Natrijev klorid Alkaloid-INT 9 mg/ml raztopina za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Natrijev 9 mg/ml
Zdravilo Natrijev klorid Alkaloid-INT 9 mg/ml raztopina za infundiranje je indicirano pri odraslih in otrocih za naslednje indikacije:
-
izotonična ekstracelularna dehidracija,
-
pomanjkanje natrija,
-
hipokloremična metabolična alkaloza, povezana z izgubo tekočine.
Zdravilo Natrijev klorid Alkaloid-INT 9 mg/ml raztopina za infundiranje se uporablja tudi:
-
za pripravo raztopine v postopkih hemodialize,
-
kot vehikel ali redčilo za več združljivih zdravil, ki se dajejo v obliki intravenske infuzije.
Odmerjanje
Odrasli, starejši in otroci:
Odmerek/volumen, hitrost in čas infundiranja je treba določiti individualno glede na dejavnike, ki vključujejo starost, telesno maso, klinično stanje (npr. opekline, kirurški posegi, poškodbe glave, okužbe), sočasno zdravljenje in zlasti bolnikovo stanje hidracije ter klinični in laboratorijski odziv na zdravljenje (glejte poglavji 4.4 in 4.8). Pri otrocih mora terapijo določiti lečeči zdravnik, ki ima izkušnje s pediatričnim zdravljenjem z intravensko tekočino. Pred in med zdravljenjem je treba spremljati ravnovesno stanje tekočin, serumske in plazemske koncentracije elektrolitov in kislinsko-bazično ravnovesje, posebno pozornost pa je treba nameniti serumski koncentraciji natrija pri bolnikih s povečanim neosmotskim sproščanjem vazopresina (sindrom neustreznega izločanja antidiuretskega
hormona, SIADH) in pri bolnikih, ki zaradi tveganja bolnišnično pridobljene hiponatriemije sočasno prejemajo agoniste vazopresina (glejte poglavja 4.4, 4.5 in 4.8).
Nadziranje serumske koncentracije natrija je še posebej pomembno za hipotonične tekočine. Toničnost zdravila Natrijev klorid Alkaloid-INT 9 mg/ml raztopina za infundiranje: izotonično.
Priporočeni odmerek
-
Odrasli: Od 500 ml do 3 litre/24 ur. Največji dnevni odmerek je odvisen od potrebe posameznika po tekočini in elektrolitih.
-
Pediatrični bolniki: 20–100 ml na 24 ur in na kg telesne mase, odvisno od starosti in skupne telesne mase. V primeru hude dehidracije je priporočljiv bolus v odmerku 20 ml/kg telesne mase v prvi uri zdravljenja. Pri dajanju te raztopine je treba upoštevati celoten dnevni vnos tekočine.
-
Starejši: uporabi se lahko enak odmerek kot pri drugih odraslih, vendar je potrebna previdnost, če ima bolnik pridružene druge bolezni, kot sta srčno popuščanje ali odpoved ledvic, ki sta pogosto povezani z visoko starostjo.
Hitrost infundiranja
Hitrost infundiranja je odvisna od stanja posameznega bolnika (glejte poglavje 4.4).
Za preprečitev razvoja sindroma osmotske demielinacije zvečanje natrija v serumu ne sme presegati 8 mmol/l/dan. Splošno priporočilo je, da je v večini primerov smiselna hitrost korekcije 4–6 mmol/l/dan, odvisno od bolnikovega stanja in sočasnih dejavnikov tveganja (glejte poglavja 4.4, 4.8 in 4.9).
Vehikel/redčilo
Priporočeni odmerek pri uporabi v funkciji vehikla ali redčila znaša 50–250 ml na odmerek uporabljenega zdravila.
Kadar je natrijev klorid 9 mg/ml raztopina za infundiranje uporabljena kot redčilo za injekcijske pripravke drugih združljivih zdravil, sta odmerek in hitrost infundiranja odvisna tudi od lastnosti in režima odmerjanja dodanega zdravila.
