Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - SKOPRYL 20 mg
Esencialna in renovaskularna hipertenzija, bodisi samo z lizinoprilom za začetno zdravljenje bodisi sočasno z antihipertenzivi drugih skupin (glejte poglavja 4.3, 4.4, 4.5 in 5.1).
Vse stopnje srčnega popuščanja: za dodatno zdravljenje bolnikov, pri katerih standardno zdravljenje z
diuretiki in digitalisom ni bilo učinkovito.
Akutni miokardni infarkt pri hemodinamsko stabilnih bolnikih v 24 urah po akutnem miokardnem infarktu za preprečitev zastoja delovanja levega prekata; bolniki morajo dobivati standardna priporočena zdravila, na primer trombolitike, acetilsalicilno kislino in antagoniste adrenergičnih receptorjev beta.
Diabetična nefropatija pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki so odvisni od inzulina, imajo pa normalen
krvni tlak, in pri bolnikih z zvišanim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo, ki ni odvisna od inzulina.
Odmerjanje
Dnevni odmerek je treba določiti za vsakega bolnika posebej in v skladu z indikacijo za uporabo
zdravila.
Hipertenzija
Priporočeni začetni odmerek za bolnike z blago esencialno hipertenzijo je 10 mg enkrat na dan. Odmerek je treba prilagoditi znižanju krvnega tlaka. Običajen dnevni odmerek v obliki enkratnega odmerka znaša od 20 do 40 mg. Dnevni odmerek se povečuje v tedenskih intervalih, in sicer do največjega, ki znaša 80 mg. Če se po enem do treh mesecih krvnega tlaka še vedno ne more nadzorovati, se lahko začne dodajati majhen odmerek diuretika, zaviralca kalcijevih kanalčkov ali antagonista adrenergičnih receptorjev beta (glejte poglavja 4.3, 4.4, 4.5 in 5.1). Najprimernejši je hidroklorotiazid: 12,5 mg enkrat na dan. Bolnikom z renovaskularno hipertenzijo, ki so zelo občutljivi za zaviralce ACE, je treba začetni odmerek zdravila Skopryl zmanjšati; priporočeni odmerek znaša 5 mg ali še manj. Odmerjanje je individualno, običajen vzdrževalni odmerek je 20 mg enkrat na dan.
Uporaba pri hipertenzivnih pediatričnih bolnikih, starih od 6 do 16 let
Priporočeni začetni odmerek je 2,5 mg enkrat na dan za bolnike s telesno maso od 20 do < 50 kg in 5 mg enkrat na dan za bolnike s telesno maso ≥ 50 kg. Odmerjanje je treba prilagoditi individualno, do največ 20 mg na dan pri bolnikih, ki tehtajo od 20 do < 50 kg in do 40 mg na dan pri bolnikih, ki tehtajo ≥ 50 kg. Odmerki nad 0,61 mg/kg telesne mase (ali več kot 40 mg) pri pediatričnih bolnikih niso raziskani (glejte poglavje 5.1).
Pri otrocih z zmanjšanim delovanjem ledvic pride v poštev nižji začetni odmerek ali daljši odmerni
interval.
Srčno popuščanje
Začetni odmerek za bolnike s kongestivnim srčnim popuščanjem mora biti manjši; priporočeni odmerek znaša od 2,5 do 5 mg enkrat na dan. Vsem bolnikom se dva do štiri tedne odmerek postopno povečuje, dokler se ne doseže običajnega učinkovitega enkratnega odmerka (od 5 do 20 mg na dan).
Akutni miokardni infarkt
Odmerjanje zdravila Skopryl pri hemodinamsko stabilnih bolnikih 24 ur po akutnem miokardnem infarktu: prvi odmerek lizinoprila za bolnike s sistoličnim krvnim tlakom nad 120 mmHg znaša 5 mg, ki ga prejmejo v 24 urah po pojavu simptomov, nato dobijo v naslednjih 24 urah še 5 mg, čez 48 ur pa 10-miligramski odmerek, ki ga nato prejemajo stalno šest tednov enkrat na dan. Bolniki z nizkim sistoličnim krvnim tlakom (od 100 do 120 mmHg) dobivajo dva dneva po infarktu 2,5 mg lizinoprila na dan, nato pa šest tednov po 5 mg na dan. Če se pojavi hipotenzija (sistolični krvni tlak ≤ 100 mmHg), je treba dnevni vzdrževalni odmerek 5 mg zmanjšati na 2,5 mg. Če ostaja krvni tlak še naprej nizek (sistolični krvni tlak več kot eno uro < 90 mmHg), je treba lizinopril prenehati uporabljati.
Pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom traja zdravljenje z zdravilom Skopryl šest tednov.
Diabetična nefropatija
Začetni dnevni odmerek lizinoprila (2,5 mg) je treba prilagoditi vsakemu bolniku posebej, in sicer tako, da bo pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki so odvisni od inzulina, imajo pa normalen krvni tlak, diastolični tlak nižji od 100 mmHg, pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki niso odvisni od inzulina, imajo pa zvišan krvni tlak, pa manj kot 90 mmHg.
Prilagoditev odmerka pri bolnikih z okvaro ledvic
Bolnikom z okvaro ledvic je treba odmerek zdravila prilagoditi v skladu z ledvičnim očistkom.
Preglednica 1: Prilagoditev odmerka pri bolnikih z okvaro ledvic
| Očistek kreatinina | Začetni priporočeni odmerek |
| od 10 do 30 ml/min (od 0,16 do 0,5 ml/s) | 5 mg |
| manj kot 10 ml/min (manj kot 0,16 ml/s) | 2,5 mg |
Odmerek je treba titrirati toliko časa, dokler se ne doseže nadzora krvnega tlaka. Skopryl je treba dajati posebej previdno tistim bolnikom po akutnem miokardnem infarktu, ki imajo dokazano okvaro ledvic.
