Esomeprazol STADA 20 mg trde gastrorezistentne kapsule

Kapsule Esomeprazol STADA so pri odraslih indicirane za:

Zdravljenje bolezni gastroezofagealnega refluksa (GERB):

• zdravljenje erozivnega refluksnega ezofagitisa,

• dolgotrajno zdravljenje bolnikov s pozdravljenim ezofagitisom za preprečevanje ponovitve bolezni,

• simptomatsko zdravljenje bolezni gastroezofagealnega refluksa (GERB).

  V kombinaciji z ustreznim protibakterijskim zdravljenjem za eradikacijo Helicobacter pylori in

• celjenje razjede dvanajstnika, ki je v povezavi s Helicobacter pylori ter

• preprečevanje ponovitve želodčne razjede pri bolnikih z razjedami, ki so v povezavi s

  Helicobacter pylori.

  Pri bolnikih, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID):

• celjenje želodčnih razjed, ki so posledica zdravljenja z NSAID,

• preprečevanje želodčnih razjed in razjed dvanajstnika, ki so posledica zdravljenja z NSAID, pri bolnikih s tveganjem.

  Preprečevanje ponovne krvavitve želodčne razjede, kot nadaljevanje parenteralnega zdravljenja

  Zdravljenje Zollinger-Ellisonovega sindroma

  Kapsule Esomeprazol STADA so pri mladostnikih, starih 12 let in več, indicirane za:

  Zdravljenje bolezni gastroezofagealnega refluksa (GERB)

• zdravljenje erozivnega refluksnega ezofagitisa,

• dolgotrajno zdravljenje bolnikov s pozdravljenim ezofagitisom za preprečevanje ponovitve bolezni,

• simptomatsko zdravljenje bolezni gastroezofagealnega refluksa (GERB).

  V kombinaciji z antibiotiki za zdravljenje razjed dvanajstnika v povezavi z okužbo s Helicobacter pylori

Odmerjanje

Odrasli

Bolezen gastroezofagealnega refluksa (GERB)

• Zdravljenje erozivnega refluksnega ezofagitisa 40 mg enkrat na dan 4 tedne.

  Pri bolnikih, pri katerih se ezofagitis ni pozdravil ali imajo stalne simptome, je priporočljivo dodatno štiritedensko zdravljenje.

• Dolgotrajno zdravljenje bolnikov s pozdravljenim ezofagitisom za preprečevanje ponovitve bolezni

  20 mg enkrat na dan.

• Simptomatsko zdravljenje bolezni gastroezofagealnega refluksa (GERB)

  20 mg enkrat na dan pri bolnikih brez ezofagitisa. Če nadzor simptomov ni dosežen po 4 tednih, je treba pri bolniku opraviti dodatne preiskave. Po prenehanju simptomov je možno doseči nadaljnji nadzor simptomov z uporabo 20 mg enkrat na dan. Možno je tudi zdravljenje z 20 mg na dan, po potrebi. Pri bolnikih, ki jemljejo nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) in pri katerih obstaja tveganje za razvoj želodčne razjede ali razjede dvanajstnika, nadaljnji nadzor simptomov z uporabo zdravila po potrebi, ni priporočljiv.

  V kombinaciji z ustreznim protibakterijskim zdravljenjem za eradikacijo Helicobacter pylori in

• celjenje razjede dvanajstnika, ki je v povezavi s Helicobacter pylori ter

• preprečevanje ponovitve želodčne razjede pri bolnikih z razjedami, ki so v povezavi s

  Helicobacter pylori.

  20 mg zdravila Esomeprazol STADA z 1 g amoksicilina in 500 mg klaritromicina, vse dvakrat na dan 7 dni.

  Bolniki, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID) Celjenje želodčnih razjed, ki so posledica zdravljenja z NSAID: običajni odmerek je 20 mg enkrat na dan. Trajanje zdravljenja je 4–8 tednov.

  Preprečevanje želodčnih razjed in razjed dvanajstnika, ki so posledica zdravljenja z NSAID, pri bolnikih s tveganjem: 20 mg enkrat na dan.

  Preprečevanje ponovne krvavitve želodčne razjede kot nadaljevanje parenteralnega zdravljenja. Po intravenskem preventivnem zdravljenju za preprečevanje ponovne krvavitve želodčne razjede 40 mg enkrat na dan 4 tedne.