Način uporabe
Raztopina je namenjena za intravensko infundiranje skozi sterilen in nepirogen komplet za infundiranje, pri tem pa je treba uporabiti aseptično tehniko. Opremo je treba predhodno napolniti z raztopino, da preprečimo vstop zraka v sistem.
Zdravilo je treba pred dajanjem vizualno pregledati glede delcev in obarvanja. Zdravilo uporabite le, če je raztopina bistra, brezbarvna, brez vidnih delcev in če je vsebnik nepoškodovan.
Zdravilo je treba uporabiti takoj po vstavitvi kompleta za infundiranje.
Prožnih plastičnih vsebnikov ne priključite zaporedno, da ne bi prišlo do zračne embolije zaradi možnega preostalega zraka v primarnem vsebniku. Zvišanje tlaka intravenske raztopine v prožnih plastičnih vsebnikih za povečanje hitrosti pretoka lahko povzroči zračni embolizem, če preostalega zraka v vsebniku pred uporabo povsem ne odstranite. Uporaba kompleta za intravensko dajanje z zračnim odvodom, pri katerem je ta v odprtem položaju, lahko povzroči zračno embolijo. Kompleta za intravensko dajanje z zračnim odvodom, pri katerem je ta v odprtem položaju, ni dovoljeno uporabljati s prožnimi plastičnimi vsebniki.
Združljiva zdravila je mogoče dodati pred ali med infundiranjem skozi mesto injiciranja.
Za informacije o inkompatibilnostih in pripravi tega zdravila (z združljivim zdravilom) pred dajanjem glejte poglavji 6.2 in 6.6.
Hiperhidracija je edina absolutna kontraindikacija za natrijev klorid 9 mg/ml raztopino za infundiranje. Upoštevati je treba kontraindikacije, povezane z dodanim zdravilom.
Visokovolumsko infuzijo je treba zaradi tveganja za bolnišnično pridobljeno hiponatriemijo pri
bolnikih z odpovedjo srca ali pljuč ter pri bolnikih z neosmotskim sproščanjem vazopresina (vključno s SIADH) posebej nadzorovati (glejte spodaj).
Hiponatriemija
Pri bolnikih z neosmotskim sproščanjem vazopresina (npr. pri akutni bolezni, bolečini, pooperativnem stresu, okužbah, opeklinah in boleznih osrednjega živčnega sistema), bolnikih z boleznimi srca, jeter ali ledvic ter bolnikih, izpostavljenih agonistom vazopresina (glejte poglavje 4.5), je tveganje za akutno hiponatriemijo pri infuziji hipotoničnih tekočin še posebej veliko.
Akutna hiponatriemija lahko povzroči akutno hiponatriemično encefalopatijo (možganski edem), za katero so značilni glavobol, navzea, epileptični napadi, letargija in bruhanje. Pri bolnikih z možganskim edemom je tveganje za hude, nereverzibilne in življenje ogrožajoče možganske poškodbe še posebej veliko.
Pri otrocih, ženskah v rodni dobi in bolnikih z zmanjšano podajnostjo možganov (npr. z meningitisom, intrakranialno krvavitvijo, s cerebralno kontuzijo ali z možganskim edemom) je tveganje za hudo in življenje ogrožajoče otekanje možganov, ki ga povzroča akutna hiponatriemija, še posebej veliko.
Nevarnost preobremenitve s tekočino in/ali topljencem in elektrolitskih motenj
Odvisno od volumna in hitrosti infundiranja lahko intravensko dajanje natrijevega klorida 9 mg/ml raztopine za infundiranje povzroči:
-
Preobremenitev s tekočino in/ali topljencem, kar lahko povzroči hiperhidracijo/hipervolemijo in na primer stanja preobremenjenosti, vključno z osrednjim in perifernim edemom.
-
Klinično pomembne motnje elektrolitov in kislinsko-bazično neravnovesje.