Posebne skupine bolnikov
Starejši
Farmakokinetične raziskave kažejo, da se največje vrednosti v krvi in površina pod krivuljo plazemskih koncentracij (AUC) pri starejših bolnikih podvojijo, zato jim je treba odmerke zdravila prilagoditi izjemno previdno.
Pediatrična populacija
Izkušenj o učinkovitosti in varnosti pri hipertenzivnih otrocih, starejših od 6 let, je malo, za druge indikacije pa izkušenj ni (glejte poglavje 5.1). Lizinoprila pri otrocih ni priporočljivo uporabljati za druge indikacije, razen za hipertenzijo.
Lizinoprila ni priporočljivo uporabljati pri otrocih, mlajših od 6 let, ali pri otrocih s hudo okvaro ledvic (hitrost glomerularne filtracije < 30 ml/min/1,73 m2)(glejte poglavje 5.2).
Način uporabe
Tablete Skopryl so namenjene za peroralno uporabo; bolniki jih lahko jemljejo pred, med ali po jedi.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1 ali kateri koli drug zaviralec angiotenzinske konvertaze (ACE).
Anamneza angioedema v povezavi s predhodnim zdravljenjem z zaviralci ACE. Dedni ali idiopatski angioedem.
Drugo in tretje trimesečje nosečnosti (glejte poglavji 4.4 in 4.6).
Sočasna uporaba zdravila Skopryl in zdravil, ki vsebujejo aliskiren, je kontraindicirana pri bolnikih s sladkorno boleznijo ali z okvaro ledvic (hitrost glomerularne filtracije < 60 ml/min/1,73 m²)(glejte poglavji 4.5 in 5.1).
Sočasna uporaba s kombinacijo sakubitril/valsartan. Zdravila Skopryl se ne sme uvesti prej kot po preteku 36 ur od prejema zadnjega odmerka kombinacije sakubitril/valsartan (glejte tudi poglavji 4.4 in 4.5).
Simptomatska hipotenzija
Pri hipertenzivnih bolnikih brez zapletov redko pride do simptomatske hipotenzije. Pri hipertenzivnih bolnikih, ki prejemajo lizinopril, je bolj verjetno, da bo prišlo do hipotenzije, če ima bolnik hipovolemijo, na primer zaradi zdravljenja z diuretiki, omejenega vnosa soli s hrano, dialize, bruhanja ali diareje, ali pa če ima bolnik hudo obliko od renina odvisne hipertenzije (glejte poglavji 4.5 in 4.8). Simptomatsko hipotenzijo so opažali pri bolnikih s popuščanjem srca s pridruženo ledvično insuficienco ali brez nje. Do tega največkrat pride pri bolnikih s težjo stopnjo popuščanja srca, ki se kaže kot uporaba velikih odmerkov diuretikov Henlejeve zanke, hiponatriemija ali funkcionalne okvare ledvic. Pri bolnikih s povečanim tveganjem za pojav simptomatske hipotenzije je treba skrbno nadzirati začetek zdravljenja in prilagajanje odmerka. Podobna previdnost je potrebna pri bolnikih z ishemično boleznijo srca ali s cerebrovaskularno boleznijo, pri katerih bi prekomerno znižanje krvnega tlaka lahko povzročilo miokardni infarkt ali cerebrovaskularni zaplet.
Če pride do hipotenzije, je treba bolnika položiti v ležeč položaj in mu po potrebi dati intravensko infuzijo fiziološke raztopine. Prehoden hipotenzivni odziv ni kontraindikacija za nadaljnje odmerjanje, ki ga je običajno mogoče izvajati brez težav, potem ko se krvni tlak po nadomeščanju volumna tekočin zviša.
Pri nekaterih bolnikih s popuščanjem srca, ki imajo sicer normalen ali nizek krvni tlak, lahko po uporabi lizinoprila pride do dodatnega znižanja krvnega tlaka. Gre za pričakovan učinek, ki običajno ni razlog za prekinitev zdravljenja. Če hipotenzija postane simptomatska, bo morda potrebno zmanjšanje odmerka ali prekinitev zdravljenja z lizinoprilom.
Hipotenzija pri akutnem miokardnem infarktu
Pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom, pri katerih obstaja tveganje za nadaljnje slabšanje hemodinamskega stanja po zdravljenju z vazodilatatorji, zdravljenja z lizinoprilom ne smete začeti. To so bolniki s sistoličnim krvnim tlakom 100 mmHg ali manj ali tisti v kardiogenem šoku. V prvih 3 dneh po infarktu je treba v primeru sistoličnega krvnega tlaka 120 mmHg ali manj odmerek zmanjšati. Vzdrževalni odmerek je treba zmanjšati na 5 mg ali začasno na 2,5 mg, če je sistolični krvni tlak 100 mmHg ali nižji. Če hipotenzija še traja (sistolični krvni tlak manj kot 90 mmHg več kot 1 uro), je treba zdravljenje z lizinoprilom ukiniti.
Stenoza aortne in mitralne zaklopke/hipertrofična kardiomiopatija
Kot pri drugih zaviralcih ACE je potrebna previdnost pri uporabi lizinoprila pri bolnikih s stenozo mitralne zaklopke in z oviranim pretokom iz levega prekata; na primer pri aortni stenozi ali hipertrofični kardiomiopatiji.
