Elicea 10 mg filmsko obložene tablete

Zdravljenje epizod velike depresije.

Zdravljenje panične motnje z agorafobijo ali brez nje. Zdravljenje socialne anksiozne motnje (socialne fobije). Zdravljenje generalizirane anksiozne motnje.

Zdravljenje obsesivno-kompulzivne motnje.

Odmerjanje

Varnost odmerkov, večjih od 20 mg na dan, ni bila dokazana.

Epizode velike depresije

Običajni odmerek je 10 mg enkrat na dan. Glede na odziv posameznega bolnika se odmerek lahko

poveča na največ 20 mg na dan.

Antidepresivni učinek običajno nastopi po dveh do štirih tednih. Ko simptomi depresije minejo,

zdravljenje nadaljujemo še vsaj šest mesecev, da se ohrani bolnikov odziv na zdravljenje.

Panična motnja z agorafobijo ali brez nje

V prvem tednu zdravljenja se priporoča odmerek po 5 mg na dan, kasneje ga povečamo na 10 mg na

dan. Glede na posameznikov odziv lahko odmerek kasneje povečamo na največ 20 mg na dan.

Največji učinek nastopi po treh mesecih. Zdravljenje traja več mesecev.

Socialna anksiozna motnja

Običajni odmerek je 10 mg enkrat na dan. Ublažitev simptomov običajno nastopi po dveh do štirih tednih. Glede na bolnikov odziv na zdravljenje lahko odmerek zmanjšamo na 5 mg ali povečamo na največ 20 mg na dan.

Socialna anksiozna motnja je kronična duševna motnja, zato je priporočljivo 12-tedensko zdravljenje, ker se tako ohrani bolnikov odziv. Dolgotrajno zdravljenje bolnikov, ki so se odzvali na zdravljenje, so spremljali šest mesecev in ugotovili, da je lahko koristno za preprečevanje ponovitve bolezni pri posameznem bolniku; potrebno pa je redno obdobno ocenjevanje koristi zdravljenja.

Socialna anksiozna motnja je v stroki dobro definirana specifična motnja in je ne smemo zamenjevati s pretirano sramežljivostjo. Zdravljenje z zdravili je indicirano le, če motnja bolnika izrazito ovira pri poklicnih in socialnih dejavnostih.

Mesto zdravljenja z zdravili v primerjavi z vedenjsko kognitivno terapijo še ni bilo ocenjeno.

Zdravljenje z zdravili je del celostnega terapevtskega pristopa.

Generalizirana anksiozna motnja

Začetni odmerek je 10 mg enkrat na dan. Glede na odziv posameznega bolnika se odmerek lahko

poveča na največ 20 mg na dan.

Dolgotrajno zdravljenje bolnikov, ki so se odzvali na zdravljenje, z odmerki po 20 mg na dan so spremljali najmanj šest mesecev. Potrebno je redno obdobno ocenjevanje koristi zdravljenja z izbranim odmerkom (glejte poglavje 5.1).

Obsesivno-kompulzivna motnja

Začetni odmerek je 10 mg enkrat na dan. Glede na odziv posameznega bolnika se odmerek lahko

poveča na največ 20 mg na dan.

Ker je obsesivno-kompulzivna motnja kronično obolenje, je bolnike treba zdraviti tako dolgo, da so brez simptomov bolezni. Potrebno je redno obdobno ocenjevanje koristi zdravljenja z izbranim odmerkom (glejte poglavje 5.1).

Starejši bolniki (več kot 65 let)

Začetni odmerek je 5 mg enkrat dnevno. Glede na odziv posameznega bolnika lahko odmerek

povečamo na največ 10 mg na dan (glejte poglavje 5.2).

Pri starejših bolnikih učinkovitosti escitaloprama pri socialni anksiozni motnji niso preučevali.

Pediatrična populacija

Zdravilo Elicea se ne sme uporabljati pri zdravljenju otrok mlajših od 18 let (glejte poglavje 4.4).

Okvarjeno delovanje ledvic

Pri bolnikih z blago do zmerno ledvično okvaro prilagoditev odmerka ni potrebna. Previdnost je

potrebna pri bolnikih s hudo ledvično okvaro (kreatininski očistek < 30 ml/min) (glejte poglavje 5.2).