Na splošno je tveganje za nastanek dilucijskih stanj (zadrževanje vode glede na natrij) obratno sorazmerno s koncentracijami natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) raztopine in z njenimi dodatki. Nasprotno je tveganje za preobremenitev s topljencem, ki povzroči stanja preobremenjenosti (zadrževanje topljenca glede na vodo), neposredno sorazmerno s koncentracijami natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) raztopine in z njenimi dodatki.
Posebno klinično spremljanje je potrebno na začetku vsakega intravenskega infundiranja. Spremljati je treba koncentracije elektrolitov, ravnovesje tekočin in kislinsko-bazično ravnovesje.
Med parenteralno terapijo ali ko je to potrebno zaradi bolnikovega stanja ali hitrosti infundiranja, je potrebno izvajati klinično vrednotenje in redne laboratorijske meritve.
Uporaba pri bolnikih s tveganjem za zadrževanje natrija, preobremenitvijo s tekočino in edemom Zdravilo Natrijev klorid Alkaloid-INT 9 mg/ml raztopina za infundiranje je treba uporabljati previdno ali pa ga sploh ne uporabljati pri bolnikih z naslednjimi stanji ali tveganjem zanje:
-
hipernatriemijo (zlasti hudo). Hitro popravljanje hipernatriemije po prilagoditvi lahko povzroči nastanek možganskega edema, ki lahko povzroči epileptične napade, trajno poškodbo možganov ali smrt;
-
hiperkloremijo (zlasti hudo);
-
metabolično acidozo, ki se lahko poslabša pri dolgotrajni uporabi tega zdravila, zlasti pri bolnikih
z okvaro ledvic;
-
hipervolemijo, ker lahko sproži nastanek kongestivnega srčnega popuščanja in pljučnega edema, zlasti pri bolnikih s kardiovaskularno boleznijo. Uporaba zdravila Natrijev klorid Alkaloid-INT 9 mg/ml raztopina za infundiranje je kontraindicirana v primeru hiperhidracije (glejte poglavje 4.3);
-
hipokaliemijo;
-
ishemično srčno boleznijo;
-
iatrogeno hiperkloremično metabolično acidozo (npr. pri intravenskem volumskem oživljanju).
-
Stanja, ki lahko povzročijo zadrževanje natrija, preobremenitev s tekočino in edem (osrednji in
periferni), kot so pri bolnikih, ki imajo:
-
primarni hiperaldosteronizem;
-
sekundarni hiperaldosteronizem, povezan z na primer,
-
hipertenzijo,
-
kongestivnim srčnim popuščanjem,
-
boleznijo jeter (vključno s cirozo),
-
boleznijo ledvic (vključno s stenozo ledvične arterije, nefrosklerozo, nefrotskim sindromom, akutno odpovedjo ledvic) ali preeklampsijo/eklampsijo.
-
-
Zdravilo Natrijev klorid Alkaloid-INT 9 mg/ml raztopina za infundiranje je treba uporabljati previdno ali ga sploh ne uporabljati pri bolnikih, ki jemljejo zdravila, ki lahko povečajo tveganje za zadrževanje natrija in tekočine, kot so kortikosteroidi (glejte poglavje 4.5).
Tveganje za sindrom osmotske demielinacije
Za preprečitev razvoja sindroma osmotske demielinacije povišanje natrija v serumu ne sme presegati 8 mmol/l/dan (glejte poglavja 4.2, 4.8 in 4.9).
Uporaba pri bolnikih s (hudo) okvaro ledvic
Zdravilo Natrijev klorid Alkaloid-INT 9 mg/ml raztopina za infundiranje je treba posebej previdno uporabljati pri bolnikih, ki imajo ali jim grozi huda okvara ledvic. Pri takšnih bolnikih lahko uporaba natrijevega klorida 9 mg/ml raztopine za infundiranje povzroči zadrževanje natrija.
Z infuzijo povezane reakcije
Zelo redko so v povezavi z infundiranjem natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) raztopine poročali o simptomih z neznano etiologijo, ki so lahko videti kot preobčutljivostne reakcije. Te so bile označene kot hipotenzija, pireksija, tremor, mrzlica, urtikarija, izpuščaj in pruritus. Če se pojavijo znaki ali simptomi teh reakcij, infundiranje takoj prekinite. Uvedite ustrezne terapevtske protiukrepe v skladu s kliničnimi indikacijami.
