Xefo 8 mg filmsko obložene tablete

• Kratkotrajno lajšanje akutne blage do zmerne bolečine

• Simptomatsko lajšanje bolečine in vnetja pri osteoartrozi

• Simptomatsko lajšanje bolečine in vnetja pri revmatoidnem artritisu

Pri vseh bolnikih režim odmerjanja prilagodimo odzivu posameznika na zdravljenje. Bolečine

8-16 mg lornoksikama na dan, razdeljenega na 2 ali 3 odmerke. Največji priporočeni dnevni odmerek je 16 mg.

Osteoartroza in revmatoidni artritis

Začetni priporočeni odmerek je 12 mg lornoksikama na dan, razdeljen na 2 ali 3 odmerke. Vzdrževalni odmerek ne sme biti večji od 16 mg lornoksikama na dan.

Zdravilo Xefo filmsko obložene tablete je namenjeno peroralni uporabi in ga mora bolnik vzeti z zadostno količino tekočine.

Dodatni podatki o posebnih populacijah

Otroci in mladostniki

Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba zdravila Xefo filmsko obložene tablete pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, ni priporočljiva.

Starostniki

Za bolnike, starejše od 65 let in brez okvare delovanja ledvic in jeter, ni potrebno prilagajati odmerjanja. Pri teh bolnikih zdravilo Xefo filmsko obložene tablete dajemo previdno, saj slabše prenašajo gastrointestinalne neželene učinke zdravila (glejte poglavje 4.4).

Okvara ledvic

Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic je največji priporočeni dnevni odmerek 12 mg, razdeljen na 2 ali 3 odmerke (glejte poglavje 4.4).

Okvara jeter

Pri bolnikih z zmerno okvaro jeter je največji dnevni odmerek 12 mg, razdeljen na 2 ali 3 odmerke (glejte poglavje 4.4).

Možnost neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najnižjega učinkovitega odmerka za najkrajše možno trajanje zdravljenja za obvladovanje (lajšanje) simptomov (glejte poglavje 4.4).

• Preobčutljivost za lornoksikam ali katerokoli pomožno snov

• Trombocitopenija

• Preobčutljivost (simptomi, podobni astmi; rinitis; angioedem ali urtikarija) za druga nesteroidna protivnetna zdravila, vključno z acetilsalicilno kislino

• Hudo srčno popuščanje

• Krvavitev v prebavilih, cerebrovaskularna krvavitev ali druge bolezni s krvavitvijo

• Anamneza perforacije ali krvavitve v prebavilih, povezane s predhodnim zdravljenjem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili

• Aktivna peptična razjeda/krvavitev ali anamneza takšne rekurentne bolezni (najmanj dve ločeni epizodi dokazane razjede ali krvavitve)

• Huda okvara jeter

• Huda okvara ledvic (serumski kreatinin >700 µmol/l)

• Tretje tromesečje nosečnosti (glejte poglavje 4.6)

Pri naslednjih boleznih lahko lornoksikam dajete le po natančnem vrednotenju tveganj in koristi:

• Okvara ledvic: Pri bolnikih z blago (serumski kreatinin 150-300 µmol/l) do zmerno (serumski kreatinin 300-700 µmol/l) okvaro ledvic zaradi odvisnosti ohranjanja ledvičnega krvotoka od ledvičnih prostaglandinov lornoksikam uporabite previdno. Zdravljenje z lornoksikamom morate prekiniti, če se med zdravljenjem delovanje ledvic poslabša.

• Ledvično funkcijo morate spremljati pri bolnikih po večjih kirurških posegih, bolnikih s srčnim popuščanjem, bolnikih, ki se zdravijo z diuretiki ali sočasno jemljejo zdravila, ki nedokazano ali dokazano poškodujejo ledvice.

• Bolniki z boleznimi strjevanja krvi: Priporočamo natančno klinično spremljanje in opravljanje laboratorijskih preiskav (npr. aktivirani parcialni tromboplastinski čas).

• Okvara jeter (npr. ciroza jeter): Pri bolnikih z okvaro jeter je morda potrebno klinično spremljanje in opravljanje laboratorijskih preiskav, saj lahko pri zdravljenju z dnevnimi odmerki 12-16 mg pride do kopičenja lornoksikama (zvišanje AUC). Vendar izgleda, da okvara jeter ne vpliva na

  farmakokinetične parametre lornoksikama v primerjavi z zdravimi preiskovanci.