Okvarjeno delovanje jeter

Pri bolnikih z blago ali zmerno jetrno okvaro je priporočljivi začetni odmerek v prvih dveh tednih zdravljenja 5 mg zdravila na dan. Glede na odziv posameznega bolnika se odmerek lahko poveča na 10 mg na dan. Pri bolnikih z močno okrnjenim delovanjem jeter sta pri prilagajanju odmerkov priporočljivi še posebna pozornost in previdnost (glejte poglavje 5.2).

Bolniki z zmanjšanim encimskim delovanjem CYP2C19

Za bolnike z zmanjšanim encimskim delovanjem CYP2C19 je priporočeni začetni dnevni odmerek v

prvih dveh tednih zdravljenja 5 mg. Glede na odziv posameznega bolnika se odmerek lahko poveča na

10 mg na dan (glejte poglavje 5.2). Odtegnitvena reakcija ob prekinitvi zdravljenja

Zdravljenje z escitalopramom se ne sme prekiniti naenkrat, ampak je potrebno postopno zmanjševanje odmerka, ki naj traja vsaj en do dva tedna. S tem se prepreči pojav odtegnitvenih znakov (glejte poglavji 4.4 in 4.8). Če se po zmanjšanju odmerka ali prenehanju zdravljenja pojavijo nevzdržni simptomi, je treba razmisliti o nadaljevanju zdravljenja s prej predpisanim odmerkom. Zdravnik lahko nato nadaljuje z zmanjševanjem odmerka, vendar bolj postopoma.

Način uporabe

Zdravilo Elicea se jemlje v enkratnem dnevnem odmerku s hrano ali brez nje.

Preobčutljivost na escitalopram ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Sočasno zdravljenje z neselektivnimi ireverzibilnimi zaviralci monoaminooksidaze (MAO) je kontraindicirano zaradi tveganja serotoninskega sindroma z agitacijo, tremorjem, hipertermijo ipd. (glejte poglavje 4.5).

Kombinacija escitaloprama z reverzibilnimi zaviralci MAO-A (npr. moklobemid) ali z neselektivnim reverzibilnim zaviralcem MAO linezolidom je kontraindicirana zaradi tveganja za pojav serotoninskega sindroma (glejte poglavje 4.5).

Escitalopram je kontraindiciran pri bolnikih z znanim podaljšanjem intervala QT ali s prirojenim sindromom podaljšanega intervala QT.

Kontraindicirana je uporaba escitaloprama skupaj z zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval

QT (glejte poglavje 4.5).

Naslednja posebna opozorila in ukrepi se nanašajo na zdravila iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI).

Pediatrična populacija

Zdravilo Elicea se ne sme uporabljati za zdravljenje pediatrične populacije. S samomorom povezano vedenje (poskus samomora in samomorilne misli) ter sovražnost (večinoma nasilno vedenje, nasprotovalno vedenje in jeza) ) sta bila v kliničnih preskušanjih pogosteje opažena pri pediatrični populaciji, ki je bila zdravljena z antidepresivnimi zdravili, v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo. Če se na podlagi klinične potrebe vseeno odločite za zdravljenje, morate bolnika natančno spremljati, če bi se pojavili simptomi samomorilnosti. Podatki o dolgoročni varnosti zdravljenja

pediatrične populacije so pomanjkljivi glede rasti in dozorevanja ter kognitivnega in vedenjskega razvoja.

Paradoksna anksioznost

Na začetku zdravljenja z antidepresivi se pri nekaterih bolnikih s panično motnjo lahko okrepijo simptomi, ki spremljajo anksioznost. Ta paradoksna reakcija običajno mine po prvih dveh tednih

zdravljenja. Da bi se zmanjšala verjetnost nastanka anksiogenega učinka, se priporoča manjši začetni

odmerek (glejte poglavje 4.2).

Krči

Escitalopram je treba ukiniti, če se pri bolniku prvič pojavijo krči ali če so krči pogostejši (pri bolnikih

s predhodno diagnozo epilepsije). Zdravila iz skupine SSRI se ne uporabljajo pri bolnikih z nestabilno epilepsijo. Bolnike z nadzorovano epilepsijo pa je treba skrbno spremljati.

