Ciprofloksacin Arrow 750 mg filmsko obložene tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
- △
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Ciprofloksacin 750 mg
Zdravilo Ciprofloksacin Arrow 750 mg filmsko obložene tablete se uporablja za zdravljenje naslednjih okužb (glejte poglavji 5.1). Pred začetkom zdravljenja je potrebno posebno pozornost nameniti podatkom o odpornosti na ciprofloksacin.
Za pravilno uporabo antibakterijskih zdravil je potrebno upoštevati veljavne smernice.
Odrasli
okužbe spodnjih dihal, ki jih povzročajo po Gramu negativne bakterije
-
eksacerbacije kronične obstruktivne pljučne bolezni
-
okužbe dihal pri cistični fibrozi ali bronhiektazijah
-
pljučnica
kronično gnojno vnetje srednjega ušesa
akutna eksacerbacija kroničnega sinusitisa, zlasti če so njegovi povzročitelji po Gramu negativne bakterije
okužbe sečil
gonokokni uretritis in cervicitis
epididimo-orhitis, tudi če ga povzroča Neisseria gonorrhoeae
medenična vnetna bolezen, tudi če jo povzroča Neisseria gonorrhoeae
Pri zgoraj navedenih genitalnih okužbah, ko je dokazano ali pa obstaja sum, da je povzročitelj Neisseria gonorrhoae, je posebno pomembno, da se upošteva lokalne podatke o prevalenci odpornosti na ciprofloksacin. Občutljivost mora biti laboratorijsko potrjena.
okužbe prebavil (npr. potovalna driska)
intraabdominalne okužbe
okužbe kože in mehkih tkiv, ki jih povzročajo po Gramu negativne bakterije
maligno vnetje zunanjega ušesa
okužbe kosti in sklepov
zdravljenje okužb pri bolnikih z nevtropenijo
preprečevanje okužb pri bolnikih z nevtropenijo
preprečevanje invazivnih okužb, ki jih povzroča Neisseria meningitidis
inhalacijski vranični prisad (preprečevanje in zdravljenje po izpostavitvi povzročitelju)
Otroci in mladostniki
bronhopulmonalne okužbe pri cistični fibrozi, ki jih povzroči Pseudomonas aeruginosa
zapletene okužbe sečil in pielonefritis
inhalacijski vranični prisad (preprečevanje in zdravljenje po izpostavitvi povzročitelju)
Ciprofloksacin se lahko uporablja za zdravljenje hudih okužb pri otrocih in mladostnikih, kadar se presodi, da je to potrebno.
Zdravljenje mora začeti zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem cistične fibroze in/ali hudih okužb pri otrocih in mladostnikih (glejte poglavji 5.1).
Odmerek je odvisen od vrste, stopnje in mesta okužbe, občutljivosti povzročitelja(ev) na ciprofloksacin, delovanja ledvic in pri otrocih in mladostnikih od telesne mase.
Trajanje zdravljenja je odvisno od resnosti bolezni ter kliničnega in bakteriološkega poteka. Za zdravljenje okužb, ki so jih povzročili Pseudomonas aeruginosa, Acinetobacter ali Staphylococci, so lahko potrebni večji odmerki ciprofloksacina in sočasna uporaba drugih ustreznih antibakterijskih zdravil.
Pri zdravljenju nekaterih okužb (npr. medenične vnetne bolezni, intraabdominalnih okužb, okužb pri bolnikih z nevtropenijo in okužbah kosti in sklepov) je lahko potrebno sočasno zdravljenje z drugimi ustreznimi antibakterijskimi zdravili, odvisno od povzročitelja.
Odrasli
| Indikacije | Dnevni odmerki (mg) | Skupno trajanje zdravljenja (lahko vključuje tudi začetno parenteralno zdravljenje sciprofloksacinom) | |
| okužbe spodnjih dihal | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | 7 do 14 dni | |
| okužbe zgornjih dihal | akutno poslabšanje kroničnegasinusitisa | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | 7 do 14 dni |
| kronično gnojno | 500 mg do 750 mg | 7 do 14 dni | |
| vnetje srednjega ušesa | dvakrat na dan | ||
| maligno vnetjezunanjega ušesa | 750 mg dvakrat na dan | 28 dni do 3 mesecev | |
| okužbe sečil | nezapleten cistitis | 250 mg do 500 mg dvakrat na dan | 3 dni |
| Pri ženskah v premenopavzi se lahko uporabi 500 mgenkrat na dan | |||
| zapleten cistitis, nezapleten pielonefritis | 500 mg dvakrat na dan | 7 dni | |
| zapleten pielonefritis | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | najmanj 10 dni, v posebnih primerih je lahko podaljšano zaveč kot 21 dni (npr. absces) | |
| prostatitis | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | 2 do 4 tednov (akutni) do 4 do 6 tednov (kronični) | |
| okužbe spolovil | gonokokni uretritisin cervicitis | 500 mg enkrat na dan | 1 dan (enkraten odmerek) |
| epididimo-orhitis in medenična vnetna bolezen | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | najmanj 14 dni | |
| okužbe prebavil in intraabdominalne okužbe | driska, ki jo povzročajo bakterije, tudi iz vrste Shigella spp., ne pa Shigella dysenteriae tipa 1 in empirično zdravljenje hudepotovalne driske | 500 mg dvakrat na dan | 1 dan |
| driska, ki jo povzroča Shigella dysenteriae tipa 1 | 500 mg dvakrat na dan | 5 dni | |
| driska, ki jo povzroča Vibriocholerae | 500 mg dvakrat na dan | 3 dni | |
| tifusna vročica | 500 mg dvakrat na dan | 7 dni | |