Okvara ledvične funkcije
V primerih okvare ledvic (očistek kreatinina < 80 ml/min oziroma 1,33 ml/s) je treba začetno odmerjanje lizinoprila prilagoditi bolnikovemu očistku kreatinina (glejte preglednico 1 v poglavju 4.2) in nato bolnikovemu odzivu na zdravljenje. Pri teh bolnikih je rutinsko spremljanje vrednosti kalija in kreatinina del običajne zdravstvene prakse.
Pri bolnikih s popuščanjem srca lahko hipotenzija po začetku zdravljenja z zaviralci ACE povzroči nadaljnje slabšanje delovanja ledvic. V takih primerih so opisovali akutno odpoved ledvic, ki je bila običajno reverzibilna.
Pri nekaterih bolnikih z obojestransko stenozo ledvične arterije ali s stenozo ledvične arterije solitarne ledvice so pri zdravljenju z zaviralci angiotenzinske konvertaze opažali zvišanje vrednosti sečnine v krvi in kreatinina v serumu, kar je bilo običajno reverzibilno po prekinitvi zdravljenja. Verjetnost za ta pojav je še večja pri bolnikih z ledvično insuficienco. Če gre poleg tega še za renovaskularno hipertenzijo, obstaja povečano tveganje za hudo hipotenzijo in ledvično insuficienco. Pri teh bolnikih je treba zdravljenje začeti pod strogim zdravniškim nadzorom z nizkimi odmerki in odmerke previdno povečevati. Ker lahko k navedenim zapletom prispeva tudi zdravljenje z diuretiki, je treba v prvih tednih zdravljenja z lizinoprilom prekiniti zdravljenje z diuretiki in spremljati delovanje ledvic.
Pri nekaterih hipertenzivnih bolnikih brez očitne predhodne bolezni ledvičnega žilja je prišlo do zvišanja vrednosti sečnine v krvi in kreatinina v serumu, posebno pri sočasni uporabi lizinoprila in diuretikov. Zvišanje je bilo običajno blago in prehodno. Do tega pogosteje pride pri bolnikih z že prisotno okvaro ledvic. V nekaterih primerih je treba zmanjšati odmerjanje in/ali prekiniti zdravljenje z diuretiki in/ali lizinoprilom.
Po akutnem miokardnem infarktu se zdravljenja z lizinoprilom ne sme začeti pri bolnikih z dokazanim nepravilnim delovanjem ledvic, opredeljenim s koncentracijo kreatinina v serumu, ki presega 177 mikromolov/l in/ali s proteinurijo, ki presega 500 mg/24 h. Če med zdravljenjem z lizinoprilom pride do nepravilnega delovanja ledvic (do vrednosti kreatinina v serumu nad 265 mikromolov/l oziroma do podvojitve vrednosti pred zdravljenjem), mora zdravnik razmisliti o ukinitvi zdravljenja z lizinoprilom.
Preobčutljivost/angioedem
Pri bolnikih, ki jemljejo zaviralce angiotenzinske konvertaze, vključno z lizinoprilom, so občasno poročali o angioedemu obraza, okončin, ustnic, jezika, glotisa in/ali grla. Do tega lahko pride kadar koli med zdravljenjem. V takih primerih je treba zdravljenje z lizinoprilom takoj prekiniti in z
ustreznim zdravljenjem in spremljanjem stanja bolnika zagotoviti, da simptomi povsem izzvenijo, preden je bolnik odpuščen iz bolnišnice. Celo v primerih, ko se pojavi samo otekanje jezika brez dihalne stiske, bo bolnik morda potreboval dolgotrajnejše opazovanje, saj zdravljenje z antihistaminiki in kortikosteroidi v vseh primerih ne zadošča.
Zelo redko so poročali o smrtnih primerih zaradi angioedema z oteklino grla ali jezika. Pri bolnikih, ki so imeli prizadet jezik, glotis ali grlo, je bolj verjeten pojav zapore dihalnih poti, posebno pri tistih, ki so že imeli operacijo na dihalnih poteh. V takih primerih je treba takoj izvajati urgentno zdravljenje, ki lahko vključuje dajanje adrenalina in/ali vzdrževanje odprtih dihalnih poti. Bolnik mora biti pod strogim zdravniškim nadzorom, dokler simptomi popolnoma in trajno ne izginejo.
Zaviralci angiotenzinske konvertaze pogosteje povzročijo angioedem pri bolnikih črne rase kot pri bolnikih drugih ras.
Pri bolnikih z anamnezo angioedema, ki ni posledica zdravljenja z zaviralci ACE, obstaja večja
možnost za angioedem med uporabo zaviralca ACE (glejte poglavje 4.3).
Sočasna uporaba zaviralcev ACE s kombinacijo sakubitril/valsartan je kontraindicirana zaradi povečanega tveganja za angioedem. Zdravljenja s kombinacijo sakubitril/valsartan se ne sme uvesti prej kot 36 ur po zadnjem odmerku lizinoprila. Zdravljenja z lizinoprilom se ne sme uvesti prej kot 36 ur po zadnjem odmerku kombinacije sakubitril/valsartan (glejte poglavji 4.3 in 4.5).
Sočasna uporaba zaviralcev ACE z racekadotrilom, zaviralci tarče rapamicina pri sesalcih (mTOR - mammalian Target of Rapamycin) (npr. sirolimusom, everolimusom, temsirolimusom) ali vildagliptinom lahko privede do povečanega tveganja za angioedem (npr. otekanja dihalnih poti ali jezika, z okvaro dihal ali brez nje) (glejte poglavje 4.5). Pri bolnikih, ki že prejemajo zaviralec ACE, je na začetku uporabe racekadotrila, zaviralcev mTOR (npr. sirolimusa, everolimusa, temsirolimusa) ali vildagliptina potrebna previdnost.