Manija

Pri bolnikih z manijo ali hipomanijo v anamnezi je pri zdravljenju z zdravili iz skupine SSRI potrebna

previdnost. Pri prehodu bolezni v manično fazo je treba zdravljenje takoj prekiniti.

Sladkorna bolezen

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo zdravljenje z zdravili iz skupine SSRI lahko vpliva na glikemično kontrolo glukoze v krvi (hipoglikemija ali hiperglikemija). Odmerek inzulina in/ali peroralnih antidiabetikov je treba prilagoditi.

Samomor/samomorilne misli ali klinično poslabšanje

Depresija je povezana z večjim tveganjem za pojav samomorilnih misli, samopoškodovanja in

samomorilnosti (s samomorom povezani dogodki). Takšno tveganje obstaja, dokler ne pride do

znatnega izboljšanja zdravstvenega stanja. Ker se prvih nekaj tednov zdravljenja ali dlje zdravstveno stanje morda še ne bo izboljšalo, je treba bolnike skrbno nadzirati, dokler ne pride do izboljšanja.

Splošne klinične izkušnje kažejo, da se v zgodnji fazi izboljšanja tveganje za samomor lahko poveča.

Z večjim tveganjem za pojav s samomorom povezanih dogodkov so lahko povezana tudi druga stanja v psihiatriji, pri katerih se predpisuje escitalopram. Poleg tega se ta stanja lahko pojavijo sočasno s hudo depresivno motnjo. Med zdravljenjem bolnikov z drugimi psihiatričnimi motnjami je treba torej poskrbeti za enake previdnostne ukrepe kot med zdravljenjem bolnikov s hudo depresivno motnjo.

Znano je, da pri bolnikih s samomorom povezanimi dogodki v anamnezi ali bolnikih, ki kažejo znatno stopnjo samomorilne miselnosti pred uvedbo zdravljenja, obstaja večje tveganje za pojav samomorilnih misli ali poskusov samomora, zato jih je treba med zdravljenjem skrbno spremljati.

Metaanaliza s placebom nadzorovanih kliničnih preizkušanj antidepresivov pri odraslih bolnikih s psihiatričnimi motnjami je pokazala, da pri bolnikih, mlajših od 25 let, pri uporabi antidepresivov obstaja večje tveganje za pojav samomorilnega vedenja kot pri uporabi placeba.

Med zdravljenjem, zlasti po uvedbi zdravljenja in pri vsaki spremembi odmerka, je treba bolnike skrbno nadzirati. Še posebej skrbno je treba nadzirati bolnike z velikim tveganjem. Bolnike (in skrbnike bolnikov) je treba opozoriti, da morajo biti pozorni na kakršnokoli klinično poslabšanje, pojav samomorilnega vedenja, misli na samomor in pojav neobičajnih vedenjskih sprememb, ter da se morajo v tem primeru, če takšni simptomi ne minejo, nemudoma posvetovati z zdravnikom.

Akatizija/psihomotorični nemir

Uporaba zdravil iz razreda SSRI in SNRI je povezana z razvojem akatizije, za katero sta značilna subjektivno neprijeten oziroma moteč občutek nemira in potreba po gibanju, ki jo pogosto spremlja nezmožnost mirnega sedenja ali stanja. Najbolj verjetno je, da se bo ta občutek pojavil v prvih tednih zdravljenja. Za bolnike, pri katerih se ti simptomi pojavijo, je povečanje odmerka lahko škodljivo.

Hiponatriemija

Hiponatriemija, ki verjetno nastane zaradi nepravilnega izločanja antidiuretičnega hormona (SIADH), je bila v zvezi z jemanjem SSRI redko opisana in se po prenehanju jemanja zdravila večinoma

normalizira. Previdnost je potrebna pri ogroženih bolnikih, kot so starejših bolniki ali bolniki s cirozo

in pri sočasnem zdravljenju z drugimi zdravili, ki lahko povzročijo hiponatriemijo.