  Zdravljenje Zollinger-Ellisonovega sindroma

  Priporočeni začetni odmerek zdravila Esomeprazol STADA je 40 mg dvakrat na dan. Odmerek je treba nato individualno prilagoditi in z zdravljenjem nadaljevati tako dolgo, kot je klinično indicirano. Na podlagi razpoložljivih kliničnih podatkov je pri večini bolnikov možno doseči nadzor z uporabo odmerkov med 80 in 160 mg esomeprazola na dan. Pri odmerkih večjih od 80 mg na dan je treba odmerek razdeliti in ga dati dvakrat na dan.

  Posebne skupine bolnikov

  Okvara ledvic

  Pri bolnikih z okvaro delovanja ledvic prilagoditev odmerka ni potrebna. Zaradi omejenih izkušenj pri bolnikih s hudo ledvično insuficienco je treba te bolnike zdraviti previdno (glejte poglavje 5.2).

  Okvara jeter

  Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter prilagoditev odmerka ni potrebna. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter se ne sme preseči največjega odmerka 20 mg zdravila Esomeprazol STADA (glejte poglavje 5.2).

  Starejši

  Pri starejših osebah prilagoditev odmerka ni potrebna. Pediatrična populacija

  Mladostniki, stari 12 let in več

  Bolezen gastroezofagealnega refluksa (GERB)

• Zdravljenje erozivnega refluksnega ezofagitisa 40 mg enkrat na dan 4 tedne.

  Pri bolnikih, pri katerih se ezofagitis ni pozdravil ali imajo stalne simptome, je priporočljivo dodatno štiritedensko zdravljenje.

• Dolgotrajno zdravljenje bolnikov s pozdravljenim ezofagitisom za preprečevanje ponovitve bolezni

  20 mg enkrat na dan.

• Simptomatsko zdravljenje bolezni gastroezofagealnega refluksa (GERB)

  20 mg enkrat na dan pri bolnikih brez ezofagitisa. Če nadzor simptomov ni dosežen po 4 tednih, je treba pri bolniku opraviti dodatne preiskave. Po prenehanju simptomov je možno doseči nadaljnji nadzor simptomov z uporabo 20 mg enkrat na dan.

  Zdravljenje razjed dvanajstnika v povezavi z okužbo s Helicobacter pylori

  Pri izbiri primerne kombinacije zdravil moramo upoštevati uradne nacionalne, regionalne in lokalne smernice glede bakterijske rezistence, trajanja zdravljenja (najpogosteje 7 dni, včasih tudi do 14 dni) in ustrezne uporabe zdravil za zdravljenje bakterijskih okužb. Zdravljenje mora nadzorovati specialist.

  Priporočeno odmerjanje:

  Telesna masa	Odmerjanje
  30–40 kg	Kombinacija z dvema antibiotikoma: Esomeprazol STADA 20 mg, amoksicilin 750 mg in klaritromicin 7,5 mg/kg telesne mase, vsi uporabljeni naenkrat, dvakrat na dan, en teden
  > 40 kg	Kombinacija z dvema antibiotikoma: Esomeprazol STADA 20 mg, amoksicilin1 g in klaritromicin 500 mg, vsi uporabljeni naenkrat, dvakrat na dan, en teden

  Otroci, mlajši od 12 let

  Zdravila Esomeprazol STADA se ne sme uporabljati pri otrocih, mlajših od 12 let. Morda so na voljo bolj primerne farmacevtske oblike esomeprazola.

  Način uporabe

  Kapsule je treba pogoltniti cele s tekočino. Kapsul se ne sme žvečiti ali drobiti.

  Pri bolnikih, ki imajo težave s požiranjem, je kapsule možno odpreti in njihovo vsebino vmešati v pol kozarca negazirane vode. Drugih tekočin se ne sme uporabljati, ker obstaja možnost, da se gastrorezistentna obloga raztopi. Tekočino z zrnci je treba premešati in popiti takoj ali v 30 minutah. Kozarec je treba sprati s polovico kozarca vode in jo popiti. Zrnc se ne sme žvečiti ali drobiti.