| intraabdominalne okužbe, ki jih povzročajo po Gramu negative bakterije | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | 5 do 14 dni | |
| okužbe kože in mehkih tkiv | 500mg do 750 mgdvakrat na dan | 7 do 14 dni | |
| okužbe kosti in sklepov | 500 mg do 250 mg dvakrat na dan | največ 3 mesece | |
| zdravljenje okužb ali preprečevanje okužb pri bolnikih z nevtropenijo; ciprofloksacin je potrebno dati hkrati zustreznim antibakterijskim zdravilom(i) v skladu z veljavnimi smernicami | 500 mg do 750 mg dvakrat na dan | zdravljenje je potrebno nadaljevati ves čas nevtropenije | |
| preprečevanje invazivnih okužb, ki jih povzroča Neisseria meningitidis | 500 mg enkrat na dan | 1 dan (enkraten odmerek) |
| inhalacijski vranični prisad (zaščita in zdravljenje po izpostavitvi povzročitelju) pri osebah, ki se lahko zdravijo peroralno, če je to klinično primerno; zdravljenje je potrebno začeti takoj po domnevni ali potrjeniizpostavitvi povzročitelju. | 500 mg dvakrat na dan | 60 dni od potrjene izpostavljenosti Bacillus anthracis |
Otroci in mladostniki
| Indikacije | Dnevni odmerki (mg) | Skupno trajanje zdravljenja (lahko vključuje tudi začetno parenteralno zdravljenje sciprofloksacinom) |
| cistična fibroza | 20 mg/kg telesne mase dvakrat na dan; največ 750 mg na odmerek | 10 do 14 dni |
| zapletene okužbe sečil in pielonefritis | 10 mg/kg do 20 mg/kg telesne masedvakrat na dan; največ 750 mg na odmerek | 10 do 21 dni |
| inhalacijski vranični prisad (zaščita in zdravljenje po izpostavitvi povzročitelju) pri osebah, ki se lahko zdravijo peroralno, če je to klinično primerno; zdravljenje je potrebno začeti takoj po domnevni ali potrjeni izpostavitvipovzročitelju | 10 mg/kg do 15 mg/kg telesne mase dvakrat na dan; največ 500 mg na odmerek | 60 dni po potrjeni izpostavitviBacillus anthracis |
| druge hude okužbe | 20 mg/kg telesne mase dvakrat na dan; največ 750 mg na odmerek | odvisno od vrste okužbe |
Starejši
Starejšim bolnikom je potrebno odmerek zdravila prilagoditi glede na resnost bolezni in očistek kreatinina.
Okvarjeno delovanje ledvic in jeter
Priporočeni začetni in vzdrževalni odmerki pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic:
| očistek kreatinina [ml/min/ 1,73m²] | serumske vrednosti kreatinina [μmol/l] | peroralni odmerki [mg] |
| > 60 | < 124 | glej običajno odmerjanje |
| 30 – 60 | 124 do 168 | 250 – 500 mg vsakih 12 h |
| < 30 | > 169 | 250 – 500 mg vsakih 24 h |
| bolniki na hemodializi | > 169 | 250 – 500 mg vsakih 24 h (po dializi) |
| bolniki na peritonealnidializi | > 169 | 250 – 500 mg vsakih 24 h |
Bolnikom z okvarjenim delovanjem jeter odmerkov ni potrebno prilagajati. Odmerjanja pri otrocih z okvarjenim delovanjem ledvic in/ali jeter niso proučevali. Način uporabe
Tablete se zaužije cele, z nekaj tekočine, ne glede na obroke hrane. Z jemanjem na prazen želodec se pospeši absorpcija zdravilne učinkovine. Tablet ciprofloksacin se ne sme jemati hkrati z mlečnimi izdelki (npr. mleko, jogurt) ali pijačami, obogatenimi z minerali (npr. s kalcijem obogaten pomarančni sok) (glejte poglavje 4.5).
V hudih primerih ali če bolnik ne more jemati tablet (npr. bolniki na enteralni prehrani), je priporočena uporaba intravenskih oblik ciprofloksacina, dokler ni možna uporaba peroralnih oblik ciprofloksacina.
preobčutljivost za zdravilno učinkovino, druge kinolone ali katerokoli pomožno snov (glejte poglavje 6.1)
sočasna uporaba ciprofloksacina in tizanidina (glejte poglavje 4.5)
Hude okužbe in mešane okužbe s po Gramu pozitivnimi in anaerobnimi patogeni
Ciprofloksacin ni primeren kot monoterapija za zdravljenje hudih okužb in okužb, ki jih povzročajo po Gramu pozitivni ali anaerobni patogeni. V teh primerih je treba sočasno s ciprofloksacinom uporabiti tudi druga ustrezna antibakterijska zdravila.
Okužbe, ki jih povzročajo streptokoki (tudi Streptococcus pneumonie)
Zaradi nezadostne učinkovitosti se ciprofloksacin ne priporoča za zdravljenje streptokoknih okužb.
Okužbe spolovil
Epididimo-orhitis in medenično vnetno bolezen lahko povzroča za fluorokinolone odporna Neisseria gonorrhoeae. Ciprofloksacin je potrebno sočasno dajati z drugim ustreznim protibakterijskim zdravilom, razen če se lahko izključi za ciprofloksacin odporno Neisseria gonorrhoeae. Če po treh dneh zdravljenja ni kliničnega izboljšanja, je potrebno o zdravljenju ponovno razmisliti.
Intraabdominalne okužbe
Podatki o učinkovitosti ciprofloksacina pri zdravljenju intraabdominalnih okužb po kirurških posegih so omejeni.
Potovalna driska
Pri zdravljenju bolnikov s potovalno drisko je potrebno upoštevati podatke o odpornosti povzročiteljev na ciprofloksacin v državah, v katere so potovali.
Okužbe kosti in sklepov
Ciprofloksacin je potrebno uporabljati v kombinaciji z drugimi antibakterijskimi zdravili, odvisno od mikrobioloških izvidov.