Vehikel/redčilo
Če se ta raztopina uporablja kot vehikel ali redčilo, je treba upoštevati varnostne podatke
združljivega/dodanega zdravila zadevnega proizvajalca.
Posebne skupine bolnikov
Lečeči zdravnik mora imeti izkušnje z uporabo in varnostjo tega zdravila pri zadevnih posebnih populacijah bolnikov, ki so še posebej občutljive na hitre spremembe serumskih koncentracij natrija.
Hiter popravek hiponatriemije in hipernatriemije je potencialno nevaren (tveganje za pojav resnih nevroloških zapletov).
Pediatrična populacija
Koncentracije elektrolitov v plazmi je treba pri pediatrični populaciji pozorno spremljati, saj ima ta populacija manjšo sposobnost uravnavanja tekočine in elektrolitov. Večkratne infuzije natrijevega klorida je zato dovoljeno dati le po merjenju serumske ravni natrija.
Starejši
Pri izbiri vrste raztopine za infundiranje in volumna/hitrosti infuzije pri starejših bolnikih je treba upoštevati, da imajo starejši bolniki na splošno pogosteje srčne, ledvične, jetrne in druge bolezni ali se hkrati zdravijo z drugimi zdravili.
Za informacije o pripravi tega zdravila z združljivimi zdravili glejte poglavje 6.6.
Raztopina natrijevega klorida se pogosto uporablja z zdravili v obliki intravenske infuzije. Če za
določeno zdravilo obstajajo znane inkompatibilnosti, raztopine ni dovoljeno kombinirati z njim (glejte
poglavje 6.2). Možne interakcije z zdravili so opisane v navodilih za uporabo zadevnih zdravil.
Litij
Pri bolnikih, zdravljenih z litijem, je potrebna previdnost. Med uporabo natrijevega klorida 9 mg/ml raztopine za infundiranje lahko pride do povečanja ledvičnega očistka natrija in litija. Uporaba natrijevega klorida 9 mg/ml raztopine za infundiranje lahko povzroči znižanje ravni litija.
Zdravila, ki lahko povečajo tveganje za zadrževanje natrija in tekočine
Kortikoidi/steroidi in karbenoksolon so povezani z zadrževanjem natrija in vode (z edemom in hipertenzijo).
Tveganje za hipernatriemijo se poveča ob uporabi zdravil, ki zadržujejo soli, kot so nesteroidna protivnetna zdravila.
Zdravila, ki krepijo učinek vazopresina
Spodaj našteta zdravila krepijo učinek vazopresina, kar povzroča zmanjšano ledvično izločanje vode brez elektrolitov, in lahko povečajo tveganje za bolnišnično pridobljeno hiponatriemijo, ki se pojavi po nepravilno uravnoteženem zdravljenju z intravenskimi tekočinami (glejte poglavja 4.2, 4.4 in 4.8).
-
Zdravila, ki spodbujajo sproščanje vazopresina, vključujejo: klorpropamid, klofibrat, karbamazepin, vinkristin, selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina, 3,4-metilendioksi-N-metamfetamin, ifosfamid, antipsihotike, narkotike.
-
Zdravila, ki potencirajo delovanje vazopresina, vključujejo: klorpropamid, nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), ciklofosfamid.
-
Analogi vazopresina vključujejo: dezmopresin, oksitocin, vazopresin, terlipresin.
Med drugimi zdravili, ki povečujejo tveganje za hiponatriemijo, so tudi diuretiki na splošno in antiepileptiki, kot je okskarbazepin.
Nosečnost
O uporabi natrijevega klorida 9 mg/ml raztopine za infundiranje pri nosečnicah in doječih materah ni zadostnih podatkov. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja.
Raztopino je dovoljeno uporabiti le, kadar je to potrebno in če potencialne koristi odtehtajo tveganja za
posamezno bolnico.