  Pri bolnikih, ki ne morejo požirati, je vsebino kapsule možno vmešati v negazirano vodo in jo dati po gastrični sondi. Pomembno je, da sta ustreznost izbrane brizge in cevke skrbno preverjeni. Priprava in navodila za dajanje so navedena v poglavju 6.6.

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino, substituirane benzimidazole ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Esomeprazola se ne sme uporabljati sočasno z nelfinavirjem (glejte poglavje 4.5).

V primeru kakršnih koli opozorilnih simptomov (npr. izrazitega nenamernega hujšanja, ponavljajočega bruhanja, disfagije, hematemeze ali melene) in pri sumu na želodčno razjedo ali potrjeni diagnozi želodčne razjede, je treba izključiti možnost malignega procesa, saj bi lahko v tem primeru zdravljenje z esomeprazolom ublažilo simptome in zakasnilo postavitev diagnoze.

Dolgotrajna uporaba

Bolnike na dolgotrajnem zdravljenju (še posebno tiste, ki se zdravijo več kot 1 leto), je potrebno redno spremljati.

Uporaba po potrebi

Bolnike, ki zdravilo jemljejo po potrebi, je treba poučiti, naj se obrnejo na svojega zdravnika, če se značilnosti simptomov spremenijo.

Eradikacija okužbe s Helicobacter pylori

Pri predpisovanju esomeprazola za eradikacijo okužbe s Helicobacter pylori je treba upoštevati morebitno medsebojno delovanje vseh učinkovin kombiniranega trojnega zdravljenja z drugimi zdravili. Klaritromicin je močan zaviralec encima CYP3A4, zato je treba pri trojnem zdravljenju upoštevati kontraindikacije in medsebojno delovanje klaritromicina pri sočasnem jemanju drugih zdravil, ki se presnavljajo s pomočjo encima CYP3A4, kot je npr. cisaprid.

Gastrointestinalne okužbe

Zdravljenje z zaviralci protonske črpalke lahko rahlo poveča tveganje za nastanek gastrointestinalnih okužb, npr. z bakterijami vrste Salmonella in Campylobacter (glejte poglavje 5.1).

Absorpcija vitamina B12

Kot vsa zdravila, ki zavirajo izločanje kisline, lahko tudi esomeprazol zaradi hipo- ali aklorhidrije zmanjša absorpcijo vitamina B12 (cianokobalamina). To je treba upoštevati pri dolgotrajnem zdravljenju bolnikov z zmanjšano telesno zalogo vitamina B12 ali z dejavniki tveganja za zmanjšano absorpcijo tega vitamina.

Hipomagneziemija

Pri bolnikih, ki so se zdravili z zaviralci protonske črpalke, kot je esomeprazol, vsaj tri mesece in v večini primerov eno leto, so poročali o hudi hipomagneziemiji. Lahko se pojavi resna manifestacija hipomagneziemije, kot so utrujenost, tetanične kontrakcije, delirij, konvulzije, omotica in ventrikularna aritmija, vendar so lahko znaki na začetku navidezno nenevarni in jih je možno

spregledati. Pri večini prizadetih bolnikov se je hipomagneziemija izboljšala po nadomeščanju magnezija in prenehanju zdravljenja z zaviralci protonske črpalke.

Zdravstveni delavci morajo razmisliti o merjenju ravni magnezija pred začetkom zdravljenja z zaviralci protonske črpalke in periodičnem merjenju med zdravljenjem pri tistih bolnikih, pri katerih se pričakuje dolgotrajno zdravljenje ali tistih, ki jemljejo zaviralce protonske črpalke z digoksinom ali zdravili, ki lahko povzročijo hipomagneziemijo (npr. diuretiki).

Subakutni kožni eritematozni lupus

Zaviralci protonske črpalke so povezani z zelo redkimi primeri subakutnega kožnega eritematoznega lupusa. Če se pojavijo lezije, zlasti na koži, ki je izpostavljena soncu, in sočasna artralgija, mora bolnik takoj poiskati zdravniško pomoč, zdravstveni delavec pa mora razmisliti o prekinitvi zdravljenja z esomeprazolom. Subakutni kožni eritematozni lupus po predhodnem zdravljenju z zaviralcem protonske črpalke lahko poveča tveganje za pojav subakutnega kožnega eritematoznega lupusa z drugimi zaviralci protonske črpalke.