Inhalacijski vranični prisad
Uporaba pri ljudeh je odvisna od in-vitro občutljivosti in podatkov pridobljenih iz preskušanj na živalih ter omejenih podatkov pridobljenih pri ljudeh. Lečeči zdravnik mora upoštevati nacionalne in/ali mednarodne smernice glede zdravljenja vraničnega prisada.
Otroci in mladostniki
Pomembno je, da se pri uporabi ciprofloksacinapri otrocih in mladostnikih upoštevajo veljavne smernice. Zdravljenje s ciprofloksacinom lahko začne le zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem cistične fibroze in/ali hudih okužb pri otrocih in mladostnikih.
Ciprofloksacin povzroča artropatijo v nosilnih sklepih nerazvitih živali. Podatki o varnosti iz randomizirane, dvojno slepe študije o uporabi ciprofloksacina pri otrocih (ciprofloksacin: n = 335, povprečna starost = 6,3 leta; primerjalno zdravilo: n = 349, povprečna starost = 6,2 leti, starost = 1 do 17 let) so pokazali, da se z zdravilom domnevno povezana artropatija (glede na klinične znake in simptome) pojavi do 42. dneva v 7,2 % oz. 4,6 %. Pri spremljanju bolnikov do enega leta se je z zdravilom domnevno povezana artropatija pojavila v 9 % oz. 5,7 %. Pogostnost pojava z zdravilom domnevno povezane artropatije čez čas v nobeni skupini ni bila statistično značilna. Zaradi možnih neželenih učinkov na sklepe in/ali sosednja tkiva, se zdravljenje lahko začne samo po skrbni oceni koristnosti zdravljenja in tveganja.
Okužbe dihal pri cistični fibrozi
V klinična preskušanja so bili vključeni otroci in mladostniki, v starosti od 5 do 17 let. Izkušnje pri otrocih, starih med 1 in 5 let, so bolj omejene, zato je pri njih potrebna posebna previdnost.
Zapletene okužbe sečil in pielonefritis
O možnosti zdravljenja okužb sečil s ciprofloksacinom je potrebno razmisliti kadar druga zdravljenja ne pridejo v poštev in na podlagi mikrobioloških izvidov.
V klinična preskušanja so bili vključeni otroci in mladostniki, v starosti od 1 do 17 let.
Druge specifične hude okužbe
Za zdravljenje drugih hudih okužb je treba upoštevati veljavne smernice ali natančno oceniti razmerje med tveganjem in koristjo, ko druga zdravljenja ne pridejo v poštev ali ko je bilo običajno zdravljenje neuspešno in mikrobiološki izvidi opravičujejo uporabo ciprofloksacina.
Uporabo ciprofloksacina pri hudih okužbah, ki niso omenjene zgoraj, niso ocenjevali v kliničnih preskušanjih. Klinične izkušnje pri drugih hudih okužbah so omejene, zato je pri bolnikih s temi okužbami potrebna posebna pozornost.
Preobčutljivostne reakcije
V nekaterih primerih se preobčutljivostne in alergijske reakcije, tudi anafilaksa in anafilaktoidne reakcije pojavijo že po prvem odmerku ciprofloksacina (glejte poglavje 4.8) in so lahko življenjsko ogrožajoče. Če se pojavi taka reakcija, je potrebno zdravljenje s ciprofloksacinom prekiniti in ustrezno ukrepati.
Mišičnoskeletni sistem
Ciprofloksacin se praviloma ne sme uporabljati pri bolnikih z boleznimi/poškodbami kit v anamnezi, ki so bile povezane z zdravljenjem s kinoloni. V zelo redkih primerih, glede na mikrobiološke izvide o povzročiteljih in oceni tveganja in koristi, se lahko ciprofloksacin predpiše tudi tem bolnikom za zdravljenje posebno hudih okužb, predvsem če je bilo standardno zdravljenje neuspešno ali odpornost bakterije opravičuje uporabo ciprofloksacina.
Včasih se lahko po zdravljenju s ciprofloksacinom (v prvih 48 urah zdravljenja) pojavi tendinitis ali ruptura kite (predvsem Ahilove tetive), včasih obojestransko. Raztrganino kite (najpogosteje Ahilove tetive) so opazili večinoma pri starejših bolnikih in pri bolnikih, ki so se sočasno zdravili z kortikosteroidi (glejte poglavje 4.8).
Če se pojavijo znaki tendinitisa (npr. boleča oteklina, vnetje), je potrebno prekiniti zdravljenje s ciprofloksacinom. Prizadeto okončina je potrebno razbremeniti.
Ciprofloksacin je potrebno previdno uporabljati pri bolnikih z miastenijo gravis (glejte poglavje 4.8).
Fotosenzitivnost
Ciprofloksacin povzroča fotosenzitivnostne reakcije. Bolnikom, ki jemljejo ciprofloksacin, je potrebno odsvetovati daljše izpostavljanje neposredni sončni svetlobi ali ultravijoličnemu sevanju med zdravljenjem (glejte poglavje 4.8)
Osrednje živčevje
Znano je, da kinoloni povzročajo krče in znižujejo prag zanje. Pri bolnikih z motnjami osrednjega živčevja, ki so nagnjeni h pojavljanju krčev je potrebno ciprofloksacin uporabljati previdno. Če se pojavijo krči, je potrebno zdravljenje s ciprofloksacinom prekiniti (glejte poglavje 4.8). Psihiatrične reakcije se lahko pojavijo že po prvem odmerku ciprofloksacina. V zelo redkih primerih lahko depresija ali psihoza napredujeta do samomorilskih nagnjenj. V takih primerih je potrebnozdravljenje s ciprofloksacinom prekiniti.