• Dolgoročno zdravljenje (daljše od 3 mesecev): Priporočamo redne laboratorijske hematološke preiskave (hemoglobin), preiskave ledvične funkcije (kreatinin) in jetrnih encimov.

• Starostniki, starejši od 65 let: Priporočamo spremljanje ledvične in jetrne funkcije. Pri starostnikih po operacijah priporočamo previdnost.

  Jemanju lornoksikama sočasno z drugimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, vključno s selektivnimi zaviralci ciklooksigenaze-2, se morate izogniti.

  Možnost neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najnižjega učinkovitega odmerka za najkrajše možno trajanje zdravljenja za obvladovanje (lajšanje) simptomov (glejte poglavje 4.2 in tveganja za

  neželene učinke na prebavilih in srčno-žilne dogodke v nadaljevanju).

  Gastrointestinalna krvavitev, razjeda in perforacija: Za vsa nesteroidna protivnetna zdravila so ugotovili, da se lahko kadarkoli med zdravljenjem z ali brez opozorilnih simptomov ali anamneze resnih bolezni prebavil pojavijo gastrointestinalna krvavitev, razjeda ali perforacija, ki ima lahko smrtni izid.

  Tveganje gastrointestinalne krvavitve, razjede ali perforacije je višje pri večjih odmerkih nesteroidnih protivnetnih zdravil, pri bolnikih z anamnezo razjede, zlasti če je prišlo do zapleta s krvavitvijo ali perforacijo (glejte poglavje 4.3) in pri starostnikih. Zdravljenje morate začeti z najnižjim možnim

  odmerkom. Pri teh bolnikih in pri bolnikih, ki potrebujejo sočasno zdravljenje z nizkimi odmerki

  acetilsalicilne kisline ali drugimi zdravilnimi učinkovinami, ki povečajo tveganje za gastrointestinalne pojave, je treba preučiti možnost uvedbe kombiniranega zdravljenja z zaščitnimi zdravili (npr. misoprostolom ali zaviralci protonskih črpalk; glejte besedilo v nadaljevanju in poglavje 4.5).

  Priporočamo redno klinično spremljanje.

  Bolniki z anamnezo toksičnosti za prebavila, zlasti starostniki, morajo sporočiti vse nenavadne

  abdominalne simptome (zlasti krvavitev v prebavilih), še posebej v začetnih fazah zdravljenja. Zdravilo moramo dajati previdno bolnikom, ki se sočasno zdravijo z zdravili, ki lahko zvišajo tveganje nastanka razjed ali krvavitve, kot so peroralni kortikosteroidi, antikoagulanti , npr. varfarin, selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina ali antitrombotiki, npr. acetilsalicilna kislina (glejte poglavje 4.5).

  Če se pri bolnikih, ki jemljejo lornoksikam, pojavijo gastrointestinalne krvavitve ali razjede, morate zdravljenje prekiniti.

  Nesteroidna protivnetna zdravila morate previdno dajati bolnikom z anamnezo gastrointestinalnih

  bolezni (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen), saj lahko poslabšajo bolezensko stanje (glejte poglavje 4.8).

  Pri starostnikih je pogostnost neželenih reakcij pri zdravljenju z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili zvišana, zlasti pogostnost gastrointestinalne krvavitve in perforacije, ki sta lahko smrtni (glejte poglavje 4.3).

  Previdnost je potrebna pri bolnikih z anamnezo hipertenzije in/ali srčnega popuščanja, saj so v povezavi z zdravljenjem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili poročali o zadrževanju tekočin in nastajanju edemov.

  Pri bolnikih z anamnezo hipertenzije in/ali blagega kongestivnega srčnega popuščanja sta potrebna ustrezno spremljanje in svetovanje, saj so poročali o povezavi med zdravljenjem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in zadrževanjem tekočin in nastajanjem edemov.

