnega polja, prehodno miopijo in akutni glavkom z zaprtim zakotjem. Simptomi vključujejo akutno poslabšanje ostrine vida ali očesno bolečino in se praviloma pojavijo v obdobju nekaj ur do nekaj tednov po začetku jemanja zdravila. Nezdravljen akutni glavkom z zaprtim zakotjem lahko povzroči trajno izgubo vida. Primarno zdravljenje je čim hitrejša prekinitev uporabe zdravila. Če se očesni tlak ne uravna, je lahko potrebno takojšnje zdravljenje z zdravili ali operativno zdravljenje. Med dejavniki tveganja za pojav akutnega glavkoma z zaprtim zakotjem so lahko alergije na sulfonamide ali penicilin v anamnezi.

Pomožna snov

To zdravilo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila (glejte

poglavje 6.1).

Losartan

Poročali so, da rifampicin in flukonazol zmanjšata količino aktivnega presnovka. Klinični pomen teh interakcij ni bil ovrednoten.

Kot pri drugih zdravilih, ki zavirajo angiotenzin II ali njegove učinke, lahko sočasno jemanje diuretikov, ki varčujejo s kalijem (npr. spironolaktona, triamterena, amilorida), dodatkov kalija, nadomestkov soli, ki vsebujejo kalij, ali drugih zdravil, ki lahko zvišajo vrednosti kalija v serumu (npr. izdelki, ki vsebujejo trimetoprim), povzroči povečanje serumske koncentracije kalija. Sočasno jemanje ni priporočljivo.

Kot pri drugih zdravilih, ki vplivajo na izločanje natrija, se lahko zmanjša izločanje litija. Pri bolniku, ki mora sočasno z antagonisti receptorjev angiotenzina II jemati litijeve soli, je treba zato pozorno spremljati serumsko koncentracijo litija.

Če uporabljamo antagoniste angiotenzina II sočasno z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID) (tj. selektivnimi zaviralci COX-2, acetilsalicilno kislino v protivnetnih odmerkih in neselektivnimi NSAID) se lahko antihipertenzivni učinek zmanjša. Sočasna uporaba antagonistov angiotenzina II ali diuretikov in NSAID lahko poveča tveganje za poslabšanje ledvičnega delovanja, vključno z akutno ledvično odpovedjo, ter poveča serumsko koncentracijo kalija, še posebej pri bolnikih z že obstoječim oslabljenim delovanjem ledvic. Kombinacijo je treba uporabljati previdno, še posebej pri starejših.

Bolniki morajo biti ustrezno hidrirani. Razmisliti je treba o spremljanju ledvičnega delovanja takoj po začetku sočasnega zdravljenja in redno med njim.

Pri nekaterih bolnikih z oslabljenim ledvičnim delovanjem, ki se zdravijo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, vključno s selektivnimi zaviralci ciklooksigenaze-2, lahko sočasno jemanje antagonistov receptorjev angiotenzina II povzroči nadaljnje poslabšanje ledvičnega delovanja. Ti učinki so običajno reverzibilni.

Podatki kliničnih preskušanj so pokazali, da je dvojna blokada sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS) s hkratno uporabo zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena povezana z večjo pogostnostjo neželenih učinkov, npr. hipotenzije, hiperkaliemije in zmanjšanega delovanja ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic) kot uporaba enega samega zdravila, ki deluje na RAAS (glejte poglavja 4.4. in 5.1).

Druge učinkovine, ki povzročajo hipotenzijo, kot so triciklični antidepresivi, antipsihotiki, baklofen in amifostin: sočasno jemanje teh učinkovin, ki znižujejo krvni tlak, kar je lahko njihov glavni ali neželeni učinek, lahko poveča tveganje za hipotenzijo.

Sok grenivke vsebuje sestavine, ki zavirajo encime CYP450 in lahko znižajo koncentracijo aktivnega presnovka losartana, kar lahko zmanjša terapevtski učinek. Med jemanjem zdravila Losartan/hidroklorotiazid Krka se je treba izogibati uživanju soka grenivke.

Hidroklorotiazid

Zdravila, katerih sočasno jemanje lahko vpliva na tiazidne diuretike

Alkohol, barbiturati, narkotiki ali antidepresivi

Okrepijo lahko ortostatsko hipotenzijo.

Antidiabetična zdravila (peroralna zdravila in inzulin)

Zdravljenje s tiazidi lahko vpliva na toleranco za glukozo. Nekaterim bolnikom je treba prilagoditi odmerek antidiabetičnega zdravila. Metformin je treba uporabljati previdno zaradi tveganja za laktacidozo, ki jo lahko povzroči možna ledvična odpoved, povezana z jemanjem hidroklorotiazida.