Pri bolnicah s preeklampsijo/eklampsijo je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.4 »Posebna opozorila in previdnostni ukrepi«).
Zdravilo Natrijev klorid Alkaloid-INT je treba pri nosečnicah med porodom dajati posebej previdno. Če se daje v kombinaciji z oksitocinom, je treba še posebej paziti na serumsko koncentracijo natrija (glejte poglavja 4.4, 4.5 in 4.8).
Pri uporabi raztopine kot redčilo združljivih zdravil je treba lastnosti dodanega zdravila in uporabo med nosečnostjo in dojenjem obravnavati ločeno.
Dojenje
Ker sta koncentraciji natrija in klorida podobni tistima v človeškem telesu, škodljivi učinki niso pričakovani, če se zdravilo uporablja, kot je navedeno.
Zdravilo Natrijev klorid Alkaloid-INT 9 mg/ml raztopina za infundiranje je mogoče uporabljati med dojenjem, če je to potrebno.
Plodnost
Podatki niso na voljo.
Zdravilo Natrijev klorid Alkaloid-INT 9 mg/ml raztopina za infundiranje nima vpliva ali ima
zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
V naslednji preglednici so opisani neželeni učinki zdravila, povezani z načinom dajanja, in nekateri neželeni učinki, povezani z vnosom natrijevega klorida.
Pogostnosti neželenih učinkov, navedenih v tem poglavju, ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov.
Splošni neželeni učinki zdravila, ki so posledica prevelikega odmerjanja natrijevega klorida, so
navedeni v poglavju 4.9 (glejte »Simptomi«).
| Organski sistem | Neželeni učinki | Pogostnost |
| Bolezni živčevja | sindrom osmotske demielinacije1 | neznana |
| tremor2 | ||
| akutna hiponatriemična encefalopatija* | ||
| Žilne bolezni | hipertenzija | neznana |
| hipotenzija2 | ||
| Bolezni kože in podkožja | urtikarija2 | neznana |
| izpuščaj2 | ||
| pruritus2 | ||
| Presnovne in prehranskemotnje | hipervolemija, hiperhidracija | neznana |
| hipernatriemija | ||
| hiperkloremija | ||
| hiperkloremična metabolična acidoza | ||
| bolnišnično pridobljena hiponatriemija* | ||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | pireksija2 | neznana |
| mrzlica2 | ||
| edem | ||
| reakcije na mestu infundiranja, kot so:injiciranja navzven, pekoča bolečina3urtikarija na mestu infundiranja3poteka od mesta injiciranja, in ekstravazacije |
-
eritem na mestu infundiranja3
-
draženje, pojav rdečih črt od mesta
-
lokalna bolečina ali reakcija,
-
okužba na mestu injiciranja3
-
venska tromboza3 ali flebitis3, ki
1 Glejte poglavja 4.2, 4.4 in 4.9.
2 Z infuzijo povezane reakcije. Glejte poglavje 4.4.
3 Neželeni učinki zdravila, povezani z načinom dajanja.
* Bolnišnično pridobljena hiponatriemija lahko zaradi razvoja akutne hiponatriemične encefalopatije povzroči nepopravljivo poškodbo možganov in smrt; pogostnost ni znana (glejte poglavja 4.2, 4.4 in 4.5).
Združljiva/dodana zdravila
Kadar je natrijev klorid 9 mg/ml raztopina za infundiranje uporabljena kot redčilo za injekcijske pripravke drugih združljivih zdravil, je verjetnost drugih neželenih učinkov odvisna od lastnosti dodanega zdravila.
Če se pojavi neželeni dogodek, je treba bolnika oceniti in izvesti ustrezne protiukrepe ter, če je to potrebno, prekiniti infundiranje. Preostali del raztopine je treba po potrebi shraniti za preiskavo.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco
Slovenčeva ulica 22 SI-1000 Ljubljana
tel.: +386 (0)8 2000 500
faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Simptomi
V primeru prevelikega odmerjanja lahko pride do neravnovesja v stanju elektrolitov, na primer hipernatriemije, hiperkloremije, hiperhidracije, akutne volumske preobremenitve, serumske hiperosmolarnosti in hiperkloremične metabolične acidoze.
