Elfabrio 2 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
- ▼
Interakcije s/z
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Elfabrio 2 mg/ml
Zdravilo Elfabrio je indicirano za dolgotrajno encimsko nadomestno zdravljenje pri odraslih bolnikih s potrjeno diagnozo Fabryjeve bolezni (pomanjkanjem alfa-galaktozidaze).
Zdravljenje z zdravilom Elfabrio mora voditi zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem bolnikov s Fabryjevo boleznijo.
Kadar se zdravilo Elfabrio daje bolnikom, ki se pred tem še niso zdravili ali so v preteklosti imeli hude preobčutljivostne reakcije na zdravilo Elfabrio, morajo biti na voljo ustrezni zdravstveni podporni ukrepi, ki se lahko uporabijo takoj.
Pri bolnikih, ki so v preteklosti imeli preobčutljivostne reakcije na zdravilo Elfabrio ali na druga zdravila za encimsko nadomestno zdravljenje (ERT – enzyme replacement therapy), je lahko smiselno predhodno zdravljenje z antihistaminiki in/ali kortikosteroidi (glejte poglavje 4.4).
Odmerjanje
Priporočeni odmerek pegunigalsidaze alfa je 1 mg/kg telesne mase, ki se daje vsaka dva tedna. Za navodila glede rekonstitucije zdravila glejte poglavje 6.6.
Bolniki, ki preidejo z zdravljenja z agalzidazo alfa ali beta
Prve 3 mesece (6 infuzij) zdravljenja z zdravilom Elfabrio je treba ohraniti režim predhodnega zdravljenja s postopnim ukinjanjem predhodnega zdravljenja glede na bolnikovo prenašanje.
Posebne populacije Okvara ledvic ali jeter
Prilagoditev odmerka pri bolnikih z okvaro ledvic ali jeter ni potrebna.
Starejši (stari ≥ 65 let)
Varnost in učinkovitost zdravila Elfabrio pri bolnikih, starejših od 65 let, nista bili ocenjeni, zato za te bolnike ni mogoče priporočiti alternativnih režimov odmerjanja. Starejše bolnike je mogoče zdraviti z enakim odmerkom kot druge odrasle bolnike; glejte poglavje 5.1.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost zdravila Elfabrio pri otrocih in mladostnikih, starih od 0 do 17 let, še nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.
Način uporabe
Samo za uporabo z intravenskim infundiranjem.
Zdravila Elfabrio ne smete infundirati po isti intravenski liniji kot druga zdravila.
Za navodila glede redčenja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Po pripravi je treba razredčeno raztopino dati v obliki intravenske infuzije in filtrirati skozi linijski
filter z velikostjo por 0,2 μm in majhno vezavo beljakovin.
Bolnika je treba še 2 uri po infundiranju spremljati glede z infuzijo povezanih reakcij (IRR – infusion-related reaction); glejte poglavje 4.4.
Za podrobnejše informacije o rokovanju z zdravilom Elfabrio pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Dajanje zdravila na domu
Infundiranje zdravila Elfabrio na domu pride v poštev, če bolnik dobro prenaša infuzije in v zadnjih
mesecih ni imel zmernih ali hudih IRR.
Odločitev za začetek z infuzijami na domu je treba sprejeti po oceni in priporočilu lečečega zdravnika. Bolnik mora biti zdravstveno stabilen. Zagotoviti je treba infrastrukturo, material in navodila glede postopkov za infundiranje na domu, vključno z usposabljanjem, ki morajo biti na voljo zdravstvenemu delavcu, ki je zadolžen za infundiranje na domu.
Zdravstveni delavec naj bo na voljo ves čas med infundiranjem na domu in še določen čas po
infundiranju.
Lečeči zdravnik in/ali medicinska sestra morata bolnika in/ali skrbnika pred začetkom infundiranja na domu ustrezno usposobiti. Odmerek in hitrost infundiranja na domu morata ostati enaka tistima, ki sta se uporabljala v bolnišnici; spremenita se lahko samo pod nadzorom lečečega zdravnika.