Druga antihipertenzivna zdravila

Aditivni učinki.

Holestiraminske in kolestipolne smole

Absorpcija hidroklorotiazida je motena v prisotnosti smol, ki so anionski izmenjevalci. Holestiraminske in kolestipolne smole v enkratnem odmerku vežejo hidroklorotiazid in zmanjšajo njegovo absorpcijo iz prebavnega trakta, in sicer holestiraminske smole za do 85 %, kolestipolne pa za do 43 %.

Kortikosteroidi, ACTH

Povečajo pomanjkanje elektrolitov, še posebej hipokaliemijo.

Presorni amini (npr. adrenalin)

Možen je zmanjšan odziv na presorske amine, vendar ne tolikšen, da bi to oviralo njihovo uporabo.

Nedepolarizirajoči relaksanti skeletnih mišic (npr. tubokurarin)

Možen je povečan odziv na mišični relaksant.

Litij

Diuretiki zmanjšajo ledvični očistek litija in s tem zelo povečajo tveganje za toksičnost litija. Sočasne uporabe zato ne priporočamo.

Zdravila za zdravljenje protina (probenecid, sulfinpirazon in alopurinol)

Včasih je treba prilagoditi odmerjanje urikozuričnih zdravil, ker lahko hidroklorotiazid poveča količino sečne kisline v serumu. Včasih je treba povečati odmerke probenecida ali sulfinpirazona. Sočasna uporaba tiazida lahko poveča pojavnost preobčutljivostnih reakcij za alopurinol.

Antiholinergiki (npr. atropin, biperiden)

Zaradi zmanjšane motilitete prebavil in hitrosti praznjenja želodca se poveča biološka uporabnost tiazidnih diuretikov.

Citotoksična zdravila (npr. ciklofosfamid, metotreksat)

Tiazidi lahko zmanjšajo izločanje citotoksičnih zdravil skozi ledvice in okrepijo njihove

mielosupresivne učinke.

Salicilati

Če so odmerki salicilatov veliki, lahko hidroklorotiazid poveča toksični učinek salicilatov na osrednje živčevje.

Metildopa

Poročali so o posameznih primerih hemolitične anemije pri sočasni uporabi hidroklorotiazida in metildope.

Ciklosporin

Sočasno zdravljenje s ciklosporinom lahko poveča tveganje za hiperurikemijo in s protinom povezane

zaplete.

Glikozidi digitalisa

Tiazidi lahko povzročijo hipokaliemijo ali hipomagneziemijo, ki lahko spodbudita nastanek z digitalisom povzročene srčne aritmije.

Zdravila, na katera vplivajo spremenjene serumske koncentracije kalija

Periodično spremljanje serumske koncentracije kalija in EKG-ja priporočamo, kadar se kombinacija losartana in hidroklorotiazida uporablja z zdravili, na katera vplivajo spremembe serumske koncentracije kalija (npr. glikozidi digitalisa in antiaritmiki), in z naslednjimi zdravili, ki povzročajo torsades de pointes (ventrikularno tahikardijo), vključno z nekaterimi antiaritmiki, katere glavni povzročitelj je hipokaliemija:

• antiaritmiki razreda Ia (npr. kinidin, hidrokinidin, disopiramid),

• antiaritmiki razreda III (npr. amiodaron, sotalol, dofetilid, ibutilid),

• nekateri antipsihotiki (npr. tioridazin, klorpromazin, levomepromazin, trifluoperazin, ciamemazin, sulpirid, sultoprid, amisulprid, tiaprid, pimozid, haloperidol, droperidol),

• drugi (npr. bepridil, cisaprid, difemanil, i.v. eritromicin, halofantrin, mizolastin, pentamidin,

terfenadin, i.v.vinkamin).

Kalcijeve soli

Zaradi zmanjšanega izločanja kalcija lahko tiazidni diuretiki povečajo serumsko koncentracijo kalcija. Če morate predpisati kalcijeve dodatke, morate spremljati serumsko koncentracijo kalcija in ustrezno prilagoditi odmerek kalcija.

Vpliv na laboratorijske teste

Zaradi učinkov na presnovo kalcija lahko tiazidi vplivajo na izvid testov paratiroidne funkcije (glejte poglavje 4.4).