  Podatki kliničnih preskušanj in epidemiološki podatki kažejo, da je uporaba nekaterih nesteroidnih protivnetnih zdravil (zlasti v visokih odmerkih in pri dolgotrajnem zdravljenju) lahko povezana z majhnim povečanjem tveganja za arterijske trombotične dogodke (npr. miokardnega infarkta ali možganske kapi). Za lornoksikam ni dovolj podatkov, da bi takšno tveganje izključili.

  Pri bolnikih z nenadzorovano hipertenzijo, kongestivnim srčnim popuščanjem, dokazano ishemično srčno boleznijo, boleznijo perifernih arterij in/ali cerebrovaskularno boleznijo je treba zdravljenje z lornoksikamom uvesti po natančni preučitvi primera. Skrbna presoja je potrebna pred uvedbo

  dolgotrajnega zdravljenja pri bolnikih z dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni (npr. hipertenzija, hiperlipidemija, diabetes mellitus, kajenje).

  Sočasno zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in heparinom v primeru spinalne ali

  epiduralne anestezije zviša tveganje nastanka spinalnega/epiduralnega hematoma (glejte poglavje 4.5).

  V zelo redkih primerih so opazili hude kožne reakcije (med katerimi so bile nekatere s smrtnim izidom), med drugim eksfoliativni dermatitis, sindrom Stevens-Johnson in toksično epidermalno nekrolizo, ki so bile povezane z uporabo nesteroidnih protivnetnih zdravil (glejte poglavje 4.8). Največja nevarnost za pojav teh reakcij je v zgodnji fazi zdravljenja, saj se v večini primerov reakcija pojavi v prvem mesecu zdravljenja. Zdravljenje z zdravilom Xefo filmsko obložene tablete morate prekiniti ob prvem pojavu kožnih izpuščajev, lezij na sluznicah ali drugih znakov preobčutljivostne reakcije.

  Previdnost je potrebna pri bolnikih, ki imajo ali so kdaj imeli bronhialno astmo, saj lahko nesteroidna protivnetna zdravila pri takšnih bolnikih izzovejo bronhospazem.

  Pri bolnikih s sistemskim eritematoznim lupusom (SLE) in mešano vezivnotkivno boleznijo se lahko pojavi povečano tveganje za aseptični meningitis.

  Zdravilo Xefo filmsko obložene tablete zmanjša sposobnost agregacije trombocitov in podaljša čas krvavitve, zato je potrebna previdnost pri predpisovanju zdravila bolnikom, ki so nagnjeni h krvavitvam.

  Sočasno zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in takrolimusom lahko zviša tveganje nefrotoksičnosti zaradi zmanjšane sinteze prostaciklina v ledvicah. Pri bolnikih, ki prejemajo kombinirano zdravljenje s takrolimusom, morate zato natančno spremljati funkcijo ledvic.

  Večina nesteroidnih protivnetnih zdravil povzroča občasna zvišanja ravni serumskih transaminaz,

  serumskega bilirubina in povečanje drugih parametrov jetrne funkcije, kot tudi občasna zvišanja ravni kreatinina v serumu in dušika iz sečnine v krvi ter druge nenormalne laboratorijske teste. Če ugotovite, da so takšne nenormalnosti pomembne, če ne izzvenijo, morate zdravljenje z lornoksikamom prekiniti in izvesti ustrezne preiskave.

  To zdravilo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

  Lornoksikam, kakor tudi druga zdravila, ki zavirajo sintezo ciklooksigenaze/prostaglandina, lahko

  zmanjšajo plodnost, zato uporaba ni priporočljiva pri ženskah, ki želijo zanositi. Pri ženskah, ki imajo težave pri zanositvi ali opravljajo preiskave zaradi neplodnosti, je treba preučiti prekinitev zdravljenja z lornoksikamom.

  Izjemoma so lahko norice izvor resnih infekcijskih komplikacij kože in mehkih tkiv.

  Do danes doprinos nesteroidnih protivnetnih zdravil k poslabšanju teh infekcij ne more biti izključen. Zato je priporočljivo, da se ob pojavu noric izogibamo uporabi lornoksikama.

Sočasna uporaba lornoksikama in

• Cimetidina: Zvišane plazemske koncentracije lornoksikama. (Ni dokazanih interakcij med lornoksikamom in ranitidinom ali med lornoksikamom in antacidi).