Pri bolnikih, ki so prejemali ciprofloksacin, so poročali o polinevropatiji (na osnovi nevroloških simptomov, npr. bolečina, žarenje, senzorične motnje ali mišična oslabelost; bodisi posamezen simptom ali kombinacija simptomov). Zdravljenje s ciprofloksacinom je potrebno prekiniti pri bolnikih s simptomi nevropatije, ki vključuje bolečino, žarenje, ščemenje, odrevenelost in/ali oslabelost; da bi preprečili nastanek ireverzibilnega stanja (glejte poglavje 4.8).
Srčne bolezni
Pri uporabi fluorokinolonov, vključno s ciprofloksacinom, je potrebna previdnost pri bolnikih z znanimi dejavniki tveganja za podaljšanje intervala QT. Ti dejavniki so npr.:
sindrom kongenitalno podaljšanega intervala QT
sočasna uporaba zdravil, za katera je znano, da podaljšajo interval QT (npr. antiaritmiki IA. in III. razreda, triciklični antidepresivi, makrolidi, antipsihotiki)
neravnovesje elektrolitov, ki ni bilo izboljšano (npr. hipokaliemija, hipomagneziemija) bolezen srca (npr. srčno popuščanje, miokardni infarkt, bradikardija)
Starejši bolniki in ženske so lahko bolj občutljivi za zdravila, ki podaljšajo interval QT. Zaradi tega je pri uporabi fluorokinolonov, vključno s ciprofloksacinom, potrebna previdnost, kadar se ga uporablja pri teh populacijah.
(Glejte poglavje 4.2 Starejši, poglavje 4.4, poglavje 4.8 in poglavje 4.9).
Prebavila
Če se med zdravljenjem s ciprofloksacinom ali po njem (tudi več tednov po koncu zdravljenja) pojavi huda in trdovratna driska, so ti simptomi lahko povezani s kolitisom, ki nastane zaradi jemanja antibiotikov (življenjsko nevarno stanje z možnim smrtnim izidom), ki zahteva takojšnje zdravljenje (glejte poglavje 4.8). V takih primerih je potrebno zdravljenje s ciprofloksacinom takoj prekiniti in pričeti z ustreznim zdravljenjem bolnika. Uporaba zdravil, ki zavirajo peristaltiko, je kontraindicirana.
Ledvice in sečila
Poročali so o kristaluriji, ki je povezana z uporabo ciprofloksacina (glejte poglavje 4.8). Bolniki, ki jemljejo ciprofloksacin morajo biti primerno hidrirani; izogibati se je potrebno preveliki alkalnosti seča.
Hepatobiliarni sistem
Pri zdravljenju s ciprofloksacinom so poročali o primerih jetrne nekroze in življenjsko nevarne jetrne odpovedi (glejte poglavje 4.8). V primeru znakov ali simptomov jetrne bolezni (npr. anoreksija, zlatenica, temen seč, srbenje ali napet trebuh), je potrebno zdravljenje prekiniti.
Pomanjkanje glukoza–6–fosfat dehidrogenaze
Pri bolnikih s pomanjkanjem glukoza–6–fosfat dehidrogenaze, ki so prejemali ciprofloksacin, so poročali o hemolitičnih reakcijah. V takih primerih se je potrebno izogibati zdravljenju s
ciprofloksacinom, razen če je korist zdravljenja večja od tveganja. Ob tem je potrebno spremljati možnost pojava hemolize.
Odpornost
Med ali po zdravljenju s ciprofloksacinom se lahko izolirajo bakterije odporne na ciprofloksacin, z ali brez klinično izražene superinfekcije. Tveganje je večje posebno med dolgotrajnim zdravljenjem, pri zdravljenju nozokomialnih okužb in/ali kadar so povzročitelji iz vrst Staphylococcus in Pseudomonas.
Citokrom P450
Ciprofloksacin zavira encimski sistem CYP1A2, kar lahko povzroči zvišanje serumskih koncentracij sočasno danih zdravil, ki se presnavljajo s pomočjo tega encima (npr. teofilin, klozapin, ropinirol, tizanidin). Sočasna uporaba ciprofloksacina in tizanidina je kontraindicirana. Bolnike, ki jemljejo ta zdravila sočasno s ciprofloksacinom je potrebno skrbno nadzorovati glede pojava kliničnih znakov prevelikega odmerjanja in če je potrebno, določiti serumske koncentracije (npr. teofilina) (glejte poglavje 4.5).
Metotreksat
Sočasna uporaba ciprofloksacina in metotreksata se ne priporoča (glej poglavje 4.5).
Interakcije s testi
Pri bolnikih, ki jemljejo ciprofloksacin so lahko in vitro bakteriološki testi učinkovitosti ciprofloksacina proti Mycobacterium tuberculosis lažno negativni.
Vpliv drugih zdravil na ciprofloksacin:
Tvorba kelatov
Pri hkratni uporabi ciprofloksacina (peroralno) in zdravil, ki vsebujejo večvalentne katione in mineralne dodatke (npr. kalcij, magnezij, aluminij, železo), polimerov, ki vežejo fosfat (npr. sevelamer), sukralfata ali antacidov in močno puferiranih zdravil (npr. tablete, ki vsebujejo didanozin), ki vsebujejo magnezij, aluminij ali kalcij, se zmanjša absorpcija ciprofloksacina. Ciprofloksacin je potrebno vzeti 1 do 2 uri pred uživanjem teh pripravkov ali vsaj 4 ure po njem. Omejitev ne velja za zdravila iz skupine zaviralcev receptorjev H2.
Hrana in mlečni izdelki
Kalcij, ki je sestavni del običajnega obroka, ne vpliva pomembno na absorpcijo ciprofloksacina. Hkratni uporabi mlečnih izdelkov ali z minerali obogatenih pijač (npr. mleko, jogurt, s kalcijem obogaten pomarančni sok) in ciprofloksacina se je potrebno izogibati, ker se lahko zmanjša absorpcija ciprofloksacina.