Anafilaktoidne reakcije pri bolnikih na hemodializi
Pri bolnikih na dializi z visokopretočno membrano (na primer AN 69), ki sočasno dobivajo zaviralce ACE, so poročali o anafilaktoidnih reakcijah. Pri teh bolnikih je treba razmisliti o uporabi druge vrste dializne membrane ali druge skupine antihipertenzivnih sredstev.
Anafilaktoidne reakcije med aferezo LDL (lipoproteinov nizke gostote)
Pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce ACE, so redko poročali o življenjsko nevarnih anafilaktoidnih reakcijah med aferezo lipoproteinov nizke gostote (LDL) z dekstran sulfatom. Tem reakcijam so se izognili z začasno prekinitvijo zdravljenja z zaviralci ACE pred vsako aferezo.
Desenzibilizacija
Pri bolnikih, ki so jemali zaviralce ACE med desenzibilizacijskim zdravljenjem (na primer za strup kožekrilcev), je prišlo do trajnih anafilaktoidnih reakcij. Tem reakcijam so se izognili z začasno prekinitvijo zdravljenja z zaviralci ACE, vendar so se po nenamerni ponovni uporabi zdravila ponovile.
Odpoved jeter
Zelo redko je bilo zdravljenje z zaviralci ACE povezano s sindromom, ki se začne s holestatskim ikterusom in se razvije do fulminantne nekroze in (včasih) smrti. Mehanizem tega sindroma ni znan. Bolnikom, ki jemljejo lizinopril in pri katerih pride do ikterusa ali izrazitega zvišanja vrednosti jetrnih encimov, je treba lizinopril ukiniti in jih ustrezno spremljati.
Nevtropenija/agranulocitoza
Pri bolnikih, ki so jemali zaviralce ACE, so opisovali nevtropenijo/agranulocitozo, trombocitopenijo in anemijo. Pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic in brez ostalih dejavnikov, ki lahko sprožijo zaplete, redko pride do nevtropenije. Nevtropenija in agranulocitoza sta po prekinitvi zdravljenja z
zaviralci ACE reverzibilni. Izredna previdnost je potrebna pri uporabi lizinoprila pri bolnikih s kolagensko žilno boleznijo, pri zdravljenju z imunosupresivi, z alopurinolom ali s prokainamidom oziroma pri kombinaciji teh dejavnikov, ki lahko sprožijo zaplete, še posebno če ima bolnik že prisotno okvaro delovanja ledvic. Pri nekaterih od teh bolnikov je prišlo do resnih okužb, ki se v nekaj primerih niso odzvale na intenzivno antibiotično zdravljenje. Če taki bolniki uporabljajo lizinopril, je priporočljivo občasno pregledovanje njihove bele krvne slike, bolnikom pa je treba naročiti, da zdravnika takoj obvestijo o kakršnih koli znakih okužbe.
Rasa
Zaviralci angiotenzinske konvertaze pogosteje povzročijo angioedem pri bolnikih črne rase kot pri bolnikih drugih ras. Tako kot drugi zaviralci ACE lahko tudi lizinopril manj učinkovito znižuje krvni tlak pri bolnikih črne rase kot pri bolnikih drugih ras, kar je možno zaradi večje prevalence z nizko ravnjo renina pri hipertenzivnih predstavnikih črne rase.
Kašelj
Pri uporabi zaviralcev ACE so poročali o kašlju. Pri tem je značilen neproduktiven persistenten kašelj, ki izzveni po prekinitvi zdravljenja. Kašelj, ki ga povzročijo zaviralci ACE, je treba upoštevati kot del diferencialne diagnoze kašlja.
Kirurški poseg/anestezija
Med večjimi operacijami oziroma med anestezijo s sredstvi, ki povzročajo hipotenzijo, lahko lizinopril zavira nastajanje angiotenzina II, kar je posledica kompenzacijskega sproščanja renina. Če nastopi hipotenzija, ki je domnevno posledica tega mehanizma, jo je mogoče odpraviti z nadomeščanjem volumna tekočin.
Serumski kalij
Zaviralci ACE lahko povzročijo hiperkaliemijo, ker zavirajo sproščanje aldosterona. Učinek pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic navadno ni znaten. Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic, sladkorno boleznijo, hipoaldosteronizmom in/ali pri bolnikih, ki jemljejo prehranska dopolnila s kalijem (vključno z nadomestki soli), diuretike, ki varčujejo s kalijem, trimetoprim ali kotrimoksazol, poznan tudi kot trimetoprim/sulfametoksazol, in zlasti antagoniste aldosterona ali antagoniste angiotenzinskih receptorjev, ali jemljejo druge učinkovine, povezane z dvigom kalija v krvi (npr. heparin), pa se lahko pojavi hiperkaliemija.
Pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce ACE, je treba diuretike, ki varčujejo s kalijem, in antagoniste angiotenzinskih receptorjev uporabljati previdno in pri njih spremljati kalij v serumu in delovanje ledvic (glejte poglavje 4.5).
Če se sočasna uporaba zgoraj navedenih učinkovin šteje za primerno, se priporoča redno spremljanje kalija v serumu (glejte poglavje 4.5).
Bolniki s sladkorno boleznijo
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki uporabljajo peroralne antidiabetike ali inzulin, je treba v prvem mesecu zdravljenja z zaviralcem ACE skrbno spremljati nadzor glikemije (glejte poglavje 4.5).
Litij
Uporaba kombinacije litija in lizinoprila na splošno ni priporočljiva (glejte poglavje 4.5).
Dvojno zaviranje sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS)
Obstajajo dokazi, da sočasna uporaba zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena poveča tveganje za hipotenzijo, hiperkaliemijo in zmanjšano delovanje ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic). Dvojno zaviranje sistema RAAS s hkratno uporabo zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena zato ni priporočljivo (glejte poglavji 4.5 in 5.1).