Tveganje za zlom

Zaviralci protonske črpalke lahko, zlasti če jih uporabljamo v velikih odmerkih in daljše obdobje

(> 1 leto), zmerno povečajo tveganje za zlom kolka, zapestja in hrbtenice, predvsem pri starejših ali ob prisotnosti drugih prepoznanih dejavnikov tveganja. Opazovalne študije kažejo, da lahko zaviralci protonske črpalke povečajo celotno tveganje za zlome od 10–40 %. Deloma lahko do tega povečanja pride zaradi drugih dejavnikov tveganja. Oskrba bolnikov s tveganjem za pojav osteoporoze naj bo v skladu s kliničnimi smernicami in vnos vitamina D ter kalcija naj bo pri njih ustrezen.

Kombinacije z drugimi zdravili

Sočasno jemanje esomeprazola in atazanavirja ni priporočljivo (glejte poglavje 4.5). Če ocenite, da je kombinacija zaviralca protonske črpalke in atazanavirja neizogibna, je priporočljivo skrbno klinično spremljanje v kombinaciji s povečanjem odmerka atazanavirja na 400 mg s 100 mg ritonavirja, pri čemer pa se 20-miligramskega odmerka esomeprazola ne sme preseči.

Esomeprazol je zaviralec encima CYP2C19. Ob uvedbi ali ukinitvi zdravljenja z esomeprazolom je treba upoštevati možnost medsebojnega delovanja z zdravili, ki jih presnavlja encim CYP2C19.

Opazili so medsebojno delovanje med klopidogrelom in esomeprazolom (glejte poglavje 4.5). Klinični pomen te interakcije ni znan. Kot previdnostni ukrep, sočasno jemanje esomeprazola in klopidogrela ni priporočljivo.

Pri predpisovanju esomeprazola za jemanje po potrebi je treba upoštevati posledice morebitnega medsebojnega delovanja z drugimi zdravili zaradi nihanja plazemskih koncentracij esomeprazola (glejte poglavje 4.5).

Vpliv na laboratorijske preiskave

Zvišana raven kromogranina A (CgA) lahko ovira preiskave glede nevroendokrinih tumorjev. Da bi to preprečili, je treba vsaj pet dni pred meritvami CgA prekiniti zdravljenje z esomeprazolom (glejte poglavje 5.1). Če se ravni CgA in gastrina po začetnem merjenju ne vrneta v referenčno območje, je treba meritve ponoviti 14 dni po prekinitvi zdravljenja z zaviralcem protonske črpalke.

Saharoza

To zdravilo vsebuje saharozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.

Parahidroksibenzoati

To zdravilo vsebuje parahidroksibenzoate, ki lahko povzročijo alergijske reakcije (lahko zapoznele).

Učinki esomeprazola na farmakokinetiko drugih zdravil

Zaviralci proteaz

Poročali so o interakciji omeprazola z nekaterimi zaviralci proteaz. Klinični pomen in mehanizem teh interakcij nista vedno znana. Povečan želodčni pH med zdravljenjem z omeprazolom lahko spremeni absorpcijo zaviralcev proteaz. Druge možne interakcije potekajo z zaviranjem CYP2C19.

Pri sočasni uporabi z omeprazolom so poročali o zmanjšani koncentraciji atazanavirja in nelfinavirja v serumu, zato sočasna uporaba teh zdravil ni priporočljiva. Sočasno jemanje omeprazola (40 mg enkrat na dan) in 300 mg atazanavirja/100 mg ritonavirja je pri zdravih prostovoljcih povzročilo zmanjšanje izpostavljenosti atazanavirju (zmanjšanje AUC, C^max in C^min za približno 75 %). Povečanje odmerka atazanavirja na 400 mg ni kompenziralo vpliva omeprazola na izpostavljenost atazanavirju. Sočasno jemanje omeprazola (20 mg enkrat na dan) in 400 mg atazanavirja/100 mg ritonavirja je pri zdravih prostovoljcih zmanjšalo izpostavljenost atazanavirju za približno 30 % v primerjavi z izpostavljenostjo atazanavirju pri kombinaciji 300 mg atazanavirja/100 mg ritonavirja enkrat na dan brez omeprazola