Probenicid
Probenecid ovira izločanje ciprofloksacina skozi ledvice. Sočasna uporaba probenecida in ciprofloksacina zveča serumsko koncentracijo ciprofloksacina.
Vpliv ciprofloksacina na druga zdravila:
Tizanidin
Tizanidina se ne sme uporabljati sočasno s ciprofloksacinom (glejte poglavje 4.3). V klinični študiji se je pri zdravih prostovoljcih, ki so sočasno s tizanidinom prejemali tudi ciprofloksacin, povečala serumska koncentracija tizanidina (povečanje Cmax: 7-kratno, razpon: 4- do 21-kratno, zečanje AUC:
10-kratno, razpon: 6- do 24-kratno). Z zečanjem serumske koncentracije sta bila povezana izrazit hipotenzivni in sedativni učinek.
Metotreksat
Ledvično tubulno izločanje metotreksata je pri sočasni uporabi ciprofloksacina zavrto, zato se lahko zveča njegova plazemska koncentracija in tveganje za pojav z metotreksatom povezanih toksičnih reakcij. Sočasna uporaba se ne priporoča (glejte poglavje 4.4).
Teofilin
Sočasna uporaba ciprofloksacina in teofilina lahko povzroči neželeno povečanje serumske koncentracije teofilina. To lahko povzroči neželene učinke, ki so v zelo redkih primerih lahko življenjsko ogrožajoči ali smrtni. Med sočasno uporabo teh dveh zdravil je zaželeno spremljati serumsko koncentracijo teofilina in po potrebi zmanjšati njegov odmerek. (glejte poglavje 4.4).
Drugi derivati ksantina
Pri sočasni uporabi ciprofloksacina in kofeina ali pentoksifilina (okspentifilin) so poročali o povišanih serumskih koncentracijah teh ksantinskih derivatov.
Fenitoin
Sočasna uporaba ciprofloksacina in fenitoina lahko povzroči povišanje ali znižanje serumskih ravni fenitoina zato se priporoča skrbno spremljanje ravni zdravila.
Peroralni antikoagulanti
Sočasna uporaba ciprofloksacina in varfarina lahko poveča antikoagulacijski učinek varfarina. V več primerih so poročali o povečanem antikoagulacijskem učinku pri bolnikih, ki so dobivali antibakterijska zdravila, predvsem fluorokinolone. Tveganje je odvisno od okužbe, starosti in splošnega stanja bolnikov, zato je v teh pogojih težko oceniti vpliv fluorokinolonov na spremembe INR (International Normalised Ratio). Med zdravljenjem in kmalu po sočasni uporabi ciprofloksacina in peroralnega antikoagulanta je zaželjeno pogosteje določati vrednosti INR.
Ropinirol
V kliničnih študijah so ugotovili, da se zaradi sočasne uporabe ropinirola in ciprofloksacina, ki je srednje močni zaviralec izoencima CYP450 1A2, poveča Cmax in AUC ropinirola za 60 % oz. 84 %. Priporoča se klinično spremljanje bolnika glede neželenih učinkov in ustrezna prilagoditev odmerkov ropinirola med zdravljenjem s ciprofloksacinom in kmalu po koncu zdravljenja s ciprofloksacinom (glejte poglavje 4.4).
Klozapin
Po sedemdnevni sočasni uporabi ciprofloksacina v odmerku 250 mg so se zvečale serumske koncentracije klozapina in N-desmetilklozapina za 29 % oz. 31 %. Priporoča se klinično spremljanje bolnika in ustrezna prilagoditev odmerkov klozapina med zdravljenjem in po koncu zdravljenju s ciprofloksacinom (glejte poglavje 4.4).
Zdravila, za katera je znano, da podaljšajo interval QT
Ciprofloksacin je treba tako kot druge fluorokinolone uporabljati previdno pri bolnikih, ki jemljejo zdravila, za katera je znano, da podaljšajo interval QT (npr. antiaritmiki IA. in III. razreda, triciklični antidepresivi, makrolidi, antipsihotiki) (glejte poglavje 4.4).
Nosečnost
Podatki o uporabi ciprofloksacina pri nosečnicah, ki so na voljo, ne kažejo malformacij ali feto/neonatalne toksičnosti. Študije na živalih ne kažejo direktnih ali indirektnih škodljivih učinkov glede vpliva na sposobnost razmnoževanja. Pri mladih živalih in živalih, ki so bile izpostavljene kinolonom v obdobju pred kotitvijo, so opažali učinke na nerazvitem hrustancu, zato se možnosti poškodb sklepnega hrustanca pri nerazvitih organizmih/fetusih ne da zanesljivo izključiti (glejte poglavje 5.3).
Zaradi varnostnih ukrepov se je po možnosti potrebno izogibati uporabi ciprofloksacina med nosečnostjo.
Dojenje
Ciprofloksacin se izloča v materino mleko. Zaradi možnega tveganja za poškodbe sklepov se ciprofloksacina med dojenjem ne sme uporabljati.
Zaradi nevroloških učinkov ciprofloksacin lahko vpliva na odzivne sposobnosti. Sposobnost vožnje in upravljanja s stroji je lahko zmanjšana.
Neželena učinka, o katerih so največkrat poročali, sta slabost in driska.