Karbamazepin

Tveganje za simptomatsko hiponatriemijo. Potrebno je spremljanje kliničnih in bioloških parametrov.

Jodirano kontrastno sredstvo

V primeru z diuretikom povzročene dehidracije obstaja povečano tveganje za akutno ledvično odpoved, še posebej pri velikih odmerkih jodovega pripravka.

Bolnike je treba pred uporabo jodovega kontrastnega sredstva rehidrirati.

Amfotericin B (parenteralni), kortikosteroidi, ACTH, stimulirajoča odvajala ali glicirizin (nahaja se v golostebelnem sladkem korenu)

Hidroklorotiazid lahko poslabša neravnovesje elektrolitov, še posebej hipokaliemijo.

Nosečnost

Antagonisti angiotenzina II:

Epidemiološki podatki niso pokazali teratogenega učinka pri nosečnicah, ki so bile v prvem trimesečju nosečnosti izpostavljene zaviralcem ACE, vendar pa majhnega povečanja tveganja ni možno izključiti. Čeprav ni na voljo kontrolnih epidemioloških podatkov glede tveganja pri uporabi antagonistov angiotenzina II, lahko podobno tveganje obstaja tudi za to skupino zdravil. Pri bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, je treba čim prej preiti na alternativno antihipertenzivno zdravljenje z uveljavljenim

varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen, če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z antagonisti angiotenzina II nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z antagonisti angiotenzina II takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje.

Znano je, da izpostavljenost antagonistom angiotenzina II v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti lahko povzroči fetotoksične učinke pri človeku (zmanjšajo delovanje ledvic, oligohidramnij, zapoznela zakostenitev lobanje) in toksične učinke pri novorojenčku (odpoved ledvic, hipotenzija, hiperkaliemija) (glejte poglavje 5.3).

V primeru izpostavljenosti antagonistom angiotenzina II od drugega trimesečja nosečnosti dalje se priporoča ultrazvočni pregled lobanje in delovanja ledvic.

Otroke, katerih matere so prejemale antagoniste angiotenzina II, je treba pozorno spremljati zaradi možnosti pojava hipotenzije (glejte poglavji 4.4).

Hidroklorotiazid:

Izkušnje z jemanjem hidroklorotiazida med nosečnostjo, zlasti v prvem trimesečju, so omejene. Študije na živalih niso zadostne.

Hidroklorotiazid prehaja skozi posteljico. Na osnovi farmakološkega mehanizma delovanja hidroklorotiazida lahko njegova uporaba v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti ogroža

feto-placentalno perfuzijo in pri plodu ali novorojenčku povzroči simptome, podobne zlatenici, motnje elektrolitskega ravnovesja in trombocitopenijo. Če koristnega učinka na potek bolezni ni, hidroklorotiazida ne smemo uporabljati za zdravljenje nosečnostnega edema, gestacijske hipertenzije ali preeklampsije, saj to lahko povzroči zmanjšanje plazemskega volumna in zmanjšanje prekrvavitve posteljice (hipoperfuzija).

Hidroklorotiazida ne smemo uporabljati za zdravljenje esencialne hipertenzije pri nosečnicah, razen v redkih primerih, kadar ni možno drugo zdravljenje.

Dojenje

Antagonisti angiotenzina II:

Podatkov glede uporabe zdravila Losartan/hidroklorotiazid Krka med dojenjem ni na voljo, zato njegove uporabe ne priporočamo. Prednost je treba dajati alternativnim zdravilom z bolj uveljavljenim varnostnim profilom pri uporabi med dojenjem, zlasti pri novorojenčkih ali nedonošenčkih.

Hidroklorotiazid:

Hidroklorotiazid se v majhnih količinah izloča v materino mleko. Tiazidi v velikih odmerkih, ki povzročajo diurezo, lahko zavirajo nastajanje mleka. Uporabe zdravila Losartan/hidroklorotiazid Krka med dojenjem ne priporočamo. Če se zdravilo Losartan/hidroklorotiazid Krka uporablja med dojenjem, je treba uporabiti najmanjši možni odmerek.

Študij o vplivu na sposobnost za vožnjo in upravljanje strojev niso izvedli. Pri vožnji ali upravljanju strojev je treba upoštevati, da se pri antihipertenzivnem zdravljenju občasno lahko pojavi omotica ali dremavost, še posebej na začetku zdravljenja ali pri povečanju odmerka.