Splošni neželeni učinki zaradi čezmerne količine natrija v telesu vključujejo navzeo, bruhanje, drisko, trebušne krče, žejo, zmanjšano nastajanje sline in zmanjšano solzenje, potenje, zvišano telesno temperaturo, tahikardijo, hipertenzijo, odpoved ledvic, periferni in pljučni edem, respiratorni zastoj, glavobol, omotico, nemir, razdražljivost, šibkost, mišično trzanje in togost, konvulzije, komo in smrt. Hitro povečanje serumske ravni natrija pri bolnikih s kronično hiponatriemijo lahko privede do sindroma osmotske demielinacije (glejte poglavja 4.2, 4.4 in 4.8).
Terapevtski ukrepi
V primeru prevelikega odmerjanja je treba nujno prekiniti infundiranje, uvesti diuretike in neprekinjen nadzor elektrolitov v serumu, odpraviti neravnovesje elektrolitov in zagotoviti kislinsko-bazično ravnovesje.
Kadar je natrijev klorid 9 mg/ml raztopina za infundiranje uporabljena kot redčilo za injekcijske pripravke drugih zdravil, bodo znaki in simptomi prevelikega odmerjanja odvisni od lastnosti uporabljenega združljivega zdravila. V primeru nenamernega čezmernega infundiranja je treba zdravljenje prekiniti, bolnika pa je treba opazovati glede znakov in simptomov, povezanih z uporabljenim zdravilom. Po potrebi je treba zagotoviti ustrezne podporne ukrepe.
Farmakološke lastnosti - Natrijev 9 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: raztopine za uravnavanje ravnotežja elektrolitov, elektroliti; oznaka ATC: B05BB01
Mehanizem delovanja
Fiziološko raztopino uporabljamo za nadomestitev tekočine in elektrolitov – kot začasno nadomestilo krvi.
Natrijev klorid je ključnega pomena za kislinsko-bazično ravnovesje in delovanje živčnih in mišičnih
celic. Prav tako sta natrij in klorid pomembna za vzdrževanje osmotskega tlaka.
Klorid je prevladujoči anion v zunajcelični tekočini. Klorid je takoj za natrijem najbolj zastopan elektrolit v serumu, ki ima ključno vlogo pri uravnavanju telesnih tekočin, ravnovesju elektrolitov,
ohranjanju električne nevtralnosti, kislinsko-bazičnem stanju in je bistveni element pri oceni številnih patoloških stanj. Koncentracija znotrajceličnega klorida je približno 1 mmol/l.
Natrij je glavni kation v zunajceličnem prostoru in skupaj z različnimi anioni uravnava njegov volumen. Natrij in kalij sta glavna nosilca bioelektričnih procesov v organizmu. Raven natrija in tekočinska homeostaza organizma sta tesno povezani. Vsaka fiziološko nenormalna sprememba koncentracije natrija v plazmi hkrati vpliva na tekočinsko stanje organizma. Zvišana koncentracija natrija v organizmu, ne glede na serumsko osmolarnost, poveča količino tekočine, medtem ko je znižanje koncentracije natrija v organizmu povezano z zmanjšanjem količine telesne tekočine. Ledvice so glavni regulator ravnovesja natrija in vode. V interakciji z mehanizmi za uravnavanje hormonov (sistem renin-angiotenzin-aldosteron, antidiuretični hormon) so ledvice v glavnem odgovorne za stabilnost volumna in sestave zunajcelične tekočine.
Absorpcija in porazdelitev
Natrijev klorid 9 mg/ml (0,9 %) raztopina vsebuje 154 mmol/l natrija in 154 mmol/l klorida in je zato izotonična s človeško plazmo. Vrednost pH natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) raztopine se vzdržuje v razponu 4,5–7,0, njegova titracijska kislost pa je < 1 mmol NaOH/l. Dve uri po infuziji v intravaskularnem prostoru ostane le še 20–25 % prvotno infundirane količine, ta pa ostane stabilna še 4 ure.