20 mg enkrat na dan. Sočasno jemanje omeprazola (40 mg enkrat na dan) je zmanjšalo povprečno AUC, C^max in C^min nelfinavirja za 36–39 % in povprečno AUC, C^max in C^min farmakološko aktivnega presnovka M8 za 75–92 %. Zaradi podobnih farmakodinamičnih učinkov in farmakokinetičnih lastnosti omeprazola in esomeprazola, sočasna uporaba esomeprazola in atazanavirja ni priporočljiva (glejte poglavje 4.4), sočasna uporaba esomeprazola in nelfinavirja pa je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Pri sakvinavirju (sočasno z ritonavirjem) so poročali o povečanih koncentracijah v serumu (za 80–100

%) pri sočasnem zdravljenju z omeprazolom (40 mg enkrat na dan).

Zdravljenje z 20 mg omeprazola enkrat na dan ni vplivalo na izpostavljenost darunavirju (sočasno z ritonavirjem) in amprenavirju (sočasno z ritonavirjem). Zdravljenje z 20 mg omeprazola enkrat na dan ni imelo vpliva na izpostavljenost amprenavirju (pri sočasnem zdravljenju z ritonavirjem in brez njega). Zdravljenje s 40 mg omeprazola enkrat na dan ni vplivalo na izpostavljenost lopinavirju (pri sočasnem zdravljenju z ritonavirjem).

Metotreksat

Pri jemanju metotreksata skupaj z zaviralci protonske črpalke se je raven metotreksata pri nekaterih bolnikih povečala. V primeru uporabe velikih odmerkov metotreksata je potrebno razmisliti o začasni ukinitvi esomeprazola.

Takrolimus

Poročali so, da sočasna uporaba esomeprazola zviša koncentracijo takrolimusa v serumu. Treba je skrbno spremljati koncentracije takrolimusa in delovanje ledvic (očistek kreatinina) in po potrebi prilagoditi odmerek takrolimusa.

Zdravila, pri katerih je absorpcija odvisna od pH

Zaviralni učinek na izločanje želodčne kisline med zdravljenjem z esomeprazolom in drugimi zaviralci protonske črpalke lahko zmanjša ali poveča absorpcijo drugih zdravil, če pH vrednost želodčne vsebine vpliva na njihovo absorpcijo. Kot pri drugih zdravilih, ki zmanjšajo kislost želodčne vsebine, se lahko med zdravljenjem z esomeprazolom zmanjša absorpcija zdravil, kot so ketokonazol, itrakonazol in erlotinib, absorpcija digoksina pa se lahko poveča. Sočasno zdravljenje z omeprazolom (20 mg na dan) in digoksinom je pri zdravih preiskovancih povečalo biološko uporabnost digoksina za 10 % (do 30 % pri dveh od desetih preiskovancev). O toksičnosti digoksina so poročali redko. Vendar pa je v primeru uporabe velikih odmerkov esomeprazola pri starejših bolnikih potrebna previdnost. V tem primeru je treba uvesti terapevtsko spremljanje koncentracije digoksina.

Zdravila, ki se presnavljajo s CYP2C19

Esomeprazol zavira encim CYP2C19, ki je poglavitni encim za presnovo esomeprazola. Zato so lahko pri kombiniranju esomeprazola z zdravili, ki se presnavljajo s CYP2C19, npr. diazepamom, citalopramom, imipraminom, klomipraminom, fenitoinom ipd., plazemske koncentracije teh zdravil povečane in bo morda potrebno zmanjšanje njihovega odmerka. To je treba še posebej upoštevati kadar se esomeprazol predpisuje za jemanje po potrebi.

Diazepam

Sočasno jemanje 30 mg esomeprazola je povzročilo 45-odstotno zmanjšanje očistka substrata CYP2C19 – diazepama.

Fenitoin

Sočasno jemanje 40 mg esomeprazola je povzročilo 13-odstotno povečanje najmanjše plazemske koncentracije fenitoina pri bolnikih z epilepsijo. Priporočljivo je spremljanje plazemske koncentracije fenitoina ob uvedbi ali ukinitvi esomeprazola.