• Antikoagulantov: Nesteroidna protivnetna zdravila lahko povečajo učinek antikoagulantov, npr. varfarina (glejte poglavje 4.4). Uvesti morate natančno spremljanje mednarodno umerjenega razmerja INR.

• Fenprokumona: Zmanjšan učinek zdravljenja s fenprokumonom.

• Heparina: Nesteroidna protivnetna zdravila pri sočasnem dajanju heparina zvišajo tveganje nastanka spinalnega ali epiduralnega hematoma v primeru spinalne ali epiduralne anestezije (glejte poglavje 4.4).

• Zaviralcev angiotenzinske konvertaze: Lahko se zmanjša antihipertenzivni učinek zaviralca angiotenzinske konvertaze.

• Diuretikov: Zmanjšan diuretični in antihipertenzivni učinek diuretikov Henlejeve zanke, tiazidnih diuretikov in diuretikov, ki varčujejo kalij.

• Zaviralcev beta-adrenergičnih receptorjev: Zmanjšana antihipertenzivna učinkovitost.

• Zaviralca angiotenzin II receptorja: Zmanjšana antihipertenzivna učinkovitost.

• Digoksina: Zmanjšan ledvični očistek digoksina.

• Kortikosteroidov: Zvišano tveganje gastrointestinalne razjede ali krvavitve (glejte poglavje 4.4).

• Kinolonskih antibiotikov: Zvišano tveganje krčev.

• Antitrombotikov: Zvišano tveganje gastrointestinalne krvavitve (glejte poglavje 4.4).

• Drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil: Zvišano tveganje gastrointestinalne krvavitve.

• Metotreksata: Zvišane serumske koncentracije metotreksata. Lahko pride do povečane toksičnosti. V primeru sočasnega zdravljenja morate bolnika skrbno spremljati.

• Selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI): Zvišano tveganje gastrointestinalne krvavitve (glejte poglavje 4.4).

• Litija: Nesteroidna protivnetna zdravila zavirajo očistek litija, zato se lahko serumske koncentracije litija zvišajo nad mejno vrednost toksičnosti. V teh primerih morate spremljati serumske ravni litija, zlasti med uvedbo zdravljenja, prilagajanjem odmerka in med prekinitvijo zdravljenja.

• Ciklosporina: Zvišane serumske koncentracije ciklosporina. Nefrotoksičnost ciklosporina je lahko povečana preko učinkov, ki so povezani z delovanjem ledvičnih prostaglandinov. V primeru kombiniranega zdravljenja morate spremljati ledvično funkcijo.

• Sulfonilsečnine (npr. glibenklamid): Zvišano tveganje hipoglikemije.

• Znanih induktorjev in zaviralcev izoencimov CYP2C9: Lornoksikam (kakor druga nesteroidna protivnetna zdravila, ki so odvisna od citokroma P450 2C9 (izoencim CYP2C9)) ima interakcije z znanimi induktorji in zaviralci izoencimov CYP2C9 (glejte poglavje 5.2 Biotransformacija).

• Takrolimusa: Zvišanje tveganja nefrotoksičnosti zaradi zmanjšane sinteze prostaciklina v ledvicah. V primeru kombiniranega zdravljenja morate spremljati ledvično funkcijo (glejte poglavje 4.4).

• Pemetrekseda: Nesteroidna protivnetna zdravila lahko zmanjšajo ledvični očistek pemetrekseda, kar lahko poveča toksičen učinek na ledvice in prebavila ter povzroči mielosupresijo.

  Jemanje zdravila Xefo filmsko obložene tablete skupaj s hrano povzroči počasnejšo absorpcijo lornoksikama. Zato se zdravila Xefo filmsko obložene tablete ne sme vzeti s hrano, kadar je potrebno, da začne hitro učinkovati (lajšanje bolečine).

  Hrana lahko zmanjša absorpcijo zdravila za približno 20 % in podaljša Tmax.

Nosečnost

Zdravilo Xefo filmsko obložene tablete je kontraindicirano v tretjem trimesečju nosečnosti, bolnice ga ne smejo jemati tudi v prvem in drugem trimesečju in pri porodu, ker za lornoksikam ni na voljo

kliničnih podatkov o izpostavljenosti zdravilu med nosečnostjo.

