Nolicin 400 mg filmsko obložene tablete

• Nezapleteni akutni cistitis pri ženskah, ponavljajoči se cistitis pri ženskah

  Nolicin se lahko uporablja za nezapleteni akutni cistitis in ponovitev cistitisa samo, če uporaba drugih protibakterijskih zdravil, ki se običajno priporočajo za zdravljenje teh okužb, ni primerna.

• Akutna okužba sečil pri moških

• Bakterijski prostatitis

• Gonokokni uretritis in cervicitis, ki ju povzroča občutljiva Neisseria gonorrhoeae

• Okužbe prebavil (npr. potovalna driska)

Odmerjanje

* Pri gonoreji lahko damo tudi enkratni odmerek 2 do 3 tablet.

Bolniki z zmanjšanim ledvičnim delovanjem

Odmerek zdravila Nolicin zmanjšamo, če je kreatininski očistek manjši od 0,33 ml/s (20 ml/min) oz.

serumska koncentracija kreatinina večja od 400 µmol/l (4,5 mg/100 ml). Odmerek zmanjšamo na polovico ali podvojimo presledek med normalnimi odmerki.

Bolnikom na hemodializi, ki imajo ohranjeno diurezo, odmerek prav tako zmanjšamo na polovico. Za bolnike na kontinuirani ambulantni peritonealni dializi (CAPD) z ohranjeno diurezo je odmerek enak kot pri normalnem ledvičnem delovanju.

Pediatrična populacija

Zaradi pomanjkanja izkušenj o varnosti je zdravilo Nolicin pri otrocih kontraindicirano (glejte poglavje 4.3).

Način uporabe

Bolnik lahko vzame tablete na tešče s tekočino, lahko pa tudi med obrokom. Ves čas zdravljenja je treba vzdrževati normalno diurezo.

Preobčutljivost na učinkovino, druga kinolonska zdravila ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Nosečnost in dojenje.

Otroci in mladostniki v obdobju rasti, ker ni dovolj izkušenj o uporabi v teh obdobjih in ni izključena možnost poškodb sklepnega hrustanca med rastjo.

Bolniki z anamnezo tendinitisa in/ali rupture kite, povezanih z jemanjem fluorokinolona.

Uporabi norfloksacina se je treba izogibati pri bolnikih, pri katerih so se v preteklosti med uporabo zdravil, ki vsebujejo kinolone ali fluorokinolone, pojavili resni neželeni učinki (glejte poglavje 4.8). Zdravljenje teh bolnikov z norfloksacinom se sme uvesti le v primeru, da ni drugih možnosti zdravljenja, in po skrbni oceni razmerja med koristmi in tveganji (glejte tudi poglavje 4.3).

Preobčitljivostne reakcije

Norfloksacin lahko povzroči resne, potencialno smrtne reakcije preobčutljivosti (anafilaktične in anafilaktoidne reakcije), lahko tudi po začetnem odmerku (glejte poglavje 4.8).

Bolnikom je treba svetovati, naj prenehajo z zdravljenjem takoj, če doživijo takšne reakcije in se obrnejo na svojega zdravnika ali zdravnika nujne pomoči, ki bo sprožil ustrezne nujne ukrepe.

Uporaba pri bolnikih z epilepsijo in drugimi motnjami centralnega živčnega sistema

Bolnikom z motnjami v delovanju centralnega živčnega sistema (zlasti z epilepsijo in drugimi stanji, ki lahko sprožijo krče) dajemo norfloksacin previdno. V redkih primerih so poročali o krčih pri bolnikih, ki so prejemali norfloksacin. Norfloksacin lahko povzroči poslabšanje in poslabšanje

simptomov pri bolnikih s znanimi ali z domnevnimi psihiatričnimi motnjami, halucinacijami in/ali zmedenostjo. V primeru epileptičnih napadov je treba zdravljenje z norfloksacinom prekiniti.

Dolgotrajni, onesposabljajoči in potencialno ireverzibilni resni neželeni učinki

Pri bolnikih, ki so prejemali kinolone in fluorokinolone, so, neodvisno od njihove starosti in obstoječih dejavnikov tveganja, poročali o zelo redkih primerih dolgotrajnih (več mesecev ali let trajajočih), onesposabljajočih in potencialno ireverzibilnih neželenih učinkov, ki so vplivali na različne organske sisteme, včasih na več hkrati (mišično-skeletni sistem, živčevje, duševno zdravje in čutila).

Zdravljenje z norfloksacinom je treba prenehati takoj ob prvih znakih ali simptomih kakršnih koli resnih neželenih učinkov, bolniku pa je treba svetovati, naj se posvetuje z zdravnikom, ki mu je zdravilo predpisal.