Vorikonazol

Omeprazol (40 mg enkrat na dan) je povečal C^max vorikonazola (substrat encima CYP2C19) za 15 % in njegov AUC^τ za 41 %.

Cilostazol

Omeprazol in esomeprazol sta zaviralca CYP2C19. V navzkrižni klinični študiji je omeprazol v odmerkih po 40 mg pri zdravih preiskovancih povečal C^max cilostazola za 18 % in enega njegovih aktivnih presnovkov za 29 % ter AUC cilostazola za 26 % in enega njegovih aktivnih presnovkov za 69 %.

Cisaprid

Pri zdravih prostovoljcih je sočasno jemanje 40 mg esomeprazola povzročilo 32-odstotno povečanje površine pod krivuljo plazemske koncentracije v odvisnosti od časa (AUC) in 31-odstotno podaljšanje razpolovnega časa izločanja (t^½) cisaprida, vendar brez bistvenega povečanja največje plazemske koncentracije cisaprida. Nekoliko podaljšan interval QTc, ki so ga opažali pri jemanju samega cisaprida, pa ni bil dodatno podaljšan pri sočasnem jemanju esomeprazola in cisaprida (glejte tudi poglavje 4.4).

Varfarin

Klinična preskušanja pri bolnikih, ki so poleg varfarina prejemali še 40 mg esomeprazola, so pokazala, da so koagulacijski časi v sprejemljivem območju. Vendar pa so po začetku trženja zdravila poročali o posameznih primerih klinično pomembnega povečanja INR (mednarodno umerjenega razmerja protrombinskega časa) po sočasi uporabi. Zaradi tega je ob začetku in koncu sočasnega zdravljenja z esomeprazolom in varfarinom ali drugimi kumarinskimi derivati priporočljivo spremljanje bolnika.

Klopidogrel

Rezultati študij pri zdravih preiskovancih kažejo na farmakokinetično (PK)/farmakodinamično (PD) medsebojno delovanje med klopidogrelom (300 mg začetni odmerek/75 mg dnevni vzdrževalni odmerek) in esomeprazolom (40 mg na dan peroralno), kar zmanjša izpostavljenost aktivnemu presnovku klopidogrela za povprečno 40 % in zmanjša največje zavrtje agregacije trombocitov (povzročeno z ADP) za povprečno 14 %.

Če je bil klopidogrel v študiji pri zdravih preiskovancih uporabljen skupaj s fiksnim odmerkom kombinacije esomeprazola 20 mg + acetilsalicilne kisline 81 mg, se je v primerjavi s klopidogrelom samim, izpostavljenost aktivnemu presnovku klopidogrela zmanjšala za skoraj 40 %. Kljub temu je bila pri teh preiskovancih raven največjega zavrtja agregacije trombocitov (povzročenega z ADP) enaka tako pri klopidogrelu samem kot tudi pri klopidogrelu + kombinaciji zdravil (esomeprazol + acetilsalicilna kislina).

Na podlagi opazovanj in kliničnih študij poročajo o nedoslednosti podatkov glede kliničnih posledic PK/PD medsebojnega delovanja esomeprazola, kar zadeva večje srčno-žilne dogodke. Zaradi previdnosti se je sočasni uporabi klopidogrela treba izogniti.

Preiskovana zdravila brez klinično pomembnih interakcij Amoksicilin in kinidin

Esomeprazol nima klinično pomembnega učinka na farmakokinetiko amoksicilina ali kinidina.

Naproksen ali rofekoksib

Študije, ki so ovrednotile sočasno uporabo esomeprazola z naproksenom ali rofekoksibom, niso pokazale klinično pomembnih farmakokinetičnih interakcij med kratkotrajnimi študijami.

Vpliv drugih zdravil na farmakokinetiko esomeprazola

Zdravila, ki zavirajo CYP2C19 in/ali CYP3A4

Esomeprazol se presnavlja s pomočjo CYP2C19 in CYP3A4. Sočasna uporaba esomeprazola in zaviralca CYP3A4, klaritromicina (500 mg dvakrat na dan), je imela za posledico podvojitev izpostavljenosti esomeprazolu (AUC). Sočasna uporaba esomeprazola in kombiniranega zaviralca CYP2C19 ter CYP3A4 se lahko kaže v več kot podvojeni izpostavljenosti esomeprazolu. Zaviralec CYP2C19 in CYP3A4 – vorikonazol je povečal AUC^τ omeprazola za 280 %. Prilagoditev odmerka esomeprazola praviloma ni potrebna v nobeni izmed omenjenih situacij. Vseeno pa je pri bolnikih s hudo okvaro jeter treba razmisliti o prilagoditvi odmerka in ali je dolgotrajno zdravljenje potrebno.