Krvavitve

Pri bolnikih, ki jemljejo zdravila iz skupine SSRI, se lahko pojavijo kožne krvavitve, npr. ekhimoza in purpura. Zdravila iz skupine SSRI/SNRI lahko povečajo tveganje za poporodno krvavitev (glejte poglavji 4.6 in 4.8). Previdnost je potrebna tudi pri bolnikih, ki sočasno jemljejo peroralne

antikoagulante, ki vplivajo na delovanje trombocitov; to so npr. atipični antipsihotiki in fenotiazini, večina tricikličnih antidepresivov, acetilsalicilna kislina in nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID),

tiklopidin in dipiridamol. Previdni moramo biti tudi pri zdravljenju bolnikov z znano nagnjenostjo h krvavitvam.

Elektrokonvulzivno zdravljenje

Izkušnje z elektrokonvulzivnim zdravljenjem in sočasnim jemanjem zdravil iz skupine SSRI so omejene, zato se priporoča previdnost.

Serotoninski sindrom

Potrebna je previdnost pri sočasnem jemanju escitaloprama in zdravil s serotonergičnimi učinki, kot so triptani (vključmo s sumatriptanom), opioidi (vključno s tramadolom) in triptofan.

V redkih primerih so poročali o serotoninskem sindromu, možno življenjsko nevarno stanje, pri bolnikih, ki so hkrati jemali SSRI in serotonergična zdravila (glejte poglavje 4.5). Kombinacija

simptomov, kot so vznemirjenost, tremor, mioklonus in hipertermija, lahko opozarja na razvoj tega

stanja. V teh primerih je treba zdravljenje s SSRI in serotonergičnimi zdravili takoj prekiniti in uvesti

simptomatsko zdravljenje.

Šentjanževka

Sočasno jemanje zdravil iz skupine SSRI in pripravkov, ki vsebujejo šentjanževko (Hypericum perforatum), lahko privede do pogostejših neželenih reakcij (glejte poglavje 4.5).

Prekinitveni simptomi, opaženi ob prenehanju zdravljenja

Ob prenehanju zdravljenja se pogosto pojavijo prekinitveni simptomi, še zlasti, če je to nenadno (glejte poglavje 4.8). V kliničnih preizkušanjih so se neželeni učinki ob prenehanju zdravljenja pojavili pri približno 25 % bolnikov, zdravljenih z escitalopramom, in pri približno 15 % bolnikov, ki so prejemali placebo.

Tveganje za prekinitvene simptome je lahko povezano s številnimi dejavniki, vključno s trajanjem zdravljenja, odmerkom zdravila in hitrostjo zmanjševanja odmerka. Najpogosteje so navajali naslednje reakcije: omotico, zaznavne motnje (vključno s parestezijami in občutkom elektriziranja), motnje

spanja (vključno z nespečnostjo in intenzivnimi sanjami), vznemirjenost ali tesnobo, navzeo in/ali bruhanje, tremor, zmedenost, potenje, glavobol, drisko, palpitacije, čustveno nestabilnost,

razdražljivost in motnje vida. Na splošno so ti simptomi blagi do zmerni, pri nekaterih bolnikih pa so

lahko tudi hudi.

Običajno se pojavijo v prvih dneh po prenehanju zdravljenja, zelo redko pa so poročali o teh

simptomih tudi pri bolnikih, ki so nenamerno izpustili odmerek.

Na splošno se ti simptomi samiizboljšajo in običajno izginejo v dveh tednih, pri nekaterih

posameznikih pa lahko vztrajajo dlje časa (2 do 3 mesece ali več). Ob prenehanju zdravljenja je torej priporočljivo postopno zmanjševanje odmerka escitaloprama; traja naj več tednov ali mesecev, glede na bolnikove potrebe (glejte Odtegnitvena reakcija ob prekinitvi zdravljenja, poglavje 4.2).

Spolna disfunkcija

Selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI)/zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) lahko povzročijo simptome spolne disfunkcije (glejte poglavje 4.8). Poročali so o dolgotrajni spolni disfunkciji, pri kateri so se simptomi nadaljevali kljub prekinitvi zdravljenja s SSRI/SNRI.

Koronarna srčna obolenja

Zaradi omejenih kliničnih izkušenj je potrebna previdnost pri bolnikih s koronarnim srčnim obolenjem

(glejte poglavje 5.3).