Natrijev klorid po intravenskem odmerjanju vstopi v krvni obtok neposredno in se v veliki meri
porazdeli v človeško telo, zlasti v zunajcelično tekočino.
Volumen porazdelitve natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) raztopine znaša 15–17 % telesne mase. Skupna vsebnost natrija v telesu je približno 80 mmol/kg, od katerega je približno 97 % zunajceličnega in približno 3 % znotrajceličnega. Dnevna premena je približno 100–180 mmol (kar ustreza 1,5–2,5 mmol/kg telesne mase).
Biotransformacija
Natrijev klorid se ne presnavlja.
Izločanje
Natrijev klorid se večinoma izloča z urinom skozi ledvice, nekaj pa se ga izloči z znojem.
Natrij in klorid se lahko filtrirata z glomerulom, delno pa ga lahko reabsorbirajo ledvični tubuli. Kloridna homeostaza je povezana z natrijem in kalijem. Klorid se v sistemu ledvičnih tubolov izmenja z bikarbonatom in tako sodeluje pri uravnavanju kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu. Klorid skupaj z natrijem vzdržuje osmotski tlak v zunajcelični tekočini, saj oba iona k zunajcelični osmolarnosti prispevata približno 80 %. Klorid ima pomembno vlogo pri razvoju membranskega potenciala in v mineralni homeostazi.
Farmacevtski podatki - Natrijev 9 mg/ml
Raztopino pogosto uporabljamo kot osnovo za dajanje drugih zdravil v obliki intravenske infuzije.
V primeru pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili. Glede
morebitnih interakcij in inkompatibilnosti zdravila, ki ga nameravate mešati ali dati sočasno z raztopino natrijevega klorida za infundiranje, glejte povzetek glavnih značilnosti zdravila in navodilo za uporabo tega zdravila. Ne uporabljajte zdravil, za katera je znano, da so inkompatibilna.
Za nadaljnja navodila o uporabi zdravila z združljivimi zdravili glejte poglavje 6.6.
3 leta
Zdravilo uporabite takoj po odprtju.
Za rok uporabnosti in pogoje shranjevanja po mešanju z združljivim zdravilom, ki ga nameravate mešati ali dati sočasno z raztopino natrijevega klorida za infundiranje, glejte povzetek glavnih značilnosti zdravila in navodilo za uporabo tega zdravila.
Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila.
Za pogoje shranjevanja po prvem odprtju zdravila in/ali po mešanju z drugimi zdravili glejte poglavje 6.3.
Stična ovojnina 500 ml raztopine je zaprta plastenka (LDPE) s plastično zaporko (LDPE) z gumijastim vložkom.
Velikost pakiranja: 20 plastenk s 500 ml raztopine za infundiranje se nahaja v kartonskem vložku, ovitem z raztegljivo zaščitno plastično folijo.
Za odmerjanje in način uporabe glejte poglavje 4.2.
Za morebitne inkompatibilnosti glejte poglavje 6.2.
Zdravila, za katera je bila dokazana združljivost z raztopino natrijevega klorida za infundiranje, je mogoče dati pred ali med infundiranjem skozi mesto injiciranja. Za navodila za pripravo, shranjevanje in uporabo raztopin, ki vsebujejo združljivo zdravilo, je treba upoštevati povzetek glavnih značilnosti zdravila in navodilo za uporabo združljivega zdravila, ki ga želite dodati.
Pred parenteralno uporabo združljivega zdravila preverite njegovo izotoničnost. Pri katerem koli
združljivem zdravilu je obvezno temeljito in previdno aseptično mešanje.
Samo za enkratno uporabo.
Neporabljeni odmerek zavrzite.
Pred uporabo vizualno preglejte raztopino v plastenki. Uporabite le, če je raztopina bistra, brezbarvna, brez vidnih delcev in če je vsebnik nepoškodovan.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.