Periferna nevropatija

Pri bolnikih, ki so prejemali kinolone in fluorokinolone, so poročali o primerih senzorične ali

senzorično-motorične polinevropatije, ki se je izražala kot parestezija, hipestezija, disestezija ali

šibkost. Bolnikom, ki se zdravijo z norfloksacinom, je treba svetovati, da morajo pred nadaljevanjem zdravljenja obvestiti zdravnika, če se pojavijo simptomi nevropatije, npr. bolečina, žarenje,

mravljinčenje, odrevenelost ali šibkost, da se prepreči razvoj potencialno ireverzibilnega stanja (glejte poglavje 4.8).

Uporaba pri bolnikih z miastenijo gravis

Norfloksacin lahko poslabša simptome bolezni miastenija gravis, ki lahko povzroči življenjsko nevarno šibkost dihalnih mišic. V primeru znakov dihalne stiske je potrebno sprejeti ustrezne protiukrepe.

Preobčutljivost na svetlobo

Fotosenzitivnost ali preobčutljivost na svetlobo se lahko pojavi pri bolnikih, ki jemljejo norfloksacin

ali druge fuorokinolone (glejte poglavje 4.8). Med zdravljenjem se je treba izogibati daljšim obdobjem izpostavljenosti soncu in močnejši sončni svetlobi. Prav tako je med zdravljenjem potrebno prenehati z uporabo solarija. Če se pojavijo simptomi fotosenzitivnosti, je treba zdravljenje prekiniti.

Kristalurija

V primeru podaljšanega zdravljenja je potrebno spremljati nastanek kristalurije. Čeprav ni pričakovati, da se bo kristalurija pojavila v normalnih pogojih pri odmerjanju 400 mg dvakrat na dan, se priporoča kot previdnostni ukrep, da se dnevnega priporočenega odmerka ne preseže. Bolnik naj bo primerno hidriran.

Uporaba pri ledvični okvari

Pri bolnikih s hudo ledvično okvaro je treba za vsakega posameznika razmerje med tveganjem in koristjo uporabe norfloksacina skrbno pretehtati (glejte poglavje 4.2). Pri zmanjšanem ledvičnem delovanju je treba ustrezno zmanjšati odmerke, ker se norfloksacin pretežno izloča skozi ledvice.

Tendinitis ali rupture kit

Tendinitis in ruptura kite (zlasti, a ne izključno, Ahilove tetive), včasih obojestransko, se lahko

pojavita že v 48 urah po začetku zdravljenja s kinoloni in fluorokinoloni, o njiju pa so poročali tudi še več mesecev po prenehanju zdravljenja. Tveganje za tendinitis in rupturo kite je povečano pri starejših bolnikih, bolnikih z okvaro ledvic, bolnikih s presajenimi organi in pri tistih, ki se sočasno zdravijo s kortikosteroidi. Sočasni uporabi kortikosteroidov se je zato treba izogibati.

Ob prvem znaku tendinitisa (npr. boleča oteklina, vnetje) je treba zdravljenje z norfloksacinom prenehati in razmisliti o drugačnem zdravljenju. Prizadeto okončino ali okončine je treba ustrezno

oskrbeti (npr. imobilizacija). Če se pojavijo znaki tendinopatije, se ne sme uporabiti kortikosteroidov.

Aortna anevrizma in disekcija ter regurgitacija/inkompetenca srčne zaklopke

V epidemioloških študijah so poročali o povečanem tveganju za aortno anevrizmo in disekcijo, zlasti pri starejših bolnikih, in za regurgitacijo aortne in mitralne zaklopke po vnosu fluorokinolonov. Pri

bolnikih, ki so prejemali fluorokinolone, so poročali o primerih aortne anevrizme in disekcije, ki jih včasih spremljajo zapleti v obliki rupture (vključno s smrtnim izidom), ter o primerih

regurgitacije/inkompetence katere koli srčne zaklopke (glejte poglavje 4.8).

Pri bolnikih s pozitivno družinsko anamnezo anevrizme ali prirojene bolezni srčne zaklopke ali pri bolnikih, ki so jim postavili diagnozo obstoječe aortne anevrizme in/ali aortne disekcije ali bolezni srčne zaklopke, ali v prisotnosti drugih dejavnikov tveganja ali stanj, ki so predispozicija

• tako za aortno anevrizmo in disekcijo kot za regurgitacijo/inkompetenco srčne zaklopke (npr. bolezni vezivnega tkiva, kot so Marfanov sindrom ali Ehlers-Danlosov sindrom, Turnerjev

  sindrom, Behçetova bolezen, hipertenzija, revmatoidni artritis ) ali dodatno

• za aortno anevrizmo in disekcijo (npr. vaskularne bolezni, kot so Takayasujev arteritis ali velikocelični arteritis ali znana ateroskleroza ali Sjögrenov sindrom) ali dodatno

• za regurgitacijo/inkompetenco srčne zaklopke (npr. infektivni endokarditis),

se smejo zato fluorokinoloni uporabljati le po natančni oceni razmerja med koristmi in tveganji ter razmisleku o drugih možnostih zdravljenja.