Ni zadostnih podatkov o uporabi lornoksikama pri nosečnicah. Študije na živalih so pokazale toksični vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Zaviranje sinteze prostaglandinov lahko škodljivo vpliva na nosečnost in/ali razvoj zarodka/ploda.

Podatki iz epidemioloških študij kažejo zvišano tveganje splava in srčnih okvar po uporabi zaviralca

sinteze prostaglandinov v zgodnji nosečnosti. Tveganje naj bi se povečevalo v odvisnosti od odmerka in trajanja zdravljenja. Pri živalih dajanje zaviralca sinteze prostaglandinov povzroči večjo pogostnost izgube pred in po nidaciji ter smrtnosti zarodka/ploda. Nosečnice ne smejo jemati zaviralcev sinteze prostaglandinov v prvem ali drugem trimesečju nosečnosti, razen če je nujno potrebno.

Zaradi uporabe zaviralcev sinteze prostaglandinov v tretjem trimesečju nosečnosti se lahko pri plodu razvijejo kardiopulmonalni toksični učinki (prezgodnje zaprtje arterioznega duktusa in pljučna

hipertenzija) in ledvična disfunkcija, ki lahko povzroči popuščanje ledvic in s tem zmanjšano količino amnijske tekočine. Na koncu nosečnosti lahko zaviralci sinteze prostaglandinov pri materi in plodu povzročijo podaljšanje časa krvavitve ter zavrejo krčenje maternice, kar lahko zakasni ali podaljša porod. Zato je uporaba lornoksikama v tretjem trimesečju nosečnosti kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Dojenje

Ni podatkov o izločanju lornoksikama v materino mleko. Pri podganah v obdobju laktacije se lornoksikam izloča v mleko v relativno visokih koncentracijah. Zato lornoksikama doječe matere ne smejo jemati.

Bolniki, pri katerih se med zdravljenjem z lornoksikamom pojavi omotica in/ali zaspanost, ne smejo voziti ali upravljati s stroji.

Najpogosteje navedeni neželeni učinki nesteroidnih protivnetnih zdravil so gastrointestinalne narave. Lahko se pojavijo peptični ulkusi, perforacija ali krvavitve v prebavilih, tudi s smrtnimi primeri, zlasti pri starostnikih (glejte poglavje 4.4). Pri uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil so poročali o pojavu navzeje, bruhanja, driske, flatulence, obstipacije, dispepsije, trebušnih bolečin, črnega blata,

hematemeze, ulceroznega stomatitisa ter poslabšanju kolitisa in Crohnove bolezni (glejte poglavje 4.4). Redkejša so poročila o pojavu gastritisa.

Neželene učinke lahko pričakujemo pri približno 20 % bolnikov, ki se zdravijo z lornoksikamom. Najpogostejši neželeni učinki lornoksikama so navzea, dispepsija, slaba prebava, trebušne bolečine, bruhanje in driska. V razpoložljivih študijah so se ti simptomi na splošno pojavili pri manj kot 10 % bolnikov.

Med zdravljenjem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili so opazili edeme, hipertenzijo in srčno popuščanje.

Podatki kliničnih preskušanj in epidemiološki podatki kažejo, da je uporaba nekaterih nesteroidnih protivnetnih zdravil (zlasti v visokih odmerkih in pri dolgotrajnem zdravljenju) lahko povezana s

povečanim tveganjem za arterijske trombotične dogodke (npr. za miokardni infarkt ali možgansko kap; glejte poglavje 4.4).

Izjemoma pride pri noricah do resnih infekcijskih komplikacij kože in mehkih tkiv.

V nadaljevanju so našteti neželeni učinki, ki so se na splošno pojavili pri več kot 0,05 % od 6.417 bolnikov, ki so prejemali lornoksikam v kliničnih preskusih faze II, III in IV.

Zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do

<1/1.000); zelo redki (<1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Infekcijske in parazitske bolezni redki: faringitis

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

redki: anemija, trombocitopenija, levkopenija, podaljšan čas krvavitve

zelo redki: ekhimoza. Poročali so, da nesteroidna protivnetna zdravila povzročajo potencialno resne

hematološke motnje kot so nevtropenija, agranulocitoza, aplastična anemija in hemolitična anemija, kar je značilno za to skupino zdravil.