Če je zdravljenje z dvojnim zaviranjem res nujno, sme potekati le pod nadzorom specialista in s
pogostimi natančnimi kontrolami delovanja ledvic, elektrolitov in krvnega tlaka.
Pri bolnikih z diabetično nefropatijo se zaviralcev ACE in antagonistov receptorjev angiotenzina II ne
sme uporabljati sočasno.
Nosečnost in dojenje
Zdravljenja z zaviralci ACE se ne sme začeti med nosečnostjo. Pri bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, je treba čim prej preiti na alternativno antihipertenzivno zdravljenje z uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen, če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z zaviralci ACE nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z zaviralci ACE takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje (glejte poglavji 4.3 in 4.6).
Uporaba lizinoprila med dojenjem se ne priporoča.
Zdravila, ki povečujejo tveganje za angioedem
Sočasna uporaba zaviralcev ACE s kombinacijo sakubitril/valsartan je kontraindicirana, ker povečuje
tveganje za angioedem (glejte poglavji 4.3 in 4.4).
Sočasna uporaba zaviralcev ACE z racekadotrilom, zaviralci mTOR (npr. sirolimusom, everolimusom, temsirolimusom) ali vildagliptinom lahko privede do povečanega tveganja za angioedem (glejte poglavje 4.4).
Diuretiki
Kadar se k zdravljenju z lizinoprilom doda diuretik, se antihipertenzivni učinek običajno sešteva. Pri bolnikih, ki že uporabljajo diuretike, še posebno pri tistih, ki so jih začeli uporabljati pred kratkim, lahko občasno pride do prekomernega znižanja krvnega tlaka po dodajanju lizinoprila. Možnosti za razvoj simptomatske hipotenzije pri uporabi lizinoprila je mogoče zmanjšati s prekinitvijo uporabe diuretikov pred uvedbo zdravljenja z lizinoprilom (glejte poglavji 4.2 in 4.4).
Diuretiki, ki varčujejo s kalijem, prehranska dopolnila s kalijem ali nadomestki soli, ki
vsebujejo kalij
Čeprav serumski kalij običajno ostane v normalnih mejah, se pri nekaterih bolnikih, zdravljenih z lizinoprilom, lahko pojavi hiperkaliemija. Diuretiki, ki varčujejo s kalijem (npr. spironolakton, triamteren ali amilorid), prehranska dopolnila s kalijem ali nadomestki soli, ki vsebujejo kalij, lahko, še zlasti pri bolnikih z okvaro delovanja ledvic ali pri bolnikih s sladkorno boleznijo, povzročijo znatno povečanje kalija v serumu. Pri sočasni uporabi lizinoprila z drugimi zdravili, ki povečajo kalij v serumu, kot sta trimetoprim in kotrimoksazol (trimetoprim/sulfametoksazol), je potrebna previdnost, saj je za trimetoprim znano, da deluje kot diuretik, ki varčuje s kalijem, podobno kot amilorid. Zato kombinacija lizinoprila z zgoraj omenjenimi zdravili ni priporočljiva. Če je sočasna uporaba indicirana, jih je treba uporabljati previdno in pogosto spremljati kalij v serumu.
Pri uporabi lizinoprila z diuretiki, ki ne zadržujejo kalija, se lahko stanje hipokaliemije, povzročene z
diuretiki, izboljša.
Ciklosporin
Pri sočasni uporabi zaviralcev ACE s ciklosporinom se lahko pojavi hiperkaliemija. Priporočljivo je
spremljanje kalija v serumu.
Heparin
Pri sočasni uporabi zaviralcev ACE s heparinom se lahko pojavi hiperkaliemija. Priporočljivo je
spremljanje kalija v serumu.
Litij
Pri sočasni uporabi litija in zaviralcev ACE so opisovali reverzibilna zvišanja koncentracij litija v serumu in toksične učinke. Sočasna uporaba tiazidnih diuretikov lahko poveča tveganje za toksične učinke litija in dodatno okrepi toksičnost litija, ki je že sicer večja ob uporabi zaviralcev ACE. Sočasna uporaba lizinoprila z litijem ni priporočljiva; če pa se pokaže, da je uporaba te kombinacije potrebna, je treba skrbno spremljati koncentracijo litija v serumu (glejte poglavje 4.4).
Nesteroidna protivnetna zdravila, vključno z acetilsalicilno kislino ≥ 3 g/dan
Kronična uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil lahko oslabi antihipertenzivno delovanje zaviralca ACE. Nesteroidna protivnetna zdravila imajo skupaj z zaviralci ACE aditiven učinek na zviševanje koncentracije kalija v serumu in lahko poslabšajo delovanje ledvic. Navadno so ti učinki reverzibilni. Redko lahko pride do akutne odpovedi ledvic, posebno pri bolnikih z oslabljenim delovanjem ledvic, kot so starejši ali dehidrirani bolniki.
Zlato
Pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce ACE, so po uporabi injekcij soli zlata (npr. natrijevega avrotiomalata) pogosteje poročali o nitritoidnih reakcijah (med simptomi vazodilatacije so zardevanje, navzea, omotica in hipotenzija, ki je lahko huda).
Sočasna uporaba zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena Podatki iz kliničnih preskušanj so pokazali, da je dvojno zaviranje sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS) s hkratno uporabo zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena povezano z večjo pogostnostjo neželenih učinkov, npr. hipotenzijo, hiperkaliemijo in zmanjšanim delovanjem ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic), kot uporaba enega samega zdravila, ki deluje na RAAS (glejte poglavja 4.3, 4.4 in 5.1).