Našteti neželeni učinki so razvrščeni glede na organski sistem in pogostnost v skladu z naslednjim

dogovorom:

• zelo pogosti (≥ 1/10),

  - pogosti (≥ 1/100 do < 1/10),

  - občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100),

  - redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000),

  - zelo redki (< 1/10.000),

• neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

  V kliničnih preskušanjih s kalijevim losartanatom in hidroklorotiazidom niso opazili nobenih neželenih učinkov, značilnih za to kombinacijo. Neželeni učinki so bili omejeni na tiste, ki so jih že predhodno opazili pri kalijevem losartanatu in/ali hidroklorotiazidu.

  V nadzorovanih kliničnih preskušanjih pri esencialni hipertenziji je bila omotica edini neželeni učinek, o katerem so poročali kot o z zdravilom povezanem neželenem učinku, ki se je pojavil pri 1 % ali več bolnikih, zdravljenih z losartanom in hidroklorotiazidom, in pogosteje kot pri placebu.

  Poleg teh učinkov so po začetku trženja zdravila poročali še o naslednjih neželenih učinkih:

  Organski sistem	Neželeni učinek	Pogostnost
  Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov	hepatitis	redki
  Preiskave	hiperkaliemija, zvišanje ALT	redki

  Neželeni učinki, ki so jih opazili pri eni od učinkovin in so lahko možni neželeni učinki zdravila

  Losartan/hidroklorotiazid Krka: Losartan

  Organski sistem	Neželeni učinek	Pogostnost
  Bolezni krvi inlimfatičnega sistema	anemija, Henoch-Schönleinova purpura, ekhimoza, hemoliza	občasni
  	trombocitopenija	neznana pogostnost
  Srčne bolezni	hipotenzija, ortostatska hipotenzija, sternalgija, angina pektoris, AV blokII. stopnje, cerebrovaskularni dogodek, miokardni infarkt, palpitacije, aritmije (atrijska fibrilacija, sinusna bradikardija,tahikardija, ventrikularna tahikardija, fibrilacija ventriklov)	občasni
  Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta	vrtoglavica, tinitus	občasni
  Očesne bolezni	zamegljen vid, pekoč občutek/občutek zbadanja v očesu, konjunktivitis, zmanjšana ostrinavida	občasni
  Bolezni prebavil	bolečine v trebuhu, navzea, diareja, dispepsija	pogosti
  	konstipacija, zobobol, suha usta, flatulenca, gastritis, bruhanje, obstipacija	občasni
  	pankreatitis	neznana pogostnost
  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije	astenija, utrujenost, bolečina v prsnem košu	pogosti
  	edem obraza, edem, zvišana telesna	občasni

  	temperatura
  	gripi podobni simptomi, splošnoslabo počutje	neznana pogostnost
  Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov	nenormalno delovanje jeter	neznana pogostnost
  Bolezni imunskega sistema	preobčutljivost: anafilaktične reakcije, angioedem vključno z otekanjem grla in glotisa, zaradi česar se zožijo dihalne poti, in/ali otekanjem obraza, ustnic, žrela in/ali jezika; pri nekaterih od teh bolnikov so v preteklosti poročali o angioedemu v povezavi z jemanjem drugih zdravil, vključno z zaviralciACE	redki
  Presnovne in prehranskemotnje	anoreksija, protin	občasni
  Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva	mišični krči, bolečina v hrbtu, bolečina v nogi, mialgija	pogosti
  	bolečina v roki, otekanje sklepov, bolečina v kolenu, mišično-skeletne bolečine, bolečina v rami, okornost, artralgija, artritis, bolečina v kolku,fibromialgija, šibkost mišic	občasni
  	rabdomioliza	neznana pogostnost
  Bolezni živčevja	glavobol, omotica	pogosti
  	nervoznost, parestezija, periferna nevropatija, tremor, migrena, sinkopa	občasni
  	disgevzija	neznana pogostnost
  Psihiatrične motnje	nespečnost	pogosti
  	anksioznost, anksiozne motnje, panične motnje, zmedenost, depresija, nenormalne sanje, motnjespanja, zaspanost, motnje spomina	občasni
  Bolezni sečil	ledvična okvara, ledvična odpoved	pogosti
  	nokturija, pogosto uriniranje, okužba urinarnega trakta	občasni
  Motnje reprodukcije in dojk	zmanjšan libido, erektilna disfunkcija/impotenca	občasni
  Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora	kašelj, okužba zgornjih dihal, zamašen nos, sinuzitis, težave s sinusi	pogosti
  	nelagodje v žrelu, faringitis, laringitis, dispneja, bronhitis, epistaksa, rinitis, respiratornakongestija	občasni
  Bolezni kože in podkožja	alopecija, dermatits, suha koža, eritem, zardevanje, fotosenzitivnost,srbenje, izpuščaj, urtikarija, znojenje	občasni
  Žilne bolezni	vaskulitis	občasni
  	od odmerka odvisni ortostatski	neznana pogostnost

  	učinki
  Preiskave	hiperkaliemija, blago znižanhematokrit in hemoglobin,hipoglikemija	pogosti
  	blago zvišanje sečnine in kreatinina v serumu	občasni
  	zvišanje jetrnih encimov in bilirubina	zelo redki
  	hiponatriemija	neznana pogostnost