Bolezni imunskega sistema

redki: preobčutljivost, anafilaktična reakcija in anafilaksija

Presnovne in prehranske motnje

občasni: anoreksija, spremembe telesne mase

Psihiatrične motnje

občasni: nespečnost, depresija

redki: zmedenost, živčnost, agitiranost

Bolezni živčevja

pogosti: blag in prehoden glavobol, omotica

redki: somnolenca, parestezije, motnje okušanja, tremor, migrena

zelo redki: aseptični meningitis pri bolnikih s sistemskim eritematoznim lupusom (SLE) in mešano vezivnotkivno boleznijo (glejte poglavje 4.4)

očesne bolezni

občasni: konjunktivitis redki: motnje vida

Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta občasni: vrtoglavica, tinitus

Srčne bolezni

občasni: palpitacije, tahikardija, edem, srčno popuščanje

Žilne bolezni

občasni: zardevanje, edem

redki: hipertenzija, vročinsko oblivanje, krvavitev, hematom

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora občasni: rinitis

redki: dispneja, kašelj, bronhospazem

Bolezni prebavil

pogosti: navzea, trebušne bolečine, dispepsija, driska, bruhanje

občasni: obstipacija, flatulenca, spahovanje, suha usta, gastritis, želodčna razjeda, bolečine v zgornjem predelu trebuha, razjeda dvanajstnika, razjeda v ustih

redki: črno blato, hematemeza, stomatitis, ezofagitis, gastroezofagealni refluks, disfagija, aftozni stomatitis, glositis, perforirajoča peptična razjeda, krvavitev v prebavilih

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

občasni: zvišane ravni tastov jetrne funkcije, SGPT (ALT) ali SGOT (AST)

zelo redki: hepatotoksičnost kot npr.: odpoved jeter, hepatitis, zlatenica in holestaza

Bolezni kože in podkožja

občasni: izpuščaj, srbečica, hiperhidroza, eritemski izpuščaj, urtikarija in angioedem, alopecija redki: dermatitis in ekcem, pupura

zelo redki: edem in mehurjaste reakcije, sindrom Stevens-Johnson, toksična epidermalna nekroliza

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva občasni: artralgija

redki: bolečine v kosteh, mišični krči, mialgija

Bolezni sečil

redki: nikturija, motnje uriniranja, zvišanje ravni dušika iz sečnine in kreatinina v krvi

zelo redki: Lornoksikam lahko izzove akutno odpoved ledvic pri bolnikih z že obstoječo okvaro ledvic, ki so za vzdrževanje pretoka krvi skozi ledvice odvisni od ledvičnih prostoglandinov (glejte poglavje 4.4). Nefrotoksičnost v različnih oblikah vključno z nefritisom in nefrotičnem sindromom je značilna za celo skupino nesteroidnih protivnetnih zdravil.

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije občasni: neugodje, edem obraza

redki: astenija

Trenutno ni poročil o primerih prevelikega odmerjanja, kar onemogoča opredelitev posledic prevelikega odmerjanja ali priporočil o specifični obravnavi takšnega stanja. Vendar lahko po prevelikem odmerku lornoksikama pričakujemo naslednje simptome: slabost, bruhanje, cerebralni

simptomi (omotica, motnje vida). Resni simptomi so ataksija, ki napreduje do kome in krčev, poškodbe jeter in ledvic ter verjetno tudi motnje strjevanja krvi.

V primeru prevelikega odmerjanja ali suma nanj moramo prekiniti zdravljenje. Lornoksikam se zaradi kratke razpolovne dobe hitro izloča. Lornoksikam se ne odstranjuje z dializo. Do sedaj ni znanega

specifičnega antidota. V nujnih primerih je treba preučiti možnost uporabe običajnih ukrepov v nujnih primerih, vključno z izpiranjem želodca. Načeloma lahko zmanjšanje absorpcije lornoksikama

dosežemo le z dajanjem aktivnega oglja neposredno po zaužitju pripravka. Prebavne težave lahko na primer zdravimo s prostaglandinskim analogom ali ranitidinom.