Podaljšanje intervala QT

Ugotovili so, da escitalopram povzroči podaljšanje intervala QT, ki je odvisno od odmerka. V obdobju trženja zdravila so predvsem pri bolnicah, pri bolnikih s hipokaliemijo ali z že obstoječim

podaljšanjem intervala QT ali drugimi srčnimi boleznimi poročali o primerih podaljšanja intervala QT in ventrikularne artimije, vključno s torsade de pointes (glejte poglavja 4.3, 4.5, 4.8, 4.9 in 5.1).

Previdnost je priporočljiva pri bolnikih z značilno bradikardijo; ali pri bolnikih z nedavnim akutnim miokardnim infarktom ali z nekompenziranim srčnim popuščanjem.

Elektrolitske motnje, kot sta hipokaliemija in hipomagneziemija, povečajo tveganje za pojav malignih aritmij in jih je treba odpraviti pred začetkom zdravljenja z escitalopramom.

Pri bolnikih s stabilno srčno boleznijo je treba pred začetkom zdravljenja razmisliti o EKG preiskavi. Če se med zdravljenjem z escitalopramom pojavijo znaki srčne aritmije, je treba z zdravljenjem

prenehati in opraviti EKG.

Glavkom z zaprtim zakotjem

SSRI, vključno z escitalopramom, lahko vplivajo na velikost zenice in povzročijo midriazo. Ta midriatičen učinek lahko zoži očesni kot, kar zveča tlak v očesu in povzroči glavkom z zaprtim zakotjem, še posebej pri bolnikih, ki so nagnjeni k temu pojavu. Zato je treba pri bolnikih z glavkomom z zaprtim zakotjem ali z glavkomom v anamnezi escitalopram uporabljati previdno.

Druge sestavine

Zdravilo Elicea vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Farmakodinamične interakcije

Kombinacije, ki so kontraindicirane:

Ireverzibilni neselektivni zaviralci MAO

Opisani so primeri resnih zapletov pri bolnikih, ki so sočasno jemali SSRI in ireverzibilne neselektivne zaviralce monoaminooksidaze (MAO), in pri bolnikih, pri katerih je bilo zdravljenje s SSRI pravkar prekinjeno ter uvedeno zdravljenje z zaviralcem MAO (glejte poglavje 4.3). Pri nekaterih bolnikih se je razvil serotoninski sindrom (glejte poglavje 4.8).

Escitalopram je kontraindiciran v kombinaciji z ireverzibilnimi neselektivnimi zaviralci MAO. Escitalopram se sme uvesti 14 dni po prenehanju zdravljenja z ireverzibilnimi zaviralci MAO. Vsaj sedem dni pa mora miniti od prenehanja zdravljenja z escitalopramom, preden se uvede ireverzibilni neselektivni zaviralec MAO.

Reverzibilni selektivni zaviralec MAO-A (moklobemid)

Zaradi tveganja pojava serotoninskega sindroma kombinacija escitaloprama in zaviralca MAO-A, kot je npr. moklobemid, ni priporočljiva (glejte poglavje 4.3). Če je takšna kombinacija potrebna, je treba začeti z najmanjšim priporočenim odmerkom in povečati klinični nadzor.

Reverzibilni neselektivni zaviralec MAO (linezolid)

Antibiotik linezolid je reverzibilni neselektivni zaviralec MAO in ga ne bi smeli dajati bolnikom, ki se

zdravijo z escitalopramom. Če je kombinacija potrebna, je linezolid treba dajati v najmanjših priporočenih odmerkih in bolnika skrbno klinično spremljati (glejte poglavje 4.3).

Ireverzibilni selektivni zaviralec MAO-B (selegilin)

Ob sočasnem dajanju selegilina (ireverzibilni zaviralec MAO-B) je zaradi nevarnosti pojava

serotoninskega sindroma potrebna previdnost. Potrjena je bila varnost sočasnega jemanja odmerkov z

do 10 mg selegilina na dan in racemata citaloprama.