  Hidroklorotiazid

  Organski sistem		Neželeni učinek	Pogostnost
  Benigne, maligne in neopredeljene novotvorbe (vključno s cistami inpolipi)		nemelanomski kožni rak (bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom)1	neznana pogostnost
  Bolezni krvi inlimfatičnega sistema		agranulocitoza, aplastična anemija, hemolitična anemija, levkopenija, purpura, trombocitopenija	občasni
  Bolezni imunskega sistema		anafilaktična reakcija	redki
  Presnovne in prehranskemotnje		anoreksija, hiperglikemija, hiperurikemija, hipokaliemija, hiponatriemija	občasni
  Psihiatrične motnje		nespečnost	občasni
  Bolezni živčevja		glavobol	pogosti
  Očesne bolezni		prehodno zamegljen vid, ksantopsija	občasni
  		akutna miopija	neznana pogostnost
  		akutni glavkom z zaprtim zakotjem	neznana pogostnost
  		odstop žilnice	neznana pogostnost
  Žilne bolezni		nekrotizirajoči angiitis (vaskulitis, kožni vaskulitis)	občasni
  Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora		dihalna stiska vključno s pljučnico inpljučnim edemom	občasni
  		sindrom akutne dihalne stiske (ARDS) (glejte poglavje 4.4)	zelo redki
  Bolezni prebavil		vnetje žleze slinavke, krči, draženježelodca, navzea, bruhanje, diareja, konstipacija	občasni
  Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov		zlatenica (intrahepatična holestaza),pankreatitis	občasni
  Bolezni kože in podkožja		fotosenzitivnost, urtikarija, toksičnaepidermalna nekroliza	občasni
  		kožni eritematozni lupus	neznana pogostnost
  Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva		mišični krči	občasni
  Bolezni sečil		glikozurija, intersticijski nefritis, motnje delovanja ledvic, ledvičnaodpoved	občasni
  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije		zvišana telesna temperatura, omotica	občasni

  1 Nemelanomski kožni rak: Na podlagi obstoječih podatkov epidemioloških študij so ugotovili, da obstaja razmerje med kumulativnim odmerkom hidroklorotiazida in nemelanomskim kožnim rakom (glejte tudi poglavji 4.4 in 5.1).

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

  Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

  SI-1000 Ljubljana

  Tel: +386 (0)8 2000 500

  Faks: +386 (0)8 2000 510

  e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

O zdravljenju prevelikega odmerjanja zdravila Losartan/hidroklorotiazid Krka nimamo specifičnih informacij. Zdravljenje je simptomatsko in podporno. Zdravljenje z zdravilom Losartan/hidroklorotiazid Krka je treba prekiniti in bolnika natančno opazovati. Priporočeni ukrepi zajemajo izzivanje bruhanja, če je bilo zdravilo zaužito pred kratkim, ter uravnavo dehidracije, elektrolitskega neravnovesja, hepatične kome in hipotenzije po ustaljenih metodah.

Losartan

Podatkov o prevelikem odmerjanju pri ljudeh je malo. Najverjetnejša simptoma prevelikega odmerjanja bi bila hipotenzija in tahikardija; bradikardija bi se lahko pojavila zaradi parasimpatične (vagalne) stimulacije. Če bi se pojavila simptomatska hipotenzija, je potrebno podporno zdravljenje.

S hemodializo ne moremo odstraniti niti losartana niti njegovega aktivnega presnovka.

Hidroklorotiazid

Najpogostejši znaki in simptomi, ki so jih opazili, so tisti, ki jih povzročata zmanjšana količina elektrolitov (hipokaliemija, hipokloremija, hiponatriemija) in dehidracija zaradi močne diureze. Če je bolnik vzel tudi digitalis, lahko hipokaliemija izzove srčne aritmije.

Količine hidroklorotiazida, ki se odstrani s hemodializo, niso ugotovili.