Hitrost infundiranja in trajanje infundiranja
Preglednica 1: Priporočeni odmerek in čas infundiranja pri intravenskem dajanju zdravila
Elfabrio
| Začetna infuzija 1 mg/kg telesne mase vsaka 2 tedna | |||
| Telesna masa (kg) | Skupni volumen (ml) | Čas infundiranja | Hitrost infundiranja* |
| do 70 | 150 ml | najmanj 3 ure | 0,83 ml/min (50 ml/uro) |
| 70 – 100 | 250 ml | najmanj 3 ure | 1,39 ml/min (83,33 ml/uro) |
| > 100 | 500 ml | najmanj 3 ure | 2,78 ml/min (166,67 ml/uro) |
| Vzdrževalna infuzijaCiljno trajanje infuzije, ki ga je mogoče doseči glede na bolnikovo prenašanje. Hitrost infundiranja je treba povečevati postopoma, od hitrosti, uporabljene pri prvi infuziji. | |||
| 1 mg/kg telesne mase vsaka 2 tedna | |||
| Telesna masa (kg) | Skupni volumen (ml) | Čas infundiranja | Hitrost infundiranja* |
| do 70 | 150 ml | najmanj 1,5 ure | 1,68 ml/min (100 ml/uro) |
| 70 – 100 | 250 ml | najmanj 1,5 ure | 2,78 ml/min (166,67 ml/uro) |
| > 100 | 500 ml | najmanj 1,5 ure | 5,56 ml/min (333,33 ml/uro) |
*hitrost infundiranja se lahko prilagodi v primeru infuzijske reakcije (glejte poglavje 4.4)
Če se pri bolnikih med infundiranjem pojavijo z infuzijo povezane reakcije, vključno s preobčutljivostnimi reakcijami ali anafilaktičnimi reakcijami, je treba nemudoma prekiniti infundiranje in uvesti ustrezno zdravljenje (glejte poglavje 4.4).
V kolikor se pri bolnikih med infundiranjem na domu pojavijo neželeni dogodki, je treba nemudoma prekiniti postopek infundiranja in poiskati pomoč zdravstvenega delavca. Nadaljnja infundiranja bo morda treba opraviti v klinični ustanovi.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije uporabljenega zdravila.
Z infuzijo povezane reakcije
Poročali so o z infuzijo povezanih reakcijah (IRR), opredeljenih kot kateri koli povezani neželeni dogodki, ki se pojavijo po začetku infundiranja in do 2 uri po končani infuziji (glejte poglavje 4.8). Simptomi IRR, ki so jih najpogosteje opažali, so bili preobčutljivost, srbenje, navzea, omotica, mrzlica in bolečina v mišicah.
Ukrepi za obvladovanje IRR morajo temeljiti na resnosti reakcije in pri blagih do zmernih reakcijah vključujejo zmanjšanje hitrosti infundiranja in zdravljenje z zdravili, kot so antihistaminiki, antipiretiki in/ali kortikosteroidi. Predhodno zdravljenje z antihistaminiki in/ali kortikosteroidi lahko prepreči nadaljnje reakcije v tistih primerih, kjer je bilo potrebno simptomatsko zdravljenje, vendar so se IRR pri nekaterih bolnikih pojavile tudi po prejemu predhodnega zdravljenja (glejte poglavje 4.2).
Preobčutljivost
Pri bolnikih v kliničnih študijah so poročali o preobčutljivostnih reakcijah (glejte poglavje 4.8). Tako kot pri vseh intravenskih beljakovinskih zdravilih se lahko pojavijo preobčutljivostne reakcije alergijskega tipa, ki lahko vključujejo lokalizirani angioedem (vključno z otekanjem obraza, ust in žrela), bronhospazem, hipotenzijo, generalizirano urtikarijo, disfagijo, izpuščaj, dispnejo, zardevanje, nelagodje v prsnem košu, pruritus in zamašen nos. Če se pojavijo hude alergijske reakcije ali reakcije anafilaktičnega tipa, je priporočljivo nemudoma prekiniti zdravljenje z zdravilom Elfabrio in upoštevati veljavne medicinske standarde za nujno zdravljenje.