Druga antihipertenzivna sredstva
Sočasna uporaba teh sredstev lahko okrepi hipotenzivno delovanje lizinoprila. Sočasna uporaba
gliceriltrinitrata in drugih nitratov ali drugih vazodilatatorjev lahko še dodatno zniža krvni tlak.
Triciklični antidepresivi/antipsihotiki/anestetiki
Sočasna uporaba zaviralcev ACE z določenimi zdravili za anestezijo, tricikličnimi antidepresivi in antipsihotiki lahko povzroči še dodatno znižanje krvnega tlaka (glejte poglavje 4.4).
Simpatikomimetiki
Simpatikomimetiki lahko oslabijo antihipertenzivno delovanje zaviralcev ACE.
Antidiabetiki
Epidemiološke študije nakazujejo, da lahko sočasna uporaba zaviralcev ACE in antidiabetičnih zdravil (inzulinov in peroralnih hipoglikemikov) okrepi učinek zniževanja glukoze in poveča tveganje za hipoglikemijo. Kot se je pokazalo, je več možnosti za tako delovanje v prvih tednih kombiniranega zdravljenja in pri bolnikih z okvaro ledvic.
Acetilsalicilna kislina, trombolitiki, antagonisti adrenergičnih receptorjev beta in nitrati Lizinopril je mogoče uporabljati sočasno z acetilsalicilno kislino (v kardioloških odmerkih), trombolitiki, antagonisti adrenergičnih receptorjev beta in/ali nitrati.
Nosečnost
Uporaba zaviralcev ACE v prvem trimesečju nosečnosti ni priporočljiva (glejte poglavje 4.4). Uporaba zaviralcev ACE v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti je kontraindicirana (glejte poglavji 4.3 in 4.4).
Epidemiološki podatki niso pokazali teratogenega učinka pri nosečnicah, ki so bile v prvem trimesečju nosečnosti izpostavljene zaviralcem ACE, vendar pa majhnega povečanja tveganja ni možno izključiti. Pri bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, je treba čim prej preiti na alternativno antihipertenzivno zdravljenje z uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen, če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z zaviralci ACE nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z zaviralci ACE takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje.
Znano je, da izpostavljenost zaviralcem ACE v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti lahko povzroči fetotoksične učinke pri človeku (zmanjšano delovanje ledvic, oligohidramnij, zapoznela
zakostenitev lobanje) in toksične učinke pri novorojenčku (odpoved ledvic, hipotenzija, hiperkaliemija) (glejte poglavje 5.3). V primeru izpostavljenosti zaviralcem ACE od drugega trimesečja nosečnosti dalje se priporoča ultrazvočni pregled lobanje in delovanja ledvic. Otroke, katerih matere so prejemale zaviralce ACE, je treba pozorno spremljati zaradi možnosti pojava hipotenzije (glejte poglavji 4.3 in 4.4).
Dojenje
Podatkov o uporabi zdravila Skopryl med dojenjem ni na voljo, zato uporaba zdravila Skopryl med dojenjem ni priporočljiva. Med dojenjem je treba dati prednost alternativnim oblikam zdravljenja z bolj poznanim profilom varnosti za uporabo med dojenjem. To še posebej velja v času dojenja novorojenčkov ali nedonošenčkov.
Treba je upoštevati, da med vožnjo ali med upravljanjem strojev lahko občasno pride do omotičnosti
ali utrujenosti.
Med zdravljenjem z lizinoprilom in drugimi zaviralci ACE so opažali in poročali o naslednjih neželenih učinkih s spodaj navedeno pogostnostjo:
zelo pogosti: (≥ 1/10), pogosti: (≥ 1/100, < 1/10), občasni: (≥ 1/1.000, < 1/100), redki: (≥ 1/10.000, < 1/1.000),
zelo redki: (< 1/10.000),
neznana pogostnost: (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti)
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | |
| redkizelo redki | znižanje vrednosti hemoglobina, znižanje vrednosti hematokritadepresija kostnega mozga, anemija, trombocitopenija, levkopenija, nevtropenija, agranulocitoza (glejte poglavje 4.4), hemolitična anemija, limfadenopatija,avtoimunska bolezen, angioedem |
| Bolezni endokrinega sistema | |
| redki | sindrom neprimernega izločanja antidiuretičnegahormona (SIADH) |
| Presnovne in prehranske motnje | |
| zelo redki | hipoglikemija |
| Psihiatrične motnje | |
| občasniredkineznana pogostnost | spremembe razpoloženjaduševna zmedenost simptomi depresije |
| Bolezni živčevja | |
| pogostiobčasni | omotica, glavobolparestezija, vrtoglavica, motnja okusa, motnje spanja |
| neznana pogostnost | sinkopa |
| Srčne bolezni | |
| občasni | miokardni infarkt ali cerebrovaskularni zaplet, verjetno kot posledica prekomerne hipotenzije pri bolnikih z velikim tveganjem (glejte poglavje4.4), palpitacije, tahikardija |
| Žilne bolezni | |
| pogostiobčasni | ortostatski učinki (vključno s hipotenzijo)Raynaudov fenomen |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | |
| pogostiobčasnizelo redki | kašelj rinitisbronhospazem, sinusitis, alergijskialveolitis/eozinofilna pljučnica |
| Bolezni prebavil | |
| pogosti občasni redkizelo redki | diareja, bruhanjenavzea, bolečina v trebuhu in prebavne motnjesuha usta angioedem črevesja |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | |
| zelo redki | pankreatitis, hepatitis - ali hepatocelularni aliholestatski, ikterus in odpoved jeter (glejte poglavje 4.4) |
| Bolezni kože in podkožja | |
| občasniredkizelo redki | izpuščaj, srbenje, preobčutljivost/angionevrotični edem: angionevrotični edem obraza, okončin, ustnic, jezika, glotisa in/ali grla (glejte poglavje 4.4)urtikarija, alopecija, psoriazaprekomerno znojenje, pemfigus, toksičnaepidermalna nekroliza, Stevens-Johnsonov sindrom, multiformni eritem, kutani psevdolimfom |
| Poročali so o kompleksu simptomov, ki lahko vključuje enega ali več naslednjih simptomov: zvišano telesno temperaturo, vaskulitis, mialgijo, artralgijo/artritis, pozitiven titer protijedrnih protiteles (ANA), pospešeno sedimentacijo, eozinofilijo in levkocitozo, izpuščaj, fotosenzitivnost ali drugedermatološke manifestacije. | |
| Bolezni sečil | |
| pogosti redkizelo redki | nepravilno delovanje ledvic uremija, akutna odpoved ledvicoligurija/anurija |
| Motnje reprodukcije in dojk | |
| občasni | impotenca |
| redki | ginekomastija |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | |
| občasni | utrujenost, astenija |
| Preiskave | |
| občasniredki | zvišane vrednosti sečnine v krvi, zvišane vrednosti serumskega kreatinina, zvišane vrednosti jetrnih encimov, hiperkaliemijazvišane vrednosti bilirubina v serumu, hiponatriemija |
Pediatrična populacija
Podatki o varnosti iz kliničnih študij kažejo, da hipertenzivni pediatrični bolniki lizinopril na splošno dobro prenašajo in da so njegove varnostne značilnosti v tej starostni skupini primerljive tistim pri odraslih.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
tel: +386 (0)8 2000 500
faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
O prevelikem odmerjanju pri ljudeh so na voljo le omejeni podatki. Simptomi zaradi prevelikega odmerjanja zaviralcev ACE lahko vključujejo hipotenzijo, cirkulacijski šok, motnje v ravnovesju elektrolitov, odpoved ledvic, hiperventilacijo, tahikardijo, palpitacije, bradikardijo, omotičnost, tesnobo in kašelj.
Priporočeno zdravljenje simptomov prevelikega odmerjanja je intravenska infuzija fiziološke raztopine. Če pride do hipotenzije, je treba bolnika namestiti v ležeč položaj z dvignjenimi nogami. Če je na razpolago, lahko pride v poštev tudi zdravljenje z infuzijo angiotenzina II in/ali intravensko dajanje kateholaminov. Če je bolnik zaužil zdravilo pred kratkim, je treba sprejeti ukrepe za odstranitev lizinoprila iz organizma (na primer bruhanje, izpiranje želodca, dajanje adsorbentov in natrijevega sulfata). Lizinopril je mogoče iz sistemskega krvnega obtoka odstraniti s hemodializo (glejte poglavje 4.4). Za zdravljenje rezistentne bradikardije je indicirano zdravljenje s srčnim spodbujevalnikom. Pogosto je treba spremljati vitalne znake ter koncentracije elektrolitov in kreatinina v serumu.
Farmakološke lastnosti - SKOPRYL 20 mg
Farmakoterapevtska skupina: Zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem; Zaviralci angiotenzinske konvertaze, enokomponentna zdravila,
oznaka ATC: C09AA03
Lizinopril pri ljudeh in živalih zavira encim angiotenzinsko konvertazo (ACE). ACE je peptidil dipeptidaza, ki katalizira pretvorbo angiotenzina I v vazokonstriktorno snov angiotenzin II, ki poleg tega spodbuja tudi izločanje aldosterona. Ugodno učinkovanje lizinoprila na hipertenzijo in srčno popuščanje je predvsem posledica zaviranja delovanja sistema renin-angiotenzin-aldosteron. Zaviranje ACE zmanjša plazemsko koncentracijo angiotenzina II, to pa zmanjša vazokonstriktorno dejavnost in izločanje aldosterona.
ACE je podoben kininazi, encimu, ki razgrajuje bradikinin. Ali zvečanje koncentracije bradikinina, peptida z močnim vazodilatornim delovanjem, morebiti vpliva na terapevtsko delovanje lizinoprila, bo potrebno še ugotoviti.
Uporabo zaviralca ACE v kombinaciji z antagonistom receptorjev angiotenzina II so raziskali v dveh velikih randomiziranih, kontroliranih preskušanjih: ONTARGET (ONgoing Telmisartan Alone and in combination with Ramipril Global Endpoint Trial) in VA NEPHRON-D (The Veterans Affairs Nephropathy in Diabetes).
Študijo ONTARGET so izvedli pri bolnikih, ki so imeli anamnezo kardiovaskularne ali cerebrovaskularne bolezni ali sladkorno bolezen tipa 2 z znaki okvare končnih organov. Študija VA NEPHRON-D je zajela bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 in diabetično nefropatijo.
Ti študiji nista pokazali pomembne koristi glede ledvičnih in/ali kardiovaskularnih izidov ali umrljivosti, v primerjavi z monoterapijo pa so opažali večje tveganje za hiperkaliemijo, akutno odpoved ledvic in/ali hipotenzijo. Ti izsledki so pomembni tudi za druge zaviralce ACE in antagoniste receptorjev angiotenzina II, ker so njihove farmakodinamične lastnosti podobne.
Zato se pri bolnikih z diabetično nefropatijo zaviralcev ACE in antagonistov receptorjev angiotenzina II ne sme uporabljati sočasno.