Podaljšanje intervala QT

Farmakokinetične in farmakodinamične študije z escitalopramom v kombinaciji z drugimi zdravili, ki podaljšajo interval QT, niso bile opravljene. Aditivnega učinka escitaloprama in teh zdravil ni mogoče izključiti, zato je sočasna uporaba escitaloprama z zdravili, ki podaljšajo interval QT, kot so

antiaritmiki razreda IA in III, antipsihotiki (npr. derivati fenotiazina, pimozid, haloperidol), triciklični antidepresivi, določena protimikrobna zdravila (npr. sparfloksacin, moksifloksacin, intravenski

eritromicin, pentamidin, zdravila proti malariji, zlasti halofantrin), določeni antihistaminiki (astemizol,

hidroksizin, mizolastin), kontraindicirana.

Kombinacije, pri katerih je potrebna previdnost:

Serotonergična zdravila

Sočasno jemanje serotonergičnih zdravil npr. opioidov (vključno s tramadolom) in triptanov (vključno

s sumatriptanom) lahko privede do serotoninskega sindroma (glejte poglavje 4.4).

Zdravila, ki znižujejo prag za krče

Zdravila iz skupine SSRI lahko znižajo prag za krče. Previdnost je potrebna ob sočasnem jemanju drugih zdravil, ki tudi lahko znižajo prag za krče (npr. antidepresivi /triciklični, SSRI/, nevroleptiki

/fenotiazini, tioksanteni in butirofenoni/, meflokvin, bupropion in tramadol).

Litij, triptofan

Obstajajo poročila o povečanem učinku SSRI ob sočasnem jemanju litija ali triptofana, zato je ob sočasnem dajanju teh zdravil in SSRI potrebna previdnost.

Šentjanževka

Sočasno jemanje zdravil iz skupine SSRI in pripravkov, ki vsebujejo šentjanževko (Hypericum perforatum), lahko privede do pogostejših neželenih reakcij (glejte poglavje 4.4).

Krvavitve

Zaradi sočasnega jemanja escitaloprama in peroralnih antikoagulantov se lahko spremenijo

antikoagulantni učinki. Pri bolnikih, ki jemljejo peroralne antikoagulante, je treba ob uvedbi ali ukinitvi zdravljenja s escitalopramom skrbno spremljati koagulacijo (glejte poglavje 4.4). Sočasna uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID) lahko poveča nagnjenost h krvavitvam (glejte poglavje 4.4).

Alkohol

Ob jemanju escitaloprama in sočasnem pitju alkohola ni pričakovati farmakodinamičnih ali farmakokinetičnih interakcij. Tako kot pri drugih psihotropnih zdravilih se pitje alkohola odsvetuje.

Zdravila, ki povzročajo hipokaliemijo/hipomagneziemijo

Pri sočasni uporabi zdravil, ki povzročajo hipokaliemijo/hipomagneziemijo, je potrebna previdnost, saj ti stanji povečata tveganje za maligne aritmije (glejte poglavje 4.4).

Farmakokinetične interakcije

Vpliv drugih zdravil na farmakokinetiko escitaloprama

Presnova escitaloprama v glavnem poteka prek CYP2C19. CYP3A4 in CYP2D6 lahko sodelujeta pri

presnovi, vendar v manjšem obsegu. Razgradnja glavnega presnovka S-DCT (demetiliran

escitalopram) je, kot kaže, delno katalizirana s CYP2D6.

Sočasno jemanje escitaloprama in omeprazola (ki je zaviralec CYP2C19) po 30 mg enkrat na dan je

povzročilo zmerno (približno 50 %) povečanje koncentracije escitaloprama v plazmi.

Sočasna uporaba escitaloprama s cimetidinom v odmerku 400 mg dvakrat na dan, je povzročila

zmerno (približno 70 %) povečanje plazemske koncentracije escitaloprama. Pri dajajnju escitaloprama s cimetidinom je priporočljiva previdnost. Morda bo potrebna prilagoditev odmereka.

Pri sočasni uporabi zaviralcev CYP2C19 (npr. omeprazola, esomeprazola, flukonazola, fluvoksamina, lansoprazola, tiklopidina) ali cimetidina je torej potrebna previdnost. Na osnovi opazovanja neželenih učinkov med sočasnim zdravljenjem bo morda treba odmerek escitaloprama zmanjšati (glejte poglavje 4.4).