Pri bolnikih, pri katerih so se med infundiranjem zdravila Elfabrio pojavile hude preobčutljivostne reakcije, je pri ponovnem dajanju zdravila potrebna previdnost, na voljo pa morajo biti tudi ustrezni zdravstveni podporni ukrepi, ki se lahko uporabijo takoj. Poleg tega mora biti pri bolnikih, pri katerih so se pojavile hude preobčutljivostne reakcije na infundiranje ERT, vključno z zdravilom Elfabrio, takoj na voljo ustrezna zdravstvena podpora.
Imunogenost
V kliničnih študijah so opazili pojav z zdravljenjem povzročenih protiteles proti zdravilu (ADA – anti- drug antibody) (glejte poglavje 4.8).
Prisotnost ADA proti zdravilu Elfabrio je lahko povezana z večjim tveganjem za z infuzijo povezane reakcije in pri bolnikih, ki so pozitivni na ADA, obstaja večja verjetnost za hude IRR. Pri bolnikih, pri katerih se pojavijo infuzijske ali imunske reakcije na zdravilo Elfabrio, je treba spremljati zdravljenje.
Poleg tega je treba spremljati tudi bolnike, ki so pozitivni na ADA proti drugim zdravilom za encimsko nadomestno zdravljenje, bolnike, pri katerih so se pojavile preobčutljivostne reakcije na zdravilo Elfabrio, in bolnike, ki so prešli na zdravilo Elfabrio z drugih zdravil.
Membranoproliferativni glomerulonefritis
Med zdravljenjem z zdravili za ERT lahko potencialno pride do odlaganja imunskih kompleksov, kar je znak imunskega odziva na zdravilo. Med kliničnim razvojem zdravila Elfabrio so poročali o enem primeru membranoproliferativnega glomerulonefritisa, ki je bil posledica imunskih depozitov v ledvicah (glejte poglavje 4.8). Ta dogodek je privedel do začasnega poslabšanja delovanja ledvic, ki pa se je izboljšalo po prekinitvi uporabe zdravila.
Pomožne snovi z znanim učinkom
To zdravilo vsebuje 46 mg natrija na vialo z 10 ml, kar je enako 2 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g. To zdravilo vsebuje 11,5 mg natrija na vialo z 2,5 ml, kar je enako 1 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Študij medsebojnega delovanja in študij presnove in vitro niso izvedli. Glede na presnovo pegunigalsidaze alfa je malo verjetno, da bi lahko prišlo do medsebojnega delovanja zdravil, posredovanega s citokromom P450.
Zdravilo Elfabrio je beljakovina, zato se pričakuje, da se bo v procesu presnove razgradilo s hidrolizo
peptidov.
Nosečnost
Podatkov o uporabi pegunigalsidaze alfa pri nosečnicah ni oziroma so omejeni. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja (glejte
poglavje 5.3). Iz previdnostnih razlogov se je med nosečnostjo uporabi zdravila Elfabrio bolje izogibati, razen če je uporaba nujno potrebna.
Dojenje
Ni znano, ali se pegunigalsidaza alfa/presnovki izločajo v materino mleko. Razpoložljivi farmakodinamični/toksikološki podatki pri živalih kažejo na izločanje zdravila Elfabrio v mleko (za podrobnosti glejte poglavje 5.3). Tveganja za dojenega novorojenčka/otroka ne moremo izključiti. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja z zdravilom Elfabrio, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.
Plodnost
Študij, v katerih bi ocenili morebiten vpliv pegunigalsidaze alfa na plodnost pri človeku, ni.
Študije na živalih niso pokazale zmanjšanja plodnosti (glejte poglavje 5.3).