Tveganje za aortno anevrizmo in disekcijo ter njuno rupturo se lahko poveča tudi pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo s sistemskimi kortikosteroidi.

Ob nenadni bolečini v trebuhu, hrbtu ali prsnem košu se bolnikom priporoča, da se nemudoma posvetujejo z zdravnikom na urgentnem oddelku.

Bolnikom je treba svetovati, naj nemudoma poiščejo zdravniško pomoč v primeru akutne dispneje, novega pojava palpitacij srca ali razvoja edema trebuha ali spodnjih okončin.

Srčne bolezni

Fluorokinolone, vključno z norfloksacinom, je treba previdno uporabljati pri bolnikih z znanimi dejavniki tveganja za podaljšanje intervala QT, kot so:

• prirojeni sindrom dolgega intervala QT,

• sočasno jemanje zdravil, za katera je znano, da podaljšujejo interval QT (npr. antiaritmikov razreda IA in III, tricikličnih antidepresivov, makrolidov, antipsihotikov),

• nekorigirano elektrolitsko ravnovesje (npr. hipokaliemija, hipomagneziemija),

• srčne bolezni (npr. srčno popuščanje, miokardni infarkt, bradikardija)

Starejši bolniki in ženske so lahko bolj občutljivi na zdravila, ki podaljšajo interval QT. Pri teh bolnikih je potrebna previdnost pri uporabi fluorokinolonov, vključno z norfloksacinom (glejte poglavja 4.2, 4.5, 4.8 in 4.9).

Disglikemija

Kot pri drugih kinolonih so tudi pri norfloksacinu poročali o spremembah vrednosti

glukoze v krvi, kar vključuje tako hipoglikemijo kot hiperglikemijo (glejte poglavje 4.8), običajno pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki so se sočasno zdravili s peroralnimi

antidiabetiki (npr. glibenklamid) ali z insulinom. Poročali so o primerih hipoglikemične kome. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je priporočljivo skrbno spremljanje vrednosti glukoze v krvi.

Motnje vida

Če se pojavijo motnje vida ali kakršne koli očesne spremembe, mora bolnik takoj obiskati oftalmologa.

Pomanjkanje glukoza-6-fosfat-dehidrogenaze

Pri bolnikih z latentnim ali dejanskim pomanjkanjem glukoze-6-fosfat-dehidrogenaze, so ob sočasnem jemanju norfloksacina možne hemolitične reakcije.

Pseudomembranski kolitis

Če se med zdravljenjem z norfloksacinom ali po njem pojavi huda in trdovratna driska, so ti simptomi lahko povezani z zelo redkim pseudomembranskim kolitisom, ki nastane zaradi jemanja antibiotikov. V takih primerih je treba zdravljenje nemudoma prekiniti in pričeti z ustreznim zdravljenjem bolnika (npr. vankomicin, 4 x 250 mg peroralno). Uporaba zdravil, ki zavirajo peristaltiko, je kontraindicirana.

Holestatski hepatitis

Bolnikom je treba svetovati, naj prenehajo z zdravljenjem in se obrnejo na svojega zdravnika, če se pojavijo znaki in simptomi jetrne bolezni, kot so anoreksija, zlatenica, temni urin, srbenje ali napet trebuh.

Sončno rumeno FCF (E110)

Zdravilo Nolicin vsebuje azo barvilo sončno rumeno FCF (E110), ki lahko povzroči alergijske reakcije.

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni "brez natrija".

Teofilin, ciklosporin

Pri sočasnem jemanju norfloksacina in teofilina ali ciklosporina se njuna koncentracija v serumu poveča, zato priporočamo merjenje njunih koncentracij v serumu.

Varfarin

Pri sočasnem zdravljenju z norfloksacinom in s peroralnimi antikoagulanti (varfarinom) se poveča

njihov terapevtski učinek. Med zdravljenjem z norfloksacinom se čas strjevanja krvi podaljša, zato je v primeru operacije potreben nadzor strjevanja krvi.

Probenecid

Probenecid zmanjša izločanje norfloksacina v urinu, vendar ne vpliva na njegovo koncentracijo v serumu.

