Solifenacin Lek 5 mg filmsko obložene tablete

Zdravilo Solifenacin Lek je indicirano za simptomatsko zdravljenje urgentne inkontinence in/ali povečane pogostnosti in nujnosti uriniranja pri odraslih, ki se lahko pojavita pri bolnikih s sindromom prekomerno aktivnega sečnega mehurja.

Odmerjanje

Priporočeni odmerek je 5 mg solifenacinijevega sukcinata enkrat dnevno. Po potrebi se

odmerek lahko poveča na 10 mg solifenacinijevega sukcinata enkrat dnevno. Zaužije se lahko s hrano ali brez nje.

Posebne skupine bolnikov

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, še nista bili ugotovljeni, zato zdravila Solifenacin Lek pri otrocih in mladostnikih ne smemo uporabljati.

Starejši

Za starejše bolnike odmerka ni treba prilagajati.

Bolniki z ledvično okvaro

Za bolnike z blago do zmerno ledvično okvaro (očistek kreatinina > 30 ml/min) odmerka ni treba prilagajati. Bolnike s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina ≤ 30 ml/min) je treba zdraviti previdno in ne smejo dobiti več kot 5 mg enkrat dnevno (glejte poglavje 5.2).

Bolniki z jetrno okvaro

Za bolnike z blago jetrno okvaro prilagajanje odmerka ni potrebno. Bolnike z zmerno jetrno okvaro (7 do 9 po Child-Pughovi lestvici) je treba zdraviti previdno in ne smejo dobiti več kot 5 mg enkrat dnevno (glejte poglavje 5.2).

Bolniki, ki se zdravijo z močnimi zaviralci citokroma P450 3A4

Najvišji odmerek zdravila Solifenacin Lek je treba omejiti na 5 mg, kadar bolnik sočasno dobiva ketokonazol ali terapevtske odmerke drugih močnih zaviralcev CYP3A4, npr. ritonavirja, nelfinavirja, itrakonazola (glejte poglavje 4.5).

Način uporabe

Zdravilo Solifenacin Lek se jemlje peroralno. Tableto je treba pogoltniti celo z nekaj tekočine.

• Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli sestavino, navedeno v poglavju 6.1.

• Solifenacin je kontraindiciran pri bolnikih z zastojem urina, s hudimi gastro-intestinalnimi težavami (vključno s toksičnim megakolonom), miastenijo gravis ali glavkomom ozkega zakotja in pri bolnikih z nevarnostjo za taka stanja,

• Bolniki na hemodializi (glejte poglavje 5.2),

• Bolniki s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 5.2),

• Bolniki z hudo ledvično okvaro ali zmerno jetrno okvaro in tistih, ki dobivajo močan zaviralec encima CYP3A4, npr. ketokonazol (glejte poglavje 4.5).

Pred začetkom zdravljenja z zdravilom Solifenacin Lek je treba oceniti druge vzroke za pogosto uriniranje (srčno popuščanje ali ledvična bolezen). Če gre za okužbo sečil, je treba začeti s primernim antibakterijskim zdravljenjem.

Zdravilo Solifenacin Lek je treba uporabljati previdno pri bolnikih:

• s klinično pomembno zaporo sečnega mehurja z nevarnostjo za zastoj urina;

• z gastro-intestinalnimi obstrukcijskimi motnjami;

• z nevarnostjo zmanjšane gastrointestinalne motilitete;

• s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina ≤ 30 ml/min; glejte poglavji 4.2 in 5.2), odmerki za te bolnike ne smejo presegati 5 mg;

• z zmerno jetrno okvaro (Child-Pughova lestvica 7 do 9; glejte poglavji 4.2 in 5.2), odmerki za te bolnike ne smejo presegati 5 mg;

• ki istočasno dobivajo močan zaviralec CYP3A4, npr. ketokonazol (glejte poglavji 4.2 in 4.5);

• s hiatusno kilo/gastroezofagealnim refluksom in/ali bolniki, ki sočasno jemljejo zdravila (kot npr. bisfosfonate), ki lahko povzročijo ali poslabšajo ezofagitis;

• z avtonomno nevropatijo.

  Pri bolnikih z dejavniki tveganja, kot sta že obstoječi sindrom dolgega QT in hipokaliemija, so opazili podaljšanje QT intervala in torsade de pointes.