Po dajanju zdravila Elfabrio so pri nekaterih bolnikih opazili omotico ali vrtoglavico. Ti bolniki naj ne vozijo ali upravljajo strojev, dokler simptomi ne izzvenijo.
Povzetek varnostnega profila
Najpogostejši neželeni učinki so bili z infuzijo povezane reakcije, o katerih so poročali pri 6,3 %
bolnikov, sledili sta preobčutljivost in astenija – o vsaki so poročali pri 5,6 % bolnikov.
V kliničnih študijah se je pri 5 bolnikih (3,5 %) pojavila resna reakcija, za katero so ocenili, da je bila povezana z zdravilom Elfabrio. Pri štirih od teh reakcij je šlo za potrjeno preobčutljivost, posredovano z IgE (bronhospazem, preobčutljivost), ki se je pojavila pri prvi infuziji zdravila Elfabrio in je izzvenela v enem dnevu od pojava.
Povzetek neželenih učinkov v preglednici
Podatki, opisani spodaj, odražajo podatke, pridobljene pri 141 bolnikih s Fabryjevo boleznijo, ki so prejemali zdravilo Elfabrio v 8 kliničnih študijah z odmerjanjem 1 mg/kg vsaka dva tedna ali 2 mg/kg vsake štiri tedne, in sicer najmanj 1 infuzijo do 6 let.
Neželeni učinki so navedeni v preglednici 2. Podatki so navedeni po organskih sistemih. Pogostnosti
so opredeljene na naslednji način: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni
(≥ 1/1000 do < 1/100); redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000); zelo redki (< 1/10 000); neznana pogostnost
(ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
Preglednica 2: Neželeni učinki, o katerih so poročali med zdravljenjem z zdravilom Elfabrio
| Organski sistem | Pogostnost | |
| Pogosti | Občasni | |
| Bolezni imunskega sistema | preobčutljivost* preobčutljivost tipa I* | |
| Psihiatrične motnje | agitacija* | nespečnost |
| Bolezni živčevja | parestezija* omotica* glavobol* | sindrom nemirnih nog periferna nevropatija nevralgijapekoč občutektremor* |
| Organski sistem | Pogostnost | |
| Pogosti | Občasni | |
| Ušesne bolezni, vključno zmotnjami labirinta | vrtoglavica | |
| Žilne bolezni | zardevanje hipotenzija* hipertenzija*limfedem | |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | bronhospazem* dispneja* draženje žrela* zamašen nos*kihanje* | |
| Bolezni prebavil | navzea*bolečina v trebuhu*driska bruhanje* | gastroezofagealna refluksna bolezen gastritisdispepsija flatulenca |
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaj* eritem* pruritus* | hipohidroza |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | artralgijamišično-skeletna bolečina* | |
| Bolezni sečil | membranoproliferativni glomerulonefritiskronična ledvična bolezenproteinurija | |
| Motnje reprodukcije in dojk | bolečina v bradavicah | |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | astenija* mrzlica*bolečina v prsnemkošu*bolečina* | ekstravazacija na mestu infundiranja edemgripi podobna bolezenbolečina na mestu infundiranja |
| Preiskave | zvišana telesna temperatura* zvišane vrednosti jetrnih encimovzvišano razmerje med beljakovinami in kreatininom v urinuprisotnost belih krvnih celic v urinuzvišane vrednosti sečne kisline v krvi zvečanje telesne mase | |
| Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih | z infuzijo povezana reakcija* | |
| Srčne bolezni | supraventrikularne ekstrasistole | bradikardija*hipertrofija levega prekata |
| V preglednici 2 so združeni naslednji prednostni izrazi:s srcem | ||
-
preobčutljivost vključuje: preobčutljivost na zdravilo
-
agitacija vključuje: živčnost
-
bolečina v trebuhu vključuje: nelagodje v trebuhu
-
izpuščaj vključuje: makulopapulozni izpuščaj in srbeči izpuščaj
-
mišično-skeletna okorelost, zabeležena kot mišično-skeletna bolečina, vključuje: mialgijo
-
astenija vključuje: splošno slabo počutje in utrujenost
-
bolečina v prsnem košu vključuje: nelagodje v prsnem košu in bolečino v prsnem košu, ki ni povezana
-
bolečina vključuje: bolečino v okončinah
-
periferni edem, zabeležen kot edem
* Prednostni izrazi, ki štejejo za IRR, ki so opisane v spodnjem poglavju.