Norfloksacin zavira CYP 1A2, kar lahko povzroči interakcije z drugimi zdravili, ki jih presnavlja ta encim.

Didanozin

Didanozina se ne sme uporabljati sočasno z norfloksacinom ali v dveh urah pred ali po uporabi norfloksacina, ker vpliva na njegovo absorpcijo in povzroča nižje vrednosti norfloksacina v serumu in urinu.

Kofein

Pokazalo se je, da kinoloni in tudi norfloksacin zavirajo presnovo kofeina. To lahko povzroči zakasnjeno izločanje in podaljšan razpolovni čas kofeina v plazmi. Med zdravljenjem z

norfloksacinom se je potrebno, kadar je to mogoče, izogibati zaužitju zdravil, ki vsebujejo kofein (npr. nekaterih analgetikov).

Mleko in jogurt (tekoči mlečni izdelki), antacidi in sukralfat zmanjšajo absorpcijo norfloksacina. Bolniki naj vzamejo zdravilo Nolicin eno uro pred mlečnim obrokom ali dve uri po njem.

Pri sočasnem jemanju norfloksacina in zdravil, ki vsebujejo železo, aluminij, bizmut, magnezij, kalcij ali cink, nastajajo veliki kompleksi (kinolon metal), ki se ne absorbirajo. Antacide, sukralfat in zdravila, ki vsebujejo te elemente, naj bolniki vzamejo dve uri po zaužitju zdravila Nolicin.

Fenbufen

Na osnovi študij na živalih sočasna uporaba kinolonov in fenbufena lahko povzroči epileptične napade. Zato se je treba izogibati sočasni uporabi kinolonov in fenbufena.

Pri sočasnem jemanju kinolonov in kortikosteroidov se lahko poveča tveganje za tendinitis ali rupturo kit.

Pri sočasnem jemanju norfloksacina in antidiabetičnih zdravil (sulfonilsečnine) poročajo o povečanem delovanju slednjih.

Pri sočasnem jemanju nitrofurantoina se zmanjša učinek obeh zdravil.

Zdravila, ki podaljšujejo QT interval

Tako kot druge fluorokinolone je treba tudi norfloksacin uporabljati previdno pri bolnikih, ki jemljejo zdravila, za katera je znano, da podaljšujejo interval QT (npr. antiaritmike razreda IA ali III, triciklične antidepresivi, makrolide, antipsihotike) (glejte poglavje 4.4).

Nosečnost

Varnost jemanja zdravila med nosečnostjo ni ugotovljena. Jemanje med nosečnostjo je upravičeno v nujnih primerih, kadar je pričakovana korist za mater večja od tveganja za otroka.

Dojenje

Varnost jemanja zdravila med dojenjem ni ugotovljena. Med zdravljenjem naj matere ne dojijo.

Zdravilo Nolicin blago ali zmerno vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Kinoloni lahko, sicer redko, povzročijo konvulzije, zato jih bolnikom s konvulzijami v anamnezi ne dajemo. Zdravilo Nolicin zelo redko povzroči neželene učinke, kot sta glavobol in omotica, ki pa lahko zmanjšata sposobnost hitrega reagiranja, posebno če bolnik zdravilo jemlje z alkoholom.

Zdravnik in farmacevt sta bolnika dolžna opozoriti, naj se izogiba vožnji avtomobila, upravljanju strojev in drugih nevarnih aktivnosti, dokler ne ugotovi, kako zdravilo vpliva nanj.

Neželeni učinki, ki se lahko pojavljajo med zdravljenjem z zdravilom Nolicin, so po pogostnosti razvrščeni v naslednje skupine:

• zelo pogosti (≥ 1/10),

  - pogosti (≥ 1/100 do < 1/10),

  - občasni (≥ 1/1000 do < 1/100),

  - redki (≥ 1/10 000 do < 1/1 000),

  - zelo redki (< 1/10 000),

• neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

  V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. Pogostnost neželenih učinkov na posamezne organske sisteme:

  Infekcijske in parazitske bolezni

  • redki: vaginalna kandidiaza

    Bolezni krvi in limfatičnega sistema

• občasni: eozinofilija, levkopenija, neutropenija, trombocitopenija, podaljšanje protrombinskega časa

• redki: hemolitična anemija*

  *Po navadi v povezavi s pomanjkanjem glukoze-6-fosfat-dehidrogenaze.