Študija ALTITUDE (Aliskiren Trial in Type 2 Diabetes Using Cardiovascular and Renal Disease Endpoints) je preučevala koristi dodatka aliskirena standardnemu zdravljenju z zaviralcem ACE ali antagonistom receptorjev angiotenzina II pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa II in kronično boleznijo ledvic, kardiovaskularno boleznijo ali obojim. Študija se je končala predčasno zaradi večjega tveganja za neželene izide. Kardiovaskularna smrt in možganska kap sta bili v skupini, ki je prejemala aliskiren, pogostejši kot v skupini, ki je prejemala placebo. Tudi resni interesantni neželeni učinki (hiperkaliemija, hipotenzija in disfunkcija ledvic) so bili v skupini, ki je prejemala aliskiren, pogostejši kot v skupini, ki je prejemala placebo.
Pediatrična populacija
V klinični študiji, ki je vključevala 115 pediatričnih bolnikov s hipertenzijo, starih od 6 do 16 let, so bolniki s telesno maso manj kot 50 kg prejemali 0,625 mg, 2,5 mg ali 20 mg lizinoprila enkrat na dan, bolniki s telesno maso 50 kg ali več pa so prejemali 1,25 mg, 5 mg ali 40 mg lizinoprila enkrat na dan. Po koncu 2 tednov je lizinopril, dan enkrat na dan, znižal krvni tlak od odmerka odvisno, dosledna antihipertenzivna učinkovitost pa je bila dokazana z odmerki, večjimi od 1,25 mg.
Ta učinek je bil potrjen v odtegnitveni fazi, med katero se je diastolični tlak bolnikom, randomiziranim na placebo, zvišal za približno 9 mmHg več kot bolnikom, randomiziranim na nadaljnje prejemanje srednjega in velikega odmerka lizinoprila. Od odmerka odvisni antihipertenzivni učinek lizinoprila je bil prisoten tudi pri različnih demografskih podskupinah: starost, stopnja po Tannerju, spol in rasa.
Absorpcija
Lizinopril se po peroralni uporabi iz prebavil absorbira počasi in nepopolno. Absorbira se približno 25 odstotkov odmerka, med bolniki pa so velike razlike (od 6 do 60 odstotkov). Hrana ne vpliva na absorpcijo. Zaradi odsotnosti učinka prvega prehoda skozi jetra biološka uporabnost po peroralni uporabi ustreza obsegu absorpcije. Po zaužitju 10-miligramskega odmerka lizinoprila je njegova plazemska koncentracija največja čez šest do sedem ur in znaša 40 µg/l, po zaužitju 20-miligramskega odmerka pa od 80 do 140 µg/l.
Porazdelitev
Serumska koncentracija postane stabilna po dveh do treh dnevih uporabe lizinoprila. Ta se na plazemske beljakovine slabo veže.
Biotransformacija
Lizinopril se ne presnovi in se iz organizma v nespremenjeni obliki izloči s sečem.
Izločanje
Skozi ledvice se izloči 30 odstotkov lizinoprila, z blatom pa 70 odstotkov. Izločanje iz plazme poteka v dveh fazah: v prvi hitri fazi se izloči večina zdravila, v počasni pa traja razpolovna doba izločanja približno 30 ur.
Farmakokinetične lastnosti pri posebnih skupinah bolnikov
Pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem je absorpcija za 15 odstotkov manjša kot pri tistih, ki te bolezni nimajo. Manjši je tudi očistek lizinoprila, ki je v primerjavi z zdravimi ljudmi 25-odstoten. Pri bolnikih z ledvično insuficienco so koncentracije lizinoprila nekajkrat večje kot pri zdravih ljudeh, največje postanejo pozneje kot pri zdravih in tudi njegovo izločanje je počasnejše.
Koncentracija lizinoprila v krvi in površina pod krivuljo plazemskih koncentracij (AUC) sta pri
starejših povprečno dvakrat večji kot pri mlajših bolnikih.
Pediatrična populacija
Farmakokinetične značilnosti lizinoprila so raziskovali pri 29 pediatričnih hipertenzivnih bolnikih, starih od 6 do 16 let, in s hitrostjo glomerularne filtracije nad 30 ml/min/1,73 m2. Po odmerkih od 0,1 do 0,2 mg/kg se je največja plazemska koncentracija lizinoprila v stanju dinamičnega ravnovesja pojavila v 6 urah, obseg absorpcije, izračunan na podlagi pojavljanja v urinu, pa je bil približno 28 odstotkov. Te vrednosti so podobne tistim, ki so bile že pred tem ugotovljene pri odraslih.
Vrednosti AUC in Cmax pri otrocih v tej študiji so se skladale z vrednostmi, ugotovljenimi pri odraslih.
Farmacevtski podatki - SKOPRYL 20 mg
Skopryl 10 mg tablete:
manitol,
kalcijev hidrogenfosfat, koruzni škrob, predgelirani škrob,
rumeni železov oksid (E172), magnezijev stearat,
povidon.
Skopryl 20 mg tablete:
manitol,
kalcijev hidrogenfosfat, koruzni škrob, predgelirani škrob,
rumeni železov oksid (E172), rdeči železov oksid (E172), magnezijev stearat,
povidon.
Skopryl 10 mg tablete:
Škatla s 30 tabletami (3 x 10 tablet v pretisnem omotu). Pretisni omot iz Al/PVC folije. Škatla z 90 tabletami (9 x 10 tablet v pretisnem omotu). Pretisni omot iz Al/PVC folije.
Skopryl 20 mg tablete:
Škatla s 30 tabletami (3 x 10 tablet v pretisnem omotu). Pretisni omot iz Al/PVC folije. Škatla z 90 tabletami (9 x 10 tablet v pretisnem omotu). Pretisni omot iz Al/PVC folije.