  Varnosti in učinkovitosti pri bolnikih z nevrogenim vzrokom za povečano aktivnost detruzorja še niso ugotovili.

  Pri nekaterih bolnikih, ki so bili zdravljeni s solifenacinom, so poročali o angioedemu z obstrukcijo dihalnih poti. Če se pojavi angioedem, je treba zdravljenje z zdravilom Solifenacin Lek prekiniti in ustrezno zdraviti in/ali ukrepati.

  Pri nekaterih bolnikih, ki so bili zdravljeni s solifenacinom, so poročali o anafilaktičnih reakcijah. Pri bolnikih, pri katerih se pojavi anafilaktična reakcija, je treba zdravljenje z zdravilom Solifenacin Lek prekiniti in ustrezno zdraviti in/ali ukrepati.

  Maksimalni učinek zdravila Solifenacin Lek je mogoče pričakovati šele po 4 tednih zdravljenja.

  Bolniki z redkimi dednimi motnjami, kot so netoleranca za galaktozo, laponsko pomanjkanje laktaze ali malabsorbcija glukoze/galaktoze, ne smejo jemati tega zdravila.

Farmakološke interakcije

Sočasno zdravljenje z drugimi zdravili z antiholinergičnimi lastnostmi ima lahko za posledico

bolj izražene terapevtske in neželene učinke. Po prenehanju zdravljenja z zdravilom Solifenacin Lek naj sledi približno en teden presledka pred začetkom zdravljenja z drugim antiholinergikom. Sočasno dajanje agonistov holinergičnih receptorjev lahko zmanjša terapevtski učinek solifenacina.

Solifenacin lahko zmanjša učinek zdravil, ki pospešujejo motiliteto prebavil, kot sta na primer metoklopramid in cisaprid.

Farmakokinetične interakcije

In vitro študije so pokazale, da solifenacin pri terapevtskih odmerkih ne zavira encimov CYP1A1/2, 2C9, 2C19, 2D6 ali 3A4, dobljenih iz mikrosomov človeških jeter. Zato je malo verjetno, da bi solifenacin spremenil očistek zdravil, ki jih ti CYP encimi presnavljajo.

Učinek drugih zdravil na farmakokinetiko solifenacina

Solifenacin se presnavlja z encimom CYP3A4. Sočasno dajanje ketokonazola (200 mg/dan), močnega zaviralca encima CYP3A4, je imelo za posledico dvojno povečanje AUC solifenacina, medtem ko je imel ketokonazol v odmerku 400 mg/dan za posledico trojno povečanje AUC solifenacina. Zato je treba maksimalni odmerek zdravila Solifenacin Lek omejiti na 5 mg, kadar ga dajemo sočasno s ketokonazolom ali terapevtskimi odmerki drugih močnih zaviralcev encima CYP3A4 (npr. ritonavira, nelfinavira, itrakonazola) (glejte poglavje 4.2). Sočasno zdravljenje s solifenacinom in močnim zaviralcem CYP3A4 je kontraindicirano pri bolnikih s hudo ledvično okvaro ali zmerno jetrno okvaro.

Učinkov indukcije encimov na farmakokinetiko solifenacina in njegovih presnovkov niso preučevali, kakor tudi ne učinka substratov z večjo afiniteto za encim CYP3A4 na izpostavljenost solifenacinu. Ker se solifenacin presnavlja z encimom CYP3A4, so možne farmakokinetične interakcije z drugimi substrati z večjo afiniteto za encim CYP3A4 (npr. verapamilom, diltiazemom) in induktorji encima CYP3A4 (npr. rifampicinom, fenitoinom, karbamazepinom).

Učinek solifenacina na farmakokinetiko drugih zdravil

Peroralni kontraceptivi

Jemanje zdravila Solifenacin Lek ni pokazalo farmakokinetične interakcije solifenacina s kombiniranimi peroralnimi kontraceptivi (etinilestradiol/levonorgestrel).

Varfarin

Jemanje zdravila Solifenacin Lek ni spremenilo farmakokinetike R-varfarina ali S-varfarina ali njunega učinka na protrombinski čas.

Digoksin

Jemanje zdravila Solifenacin Lek ni imelo učinka na farmakokinetiko digoksina.