Neželeni učinki, ki so jih opazili v kliničnih študijah in v obdobju trženja z zdravilom Ciprofloksacin (peroralno, intravensko in sekvenčno zdravljenje) so razvrščeni po pogostnosti. Pri pogostnosti so upoštevani podatki o peroralni in intravenski uporabi ciprofloksacina.
| Organski | Pogosti | Občasni | Redki | Zelo redki | Neznana |
| sistem | ≥ 1/100 | ≥ 1/1.000 | ≥ 1/10.000 do < | < 1/10.000 | (ni mogoče |
| do < | do < 1/100 | 1/1.000 | oceniti iz | ||
| 1/10 | razpoložljivih | ||||
| podatkov) | |||||
| Infekcijske in | glivične | kolitis, ki nastane | |||
| parazitske | okužbe | zaradi jemanja | |||
| bolezni | antibiotikov zelo | ||||
| redko z možnim | |||||
| smrtnim izidom) | |||||
| (glejte poglavje 4.4) | |||||
| Bolezni krvi | eozinofilija | levkopenija | hemolitična | ||
| in | anemija | anemija, | |||
| limfatičnega | nevtropenija | agranulocitoza | |||
| sistema | levkocitoza | pancitopenija | |||
| trombocitopenija | (smrtno nevarna), | ||||
| trombocitemija | depresija | ||||
| kostnega mozga | |||||
| (smrtno nevarna) | |||||
| Bolezni | alergijska reakcija, | anafilaktična | |||
| imunskega | alergijski | reakcija, | |||
| sistema | edem/angioedem | anafilaktični šok | |||
| (smrtno nevaren) | |||||
| (glejte poglavje | |||||
| 4.4), | |||||
| reakcija, podobna | |||||
| serumski bolezni |
| Presnovne in prehranske motnje | anoreksija | hiperglikemija | |||
| Psihiatrične motnje | psiho- motorična hiperaktiv- nost/ agitacija | zmedenost in dezorientiranost, anksiozna reakcija, nočne more, depresija,halucinacije | psihotične reakcije (glejte poglavje 4.4) | ||
| Bolezni živčevja | glavobol, omotica, motnje spanja, motnje okusa | parestezija in disestezija, hipoestezija, tremor,krči (glejte poglavje 4.4),vrtoglavica | migrena, motnje koordinacije, motnje ravnotežja, motnje vohanja, zvišanintrakranialni tlak | periferna nevropatija (glejte poglavje 4.4) | |
| Očesne bolezni | motnje vida | motnje zaznavanja barv | |||
| Ušesne bolezni, vključno zmotnjami labirinta | zvonjenje v ušesih, oglušitev/motnje sluha | ||||
| Srčne bolezni | tahikardija | ventrikularna aritmija in torsade de pointes (o katerih so poročali pretežno pri bolnikih z dejavniki tveganja za podaljšanje intervala QT),podaljšanje EKG QT(glejte poglavji 4.9). | |||
| Žilne bolezni | vazodilatacija hipotenzija sinkopa | vaskulitis | |||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinal-nega prostora | dispneja (tudi astmatsko stanje) | ||||
| Bolezni prebavil | slabost driska | bruhanje, bolečine v trebuhu, dispepsija, flatulenca | pankreatitis |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | prehodno zvišanje vrednosti trans- aminaz, zvišanjevrednosti bilirubina | jetrna okvara holestatski ikterus hepatitis | jetrna nekroza (zelo redko napreduje v smrtno nevarno jetrno odpoved, glejte poglavje 4.4) | ||
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaji srbenje koprivnica | fotosenzitivne reakcije (glejte poglavje 4.4) | petehije, multiformni eritem,nodozni eritem,Stevens- Johnsonov sindrom (lahko smrtno nevaren), toksična epidermalna nekroliza (lahko smrtno nevarna) | ||
| Bolezni mišično- skeletnega sistema in vezivnega tkiva | mišično- skeletne bolečine (npr. bolečine v okončinah, hrbtu, prsnem košu), artralgija | mialgijaartritis povečan je mišičnega tonusa in krči | mišična oslabelost, tendinitis, raztrganine tetiv (predvsem Ahilove tetive) (glejte poglavje 4.4) | ||
| Bolezni sečil | ledvična okvara | ledvična odpoved hematurija kristalurija (glejte poglavje 4.4)tubulointersticijski nefritis | |||
| Splošne težave inspremembe na mestu aplikacije | astenija, zvišana telesna temperatura | edem, znojenje (hiperhidroza) | |||
| Preiskave | Poveišanje vrednosti alkalne fosfataze vkrvi | nenormalne vrednosti protrombina, zvišanje vrednostiamilaze |
Pediatrični bolniki
Pogostnost pojava zgoraj omenjene artropatije je podana na podlagi zbranih podatkov iz študij pri odraslih. Artropatija se pri otrocih pojavlja pogosteje (glejte poglavje 4.4).
V primeru prevelikega odmerjanja je treba uvesti simptomatsko zdravljenje. Zaradi možnosti podaljšanja intervala QT, je treba spremljati EKG.
Poročali so o reverzibilni toksičnosti za ledvice.
Prekomerni odmerek 12 g je povzročil blage simptome toksičnosti. Akutni prekomerni odmerek 16 g pa je povzročil akutno ledvično odpoved.
Simptomi prekomernega odmerjanja so: vrtoglavica, tremor, glavobol, utrujenost, krči, halucinacije, zmedenost, neprijeten občutek v trebuhu, ledvične in jetrne okvare in tudi kristalurija in hematurija. Poročali so tudi o reverzibilni nefrotoksičnosti.
Poleg običajnih ukrepov nujne medicinske pomoči se priporoča nadzor ledvičnega delovanja, in če je potrebno za zaščito pred kristalurijo tudi nadzor pH in kislosti urina. Bolniki morajo biti primerno hidrirani. S hemodializo ali peritonealno dializo se lahko iz telesa odstrani le manjša količina ciprofloksacina (< 10 %).