Vpliv escitaloprama na farmakokinetiko drugih zdravil

Escitalopram je zaviralec encima CYP2D6. Previdnost je zato potrebna ob sočasnem jemanju zdravil z ozkim terapevtskim oknom, katerih presnova večinoma poteka prek tega encima (npr. flekainid,

propafenon in metoprolol, kadar se uporabljajo za srčno popuščanje). Podobno velja za nekatera zdravila, ki delujejo na osrednje živčevje in se v glavnem presnavljajo prek CYP2D6 (npr. antidepresivi dezipramin, klomipramin in nortriptilin ali antipsihotiki risperidon, tioridazin in haloperidol). Morda je potrebna prilagoditev odmerka.

Sočasno jemanje dezipramina ali metoprolola je v obeh primerih povzročilo dvakratno povečanje

koncentracije teh dveh substratov encima CYP2D6 v plazmi.

Raziskave in vitro so pokazale, da je escitalopram lahko šibek zaviralec CYP2C19. Pri sočasnem jemanju zdravil, ki se presnavljajo s pomočjo CYP2C19, je zato potrebna previdnost.

Nosečnost

Za escitalopram so na voljo le omejeni klinični podatki o uporabi pri nosečnicah, ki so bile

izpostavljene zdravilu.

V študijah na živalih so ugotovili reproduktivno toksičnost (glejte poglavje 5.3). Zdravilo Elicea se ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno in le po tehtnem premisleku o tveganju in koristih.

Novorojenčke mater, ki z jemanjem escitaloprama nadaljujejo tudi v kasnejših obdobjih nosečnosti, zlasti v tretjem trimesečju, je treba opazovati. Nenadnemu prenehanju zdravljenja med nosečnostjo se je treba izogibati.

Pri novorojenčkih žensk, ki so v kasnejših obdobjih nosečnosti jemale SSRI/SNRI, so navajali naslednje učinke: dihalno stisko, cianozo, apnejo, napade/krče, nestabilno telesno temperaturo, težave pri hranjenju, bruhanje, hipoglikemijo, hipertonijo, hipotonijo, hiperrefleksijo, tremor, živčnost,

razdražljivost, letargijo, otopelost, neprestan jok, zaspanost in težave s spanjem. Ti simptomi so lahko posledica serotonergičnih učinkov ali pa gre za prekinitvene simptome. V večini primerov do zapletov pride takoj ali kmalu (< 24 ur) po rojstvu.

Epidemiološki podatki kažejo, da lahko uporaba selektivnih zaviralcev ponovnega privzema

serotonina (SSRI) med nosečnostjo, zlasti v pozni nosečnosti, poveča tveganje za pojav perzistentne pljučne hipertenzije pri novorojenčku (PPHN). PPHN se je pojavila v približno 5 primerih od 1000 nosečnosti. Pri splošni populaciji se PPHN pojavi v 1 do 2 primerih od 1000 nosečnosti.

Podatki iz opazovanj kažejo na povečano tveganje (manj kot dvakratno) za poporodno krvavitev po izpostavitvi zdravilom iz skupine SSRI/SNRI v mesecu pred porodom (glejte poglavji 4.4 in 4.8).

Dojenje

Pričakovano je, da se escitalopram izloča v materino mleko, zato dojenje med zdravljenjem

odsvetujemo.

Plodnost

Podatki pri živalih so pokazali, da citalopram lahko vpliva na kakovost sperme (glejte poglavje 5.3).

Poročila o uporabi nekaterih SSRI pri ljudeh so pokazala, da je vpliv na kakovost sperme reverzibilen.

Do sedaj niso opazili nobenega vpliva na plodnost pri ljudeh.

Čeprav je bilo ugotovljeno, da escitalopram ne vpliva na intelektualne in psihomotorične sposobnosti, lahko katerokoli psihoaktivno zdravilo poslabša presojo ali sposobnosti.

Bolnike je treba opozoriti, da zdravilo lahko vpliva na njihove sposobnosti za vožnjo in upravljanje

strojev.

Neželene reakcije se najpogosteje pojavijo v prvem ali drugem tednu zdravljenja in so običajno manj

intenzivni in pogosti v nadaljevanju zdravljenja.

Seznam neželenih reakcij v obliki preglednice

Spodaj so navedene (po organskih sistemih in pogostnosti) neželene reakcije, za katere je znano, da se pojavljajo pri SSRI in o katerih so poročali tudi pri escitalopramu bodisi v kliničnih študijah, nadzorovanih s placebom, bodisi v obliki spontanih post-marketinških poročil po začetku trženja.