Zdravila, ki stimulirajo motiliteto črevesja

Solifenacin lahko zmanjša učinek zdravil, ki stimulirajo motiliteto črevesja, kot sta metoklopramid in cisaprid.

Nosečnost

Kliničnih podatkov o ženskah, ki so med jemanjem solifenacina zanosile, ni na voljo. Študije na živalih ne kažejo neposrednih škodljivih učinkov na plodnost, razvoj zarodka/ploda ali porod (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Pri predpisovanju zdravila nosečim ženskam je potrebna previdnost.

Dojenje

Podatkov o izločanju solifenacina v materino mleko ni na voljo. Pri miših, so se solifenacin in/ali njegovi presnovki izločali v mleko in povzročili od odmerka odvisno okvaro pri razvoju novorojenih mišk (glejte poglavje 5.3). Zato se je treba uporabi zdravila Solifenacin Lek med dojenjem izogniti.

Ker lahko solifenacin, tako kot drugi antiholinergiki, povzroči zamegljen vid ter včasih zaspanost in utrujenost (glejte poglavje 4.8 Neželeni učinki), lahko to negativno vpliva na vožnjo in upravljanje s stroji.

a. Povzetek varnostnega profila

Zaradi farmakološkega učinka solifenacina lahko zdravilo Solifenacin Lek povzroči antiholinergične neželene učinke, ki so (v splošnem) blagi ali zmerni. Pogostnost antiholinergičnih neželenih učinkov je povezana z odmerkom. Najpogostejši neželeni učinek pri zdravljenju z zdravilom Solifenacin Lek so suha usta. O njem so poročali pri 11 % bolnikov, ki so dobivali 5 mg enkrat dnevno, pri 22 % bolnikov, ki so dobivali 10 mg enkrat dnevno in pri 4 % bolnikov, ki so dobivali placebo. Občutek suhih ust je bil navadno blag in je bilo le občasno treba prenehati z zdravljenjem. Na splošno je bila ustreznost zdravila zelo visoka (približno 99 %) in približno 90 % bolnikov, zdravljenih z zdravilom Solifenacin Lek, je zaključilo celotno 12-tedensko zdravljenje.

b. Neželeni učinki v tabelarični obliki

* opaženi po prihodu zdravila na trg

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Preveliko odmerjanje solifenacinijevega sukcinata povzroči hude antiholinergične učinke. Največji enkratni odmerek solifenacinijevega sukcinata, dan prostovoljcem, je bil 100 mg. Najpogostejši neželeni učinki pri tem odmerku so bili glavobol (blagi), suha usta (zmerno), omotičnost (zmerna), zaspanost (blaga) in zamegljen vid (zmerno). Največji odmerek solifenacinijevega sukcinata, ki je po nesreči bil dan enemu bolniku, je bil 280 mg v 5 urah. Nastala sprememba psihičnega stanja ni zahtevala hospitalizacije.

V primeru prevelikega odmerjanja solifenacinijevega sukcinata je treba bolniku dati aktivno oglje. Izpiranje želodca je učinkovito, če je izvedeno v prvi uri, bruhanja pa se ne sme izzvati.

Zdravljenje

Kot pri drugih antiholinergikih je treba simptome zdraviti na naslednji način:

• hude centralne antiholinergične učinke, kot so halucinacije ali izražena ekscitacija, zdravimo s fizostigminom ali karbaholom;

• konvulzije ali izrazito ekscitacijo zdravimo z benzodiazepini;

• respiratorno insuficienco zdravimo z umetnim dihanjem;

• tahikardijo zdravimo z antagonisti adrenergičnih receptorjev beta;

• zastoj urina zdravimo s kateterizacijo;

• midriazo zdravimo s kapljicami pilokarpina za oči in/ali damo bolnika v temen prostor.

Kot pri drugih antimuskarinikih je treba v primeru prevelikega odmerjanja posebno paziti pri bolnikih z znanim tveganjem za podaljšanje QT intervala (npr. hipokaliemija, bradikardija in sočasno dajanje zdravil, za katere je znano, da podaljšajo QT interval) in z določenimi že prej obstoječimi srčnimi boleznimi (npr. miokardna ishemija, aritmija, kongestivno srčno popuščanje).