Farmakološke lastnosti - Ciprofloksacin 750 mg
Farmakoterapevtska skupina: fluorokinoloni, oznaka ATC: J01MA02
Mehanizem delovanja:
Kot protibakterijsko zdravilo iz skupine fluorokinolonov ciprofloksacin zavira bakterijska encima topoizomerazo II (DNK girazo) in topoizomerazo IV, ki sta potrebna za podvajanje, prepisovanje, popravljanje in rekombinacijo bakterijske DNK.
Razmerje farmokokinetike/farmoakodinamike:
Učinek je odvisen predvsem od razmerja med največjo serumsko koncentracijo (Cmax) in minimalno inhibitorno koncentracijo (MIK) ciprofloksacina proti bakterijam oziroma razmerja med področjem pod krivuljo (AUC) in MIK.
Mehanizen odpornosti:
In vitro študije so pokazale, da se odpornost proti ciprofloksacinu razvije postopno in je pogosto posledica mutacij na ciljnih mestih DNK giraze in topoizomeraze IV. Stopnja navzkrižne odpornosti med ciprofloksacinom in ostalimi fluorokinoloni je različna. Posamezne mutacije ne povzročajo klinične odpornosti, večkratne mutacije pa pogosto povzročijo klinično odpornost na večino ali vse zdravilne učinkovine v skupini.
Neprepustnosti in/ali mehanizmi odpornosti, kjer gre za prenos zdravilne učinkovine iz celice z membransko črpalko, vplivata na različno občutljivost za fluorokinolone, kar je odvisno od fizikalnokemijskih lastnosti različnih zdravilnih učinkovin znotraj skupine ter afinitete do transportnih sistemov vsake posamezne zdravilne učinkovine. Vsi in vitro mehanizmi odpornosti so običajno opazni pri kliničnih izolatih. Mehanizmi odpornosti, ki inaktivirajo druge antibiotike npr. prepustne pregrade (običajno pri Pseudomonas aeruginosa) in membranske črpalke lahko vplivajo na občutljivost za ciprofloksacin. Poročali so tudi o odpornosti, pridobljeni s plazmidi, ki imajo qnr gene.
Spekter protibakterijske učinkovitosti
Mejne vrednosti ločujejo občutljive seve od sevov z vmesno občutljivostjo in nato od odpornih sevov:
EUCAST (The European Committee on Antimicrobial Succeptibility Testing) priporočila
| Mikroorganizmi | Občutljiva | Odporna |
| Enterobacteria | S < 0,5 mg/l | R > 1 mg/l |
| Pseudomonas | S < 0,5 mg/l | R > 1 mg/l |
| Acinetobacter | S < 1 mg/l | R > 1 mg/l |
| Staphylococcus spp. 1 | S < 1 mg/l | R > 1 mg/l |
| Haemophilus influenzae in Moraxella catarrhalis | S < 0,5 mg/l | R >0,5 mg/l |
| Neisseria gonorrhoeae | S < 0,03 mg/l | R >0,06 mg/l |
| Neisseria meningitidis | S < 0,03 mg/l | R >0,06 mg/l |
| Mejne vrednosti za nespecifične vrste* | S < 0,5 mg/l | R >1 mg/l |
1 Staphylococcus spp. – mejne vrednosti za ciprofloksacin povezane z zdravljenjem z visokimi odmerki.
* Mejne vrednosti za nespecifične vrste so določili na podlagi farmakokinetičnih in farmakodinamičnih podatkov in so neodvisne od distribucije MIK-a za specifične vrste. Uporabljajo se samo za vrste, pri katerih mejne vrednosti niso bile določene in se ne uporabljajo za vrste, pri katerih se test občutljivosti ne priporoča.
Razširjenost pridobljene odpornosti se lahko za izbrane vrste razlikuje geografsko in časovno. Predvsem pri zdravljenju hudih okužb je pomembno poznati lokalne podatke o odpornosti; predvsem za zdravljenje hujših okužb. Nasvet izvedenca je nujno potreben, kjer je lokalna razširjenost odpornosti tolikšna, da je koristnost uporabe učinkovine pri vsaj nekaterih vrstah okužb dvomljiva.
Specifične vrste bakterij razvrščenih glede na občutljivost za ciprofloksacin (za streptokoke glejte poglavje 4.4).
| SPLOŠNO OBČULJIVE VRSTE |
| aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiBacillus anthracis(1) |
| aerobni, po Gramu negativni mikroorganizmiAeromonas spp.Brucella spp. Citrobacter koseri Francisella tularensis Haemophilus ducreyi Haemophilus influenzae* Legionella spp.Moraxella catarrhalis* Neisseria meningitidis Pasturella spp.Salmonella spp.* Shigella spp.* Vibrio spp.Yersinia pestis |
| anaerobni mikroorganizmiMobinculus |
| drugi mikroorganizmi Chlamydia trachomatis ($) Chlamydia pneumoniae ($) Mycoplasma hominis ($)Mycoplasma pneumoniae ($) |
| VRSTE, PRI KATERIH JE PRIDOBLJENA ODPORNOST LAHKO DVOMLJIVA |
| aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecalis ($)Staphylococcus spp. *(2) |
| aerobni, po Gramu negativni mikroorganizmiAcinetobacter baumannii+ Burkholderia cepacia +* Campylobacter spp.+* Citrobacter freundii* Enterobacter aerogenes Enterobacter cloacae * Escherichia coli * Klebsiella oxytoca Klebsiella pneumoniae* Morganella morganii * Neisseria gonorrhoeae* Proteus mirabilis * Proteus vulgaris * Providencia spp.Pseudomonas aeruginosa* Pseudomonas fluorescens Serratia marcescens * |
| anaerobni mikroorganizmi Peptostreptococcus spp. Propionibacterium acnes |
| ODPORNI ORGANIZMI |
| aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiActinomyces Enteroccus faecium Listeria monocytogenes |
| aerobni, po Gramu negativni mikroorganizmiStenotrophomonas maltophilia |
| anaerobni mikroorganizmiRazen mikroorganizmov navedenih zgoraj |
| drugi mikroorganizmi Mycoplasma genitalium Ureaplasma urealitycum |
| * klinično učinkovitost so dokazali pri občutljivih izolatih za odobrene klinične indikacije+ stopnja odpornosti ≥ 50 % v eni ali več državah Evropske unije ($): naravna vmesna občutljivost v odsotnosti pridobljene odpornosti |
-
: Študije so izvedli pri eksperimentalnih živalih z okužbami po inhalaciji spor Bacillus anthracis; te študije so odkrile, da antibiotiki dani čim prej po izpostavitvi, preprečijo pojav bolezni, če zdravljenje zmanjša število spor v organizmu pod infektivni odmerek. Uporaba pri ljudeh se priporoča primarno na osnovi in vitro podatkov o občutljivosti in podatkov iz preskušanj na živalih ter omejenih podatkov pridobljenih pri ljudeh. Dvomesečno zdravljenje s peroralnimi oblikami ciprofloksacina pri ljudeh v odmerkih 500 mg dvakrat na dan, naj bi bila učinkovita zaščita pred okužbo z vraničnim prisadom pri ljudeh. Lečeči zdravnik mora upoštevati nacionalne in/ali mednarodne smernice glede zdravljenja vraničnega prisada.