Zdravila, ki inducirajo CYP2C19 in/ali CYP3A4

Zdravila, ki inducirajo CYP2C19 ali CYP3A4 ali oba (npr. rifampicin in šentjanževka), lahko zmanjšajo koncentracijo esomeprazola v serumu, ker povečajo njegovo presnovo.

Pediatrična populacija

Študije medsebojnega delovanja so bile izvedene le pri odraslih.

Nosečnost

Kliničnih podatkov o nosečnicah, ki so bile izpostavljene zdravilu Esomeprazol STADA, ni dovolj. Podatki o večjem številu nosečnic, ki so bile v epidemioloških študijah izpostavljene racemni zmesi omeprazola, niso pokazali vpliva na razvoj malformacij ali fetotoksičnih učinkov. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih vplivov esomeprazola na razvoj zarodka ali ploda. Študije na živalih z uporabo racemne zmesi niso pokazale neposrednih ali posrednih škodljivih vplivov esomeprazola na nosečnost, porod ali poporodni razvoj otroka. Kljub temu je pri predpisovanju esomeprazola nosečim ženskam potrebna previdnost.

Zmeren obseg podatkov o nosečnicah (od 300 do 1000 izidov nosečnosti) ne kaže, da bi esomeprazol povzročal malformacije ali toksično vplival na plod oziroma novorojenčka.

Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na razvoj in razmnoževanje (glejte poglavje 5.3).

Dojenje

Ni znano, ali se esomeprazol izloča v materino mleko. Podatki o učinkih esomeprazola na novorojenčke in dojenčke so nezadostni. Esomeprazola se ne sme uporabljati v obdobju dojenja.

Plodnost

Študije na živalih, v katerih so uporabljali racemno mešanico omeprazola peroralno, niso pokazale vplivov na plodnost.

Esomeprazol ima manjši vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Poročali so o neželenih učinkih, kot sta omotica (občasno) in zamegljen vid (redko) (glejte poglavje 4.8). Bolniki, pri katerih se pojavijo ti neželeni učinki, ne smejo voziti ali upravljati strojev.

Povzetek varnostnega profila

Najpogostejši neželeni učinki, o katerih so poročali v kliničnih preskušanjih (in v obdobju po prihodu zdravila na trg), so glavobol, bolečine v trebuhu, driska in navzea. Poleg tega je varnostni profil

podoben za različne farmacevtske oblike, terapevtske indikacije, starostne skupine in skupine bolnikov. Z odmerkom povezanih neželenih učinkov niso ugotovili.

Pregledni seznam neželenih učinkov

V kliničnih preskušanjih in po prihodu esomeprazola na trg so ugotovili (ali sumili na) naslednje neželene učinke. Za nobenega izmed teh učinkov niso ugotovili, da je odvisen od odmerka. Neželeni učinki so razvrščeni po pogostnosti (zelo pogosti ≥ 1/10; pogosti ≥ 1/100 do < 1/10; občasni ≥ 1/1.000 do < 1/100; redki ≥ 1/10.000 do < 1/1.000; zelo redki < 1/10.000; neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika

Center za zastrupitve Zaloška cesta 2

SI-1000 Ljubljana

Faks: + 386 (0)1 434 76 46

e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si

Izkušnje glede namernega prevelikega odmerjanja zdravila so omejene. Pri odmerku 280 mg so opisali gastrointestinalne simptome in šibkost. Enkratni odmerki 80 mg esomeprazola niso povzročili nobenih težav. Specifičnega antidota ni. Esomeprazol se v veliki meri veže na plazemske beljakovine in ga torej z dializo ni možno hitro odstraniti iz telesa. Kot pri vseh drugih primerih prevelikega odmerjanja mora biti zdravljenje simptomatsko, s splošnimi podpornimi ukrepi.