  Bolezni imunskega sistema

• redki: anafilaksija

• neznana pogostnost: preobčutljivostne reakcije )

  Presnovne in prehranske motnje

• neznana pogostnost: hipoglikemična koma (glejte poglavje 4.4)

  Psihiatrične motnje*

• redki: spremembe razpoloženja, zmedenost, strah, halucinacije, depresija, nemir, razdražljivost, euforija, dezorietiranost, psihične motnje in psihotične reakcije

  Bolezni živčevja*

• občasni: glavobol, omotičnost, zaspanost

• zelo redki: parestezija, nespečnost, motnje spanja, polineuropatija vključno s Guillain-Barré-ovim sindromom, krči

  Očesne bolezni*

• redki: motnje vida, povečano solzenje

  Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta*

• redki: tinitus

  Srčne bolezni**

  • neznana pogostnost: tahikardija, ventrikularna aritmija in torsades de pointes (predvsem pri bolnikih z dejavniki tveganja za podaljšanje intervala QT), podaljšanje intervala QT na elektrokardiogramu (glejte poglavji 4.4 in 4.9)

    Žilne bolezni**

• redki: petehije in hemoragične papule z vaskulitisom

  Bolezni prebavil

• občasni: bolečine v trebuhu in krči, zgaga, slabost, driska

• redki: bruhanje, anoreksija, psevdomembranski kolitis, pankreatitis

  Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

• pogosti: holestatski hepatitis, hepatitis

• neznana pogostnost: zlatenica

  Bolezni kože in podkožja

• pogosti: izpuščaji

• redki: reakcije na koži, eksfoliativni dermatitis, toksična epidermalna nekroliza (Lyell-ov sindrom), multiformni eritem (Stevens-Johnsonov sindrom), fotosenzitivne reakcije (glejte poglavje 4.4.), srbenje, urtikarija, angioedem

  Simptomi fotosenzitivnosti so bili opaženi pri bolnikih, ki bili so med zdravljenjem s kinolonskimi antibiotiki izpostavljeni soncu ali močnejši sončni svetlobi (fototoksične reakcije, fotosenzitivnost z vezikulacijo, rdčino in oteklino kože); (glejte poglavje 4.4).

  Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva*

  • občasni: rabdomioliza

  • redki: tendinitis, tendosinovitis, bolečine v mišicah in/ali sklepih, vnetje sklepov

  • zelo redki: ruptura kite (npr. Ahilove tetive), navadno v kombinaciji z drugimi škodljivimi dejavniki, poslabšanje simptomov miastenije gravis (glejte poglavje 4.4)

    Bolezni sečil

  • občasni: kristalurija

  • redki: intersticijski nefritis

    Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije*

  • redki: utrujenost

  Preiskave

• občasni: povišanje vrednosti transaminaz, alkalne fosfataze in laktatne dehidrogenaze (LDH), zmanjšana vrednost hematokrita

  *V povezavi z uporabo kinolonov ali fluorokinolonov, v nekaterih primerih neodvisno od obstoječih dejavnikov tveganja, so poročali o zelo redkih primerih dolgotrajnih (več mesecev ali let trajajočih), onesposabljajočih in potencialno ireverzibilnih resnih neželenih učinkov zdravila, ki so vplivali na

  različne organske sisteme in čutila, včasih na več hkrati (vključno z učinki, kot so tendonitis, ruptura kite, artralgija, bolečine v okončinah, težave pri hoji, nevropatije, povezane s parestezijo in nevralgijo, utrujenost, psihiatrični simptomi (vključno z motnjami spanja, anksioznostjo, napadi panike, depresijo in samomorilnimi mislimi), motnje spomina in koncentracije ter okvara sluha, vida, okusa in vonja) (glejte poglavje 4.4).

  ** Pri bolnikih, ki so prejemali fluorokinolone, so poročali o primerih aortne anevrizme in disekcije, ki jih včasih spremljajo zapleti v obliki rupture (vključno s smrtnim izidom), ter o primerih

  regurgitacije/inkompetence katere koli srčne zaklopke (glejte poglavje 4.4). Če se pojavijo hudi neželeni učinki, je treba zdravljenje prekiniti.

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

  Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

  Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

  SI-1000 Ljubljana

  Tel: +386 (0)8 2000 500

  Faks: +386 (0)8 2000 510

  e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Preveliki odmerki lahko povzročijo predvsem slabost, bruhanje, drisko, v hujših primerih pa tudi omotico, utrujenost, zmedenost in krče.

Pri zaužitju velikega števila tablet izperemo želodec in bolnika skrbno nadzorujemo ter uvedemo simptomatsko zdravljenje. Za vzdrževanje primerne diureze je zelo pomembna dobra hidracija. Zaradi možnosti podaljšanja intervala QT je potreben elektrokardiografski nadzor (EKG).