-
: Meticilin-odporni S. aureus zelo pogosto izraža koodpornost na flurokinolone. Stopnja odpornosti do meticilina je približno 20 do 50 % med vsemi stafilokoki in je običajno večja pri nozokomialnih izolatih.
Absorpcija
Po peroralnem zaužitju se ciprofloksacin (tablete v odmerkih 250 mg/500 mg/750 mg) hitro in skoraj v celoti absorbira pretežno iz tankega črevesa. Največja serumska koncentracija je dosežena eno do dve uri po zaužitju zdravila.
Po enkratnih odmerkih od 100 do 750 mg so največje serumske koncentracije (Cmax) med 0,56 in 3,7 mg/l. Serumske koncentracije naraščajo sorazmerno z odmerkom do 1000 mg.
Absolutna biološka uporabnost je približno 70 do 80 %.
Peroralni odmerki 500 mg dani vsakih 12 ur so pokazali da je površina pod krivuljo serumska koncentracija/čas (AUC) enaka kot po 60-minutnem intravenskem infundiranju ciproflaksacina v odmerku 400 mg vsakih 12 ur.
Porazdelitev
Ciprofloksacin se slabo veže na plazemske beljakovine (20 - 30 %) in je v plazmi prisoten pretežno v neionizirani obliki. Ravnotežni volumen porazdelitve je velik, 2 – 3 l/kg telesne mase. Ciprofloksacin doseže velike koncentracije v določenih tkivih kot so pljuča (epitelijska tekočina, alveolarni makrofagi, biopsijska tkiva), sinusi in vnetne lezije in urogenitalni trakt (urin, prostata, endometrij), kjer skupna koncentracija preseže dosežene plazemske koncentracije.
Presnova
Znani so štirje presnovki ciprofloksacina, ki so jih odkrili v majhnih koncentracijah. To so desetilenciprofloksacin (M1), sulfociprofloksacin (M2), oksociprofloksacin (M3) in formilciprofloksacin (M4). In vitro presnovki delujejo protibakterijsko vendar je njihova učinkovitost manjša od učinkovitosti ciprofloksacina.
Ciprofloksacin je srednje močni zaviralec izoencimskega sistema CYP450 1A2.
Izločanje
Ciprofloksacin se izloča večinoma nespremenjen skozi ledvice, preostanek pa z blatom. Razpolovni čas izločanja v serum je pri ljudeh z normalnim ledvičnim delovanjem približno 4 do 7 ur.
| izločanje ciprofloksacina (% odmerka) | ||
| Peroralna uporaba | ||
| seč | blato | |
| ciprofloksacin | 44,7 | 25,0 |
| presnovki (M1 – M4) | 11,3 | 7,5 |
Ledvični očistek je 180 - 300 ml/kg/h, celotni telesni očistek pa 480 - 600 ml/kg/h. Ciprofloksacin se izloča z glomerulno filtracijo in tubulno sekrecijo. Hude okvare ledvic zvečajo razpolovni čas ciprofloksacina do 12 ur.
Neledvični očistek ciprofloksacina je v glavnem posledica njegovega aktivnega izločanja skozi črevesje in presnove. Z žolčem se izloči 1 % odmerka. Koncentracija ciprofloksacina v žolču je velika.
Otroci
Podatki o farmakokinetiki pri otrocih, so zelo omejeni.
V študijah pri otrocih Cmax in AUC nista bili odvisni od starosti (nad prvim letom starosti). Pri večkratnem odmerjanju (10 mg/kg trikrat dnevno) niso opazili značilnega povečanja Cmax in AUC.
Pri desetih otrocih s hudo sepso, mlajših od enega leta, je bila po 60-minutnem intravenskem infundiranju odmerka 10 mg/kg, Cmax 6,1 mg/l (med 4,6 in 8,3 mg/l); pri otrocih v starosti od 1 do 5 let je bila Cmax 7,2 mg/l (med 4,7 in 11,8 mg/l). Vrednosti AUC so bile 17,4 mg*h/l (med 11,8 in 32,0 mg*/l) oz. 16,5 mg*/l (med 11,0 in 23,8 mg*/l) glede na starostno skupino.
Te vrednosti so v mejah vrednosti o katerih so poročali pri uporabi terapevtskih odmerkov pri odraslih. Na podlagi analize farmakokinetike pri pediatričnih bolnikih z različnimi okužbami, je pričakovana povprečna razpolovna doba 4 do 5 ur, biološka uporabnost peroralne suspenzije pa med 50 in 80 %.