Pogostnost pojavljanja je povzeta po kliničnih študijah in ni korigirana glede na placebo.

Pogostnost je opredeljena kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do

≤ 1/100), redki (≥ 1/10 000 do ≤ 1/1000), zelo redki (≤ 1/10 000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

1 Te učinke so navajali za terapevtski razred SSRI.

2 Med zdravljenjem ali kmalu po prenehanju zdravljenja z escitalopramom so bili opaženi primeri razmišljanja o samomoru in samomorilno vedenje (glejte poglavje 4.4).

3 O tem dogodku so poročali za zdravila iz skupine SSRI/SNRI (glejte poglavji 4.4 in 4.6).

Podaljšanje intervala QT

V obdobju trženja zdravila so predvsem pri bolnicah s hipokaliemijo ali z že obstoječim podaljšanjem intervala QT ali drugimi srčnimi boleznimi poročali o primerih podaljšanja intervala QT in

ventrikularne artimije, vključno s torsades de pointes.

Razredni učinki

Epidemiološke raziskave, v katere so bili vključeni predvsem bolniki, stari 50 let ali več, kažejo povečano tveganje za zlome kosti pri bolnikih, zdravljenih s selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI) in tricikličnimi antidepresivi (TCA). Mehanizem, ki povzroči to tveganje, ni znan.

Prekinitveni simptomi ob prenehanju zdravljenja

Prenehanje zdravljenja s SSRI/SNRI (še zlasti če je nenadno) običajno privede do prekinitvenih simptomov. Najpogosteje so navajali naslednje neželene reakcije: omotico, zaznavne motnje (vključno s parestezijami in občutkom elektriziranja), motnje spanja (vključno z nespečnostjo in intenzivnimi sanjami), vznemirjenost ali anksioznost, navzeo in/ali bruhanje, tremor, zmedenost, potenje, glavobol, drisko, palpitacije, čustveno nestabilnost, razdražljivost in motnje vida. Na splošno so ti dogodki blagi do zmerni in minejo sami od sebe, pri nekaterih bolnikih pa so lahko resnejši in/ali trajajo dlje časa.

Priporoča se postopno prenehanje z manjšanjem odmerkov, ko zdravljenje z escitalopramom ni več

potrebno (glejte poglavji 4.2 in 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Toksičnost

Klinični podatki o prevelikem odmerjanju escitaloprama so omejeni, veliko primerov pa vključuje tudi sočasne prevelike odmerke drugih zdravil. V večini primerov so navajali blage simptome ali pa

simptomov ni bilo. Če je šlo izključno za escitalopram, so o smrti zaradi prevelikega odmerka redko poročali; v večini primerov je šlo za sočasni prekomerni odmerek drugih zdravil. Uporaba od 400 mg do 800 mg samega escitaloprama ni povzročila hudih simptomov.

Simptomi

Simptomi, ki so jih opazili pri dokumentiranem prevelikem odmerku escitaloprama, so bili večinoma povezani z osrednjim živčevjem (od omotice, tremorja in vznemirjenosti do redkih primerov serotoninskega sindroma, konvulzij in kome), prebavili (navzeo/bruhanje), srčno-žilnim sistemom

(hipotenzija, tahikardija, podaljšanje intervala QT in aritmija) in ravnovesnim stanjem elektrolitov v tekočinah (hipokaliemija, hiponatriemija).

Zdravljenje

Specifičnega antidota ni. Vzdrževati je treba prehodnost dihalnih poti, primerno oksigenacijo in

dihanje. Razmisliti je treba o izpiranju želodca in uporabi aktivnega oglja. Ob zaužitju prevelikih odmerkov je treba želodec čimprej sprati. Priporočeno je spremljanje srčnega delovanja in vitalnih znakov ter splošni podporni ukrepi.

Pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem ali z bradiaritmijami, pri bolnikih, ki sočasno

jemljejo zdravila, ki podaljšajo interval QT, in pri bolnikih s spremenjeno presnovo, npr. zaradi jetrne

okvare, je v primeru prevelikega odmerjanja priporočljivo spremljanje EKG.