Opis izbranih neželenih učinkov
Z infuzijo povezane reakcije (neželeni učinki v 2 urah po infuziji)
O IRR so poročali pri skupno 32 bolnikih (22 %): pri 26 bolnikih (23 %), zdravljenih z 1 mg/kg vsaka dva tedna, in 6 bolnikih (20 %), zdravljenih z 2 mg/kg vsake štiri tedne. Simptomi, povezani z IRR, o katerih so najpogosteje poročali pri odmerjanju 1 mg/kg, so bili: preobčutljivost, mrzlica, omotica, izpuščaj in srbenje. Pri odmerku 2 mg/kg je bil simptom, o katerem so najpogosteje poročali, bolečina. IRR so bile večinoma blage ali zmerne in so ob nadaljnjem zdravljenju izzvenele; vendar pa se je pri
5 bolnikih (vsi moškega spola, odmerek 1 mg/kg) pojavilo 5 hudih IRR. Teh 5 IRR je bilo prav tako resnih. Štirje od teh dogodkov so bili potrjene preobčutljivostne reakcije tipa I, 3 pa so privedli do prekinitve sodelovanja v študiji. Pozneje je sodelovanje v študiji prekinil še en bolnik, potem ko se je pri njem pojavila še ena zmerna IRR. Vseh 5 bolnikov je z ustreznim zdravljenjem okrevalo v enem dnevu po pojavu IRR. IRR so se večinoma pojavile v prvem letu zdravljenja z zdravilom Elfabrio, v drugem letu in pozneje pa niso opazili resnih IRR.
Imunogenost
V kliničnih študijah so se pri 17 od 111 bolnikov (16 %), zdravljenih z zdravilom Elfabrio v odmerku
-
mg/kg vsaka dva tedna, in pri 0 od 30 bolnikov, zdravljenih z zdravilom Elfabrio v odmerku
-
mg/kg vsake štiri tedne, pojavila z zdravljenjem povzročena protitelesa proti zdravilu (ADA).
Membranoproliferativni glomerulonefritis
Med kliničnim razvojem zdravila Elfabrio je en bolnik od 136 poročal o hudem dogodku membranoproliferativnega glomerulonefritisa po več kot 2-letnem zdravljenju. Bolnik je bil ob začetku prejemanja infuzij pozitiven na ADA. Dogodek je privedel do prehodnega zmanjšanja ocenjene hitrosti glomerulne filtracije (eGFR – estimated glomerular filtration rate) in zvišanja ravni beljakovin v urinu, brez dodatnih znakov ali simptomov. Biopsija je pokazala, da je bil ta dogodek posredovan z imunskim kompleksom. Po prekinitvi zdravljenja so se vrednosti eGFR stabilizirale in poročali so, da se glomerulonefritis izboljšuje.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Med kliničnimi študijami niso poročali o prevelikem odmerjanju zdravila Elfabrio. Največji odmerek zdravila Elfabrio, ki so ga preučevali, je bil 2 mg/kg telesne mase vsaka dva tedna in po večjih odmerkih niso opazili posebnih znakov in simptomov. Najpogostejši neželeni učinki, o katerih so poročali, so bili z infuzijo povezane reakcije in bolečina v okončinah. V primeru suma na preveliko odmerjanje je treba poiskati nujno zdravniško pomoč.
Farmakološke lastnosti - Elfabrio 2 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: druga zdravila za bolezni prebavil in presnove, encimi, oznaka ATC: A16AB20.
Mehanizem delovanja
Učinkovina v zdravilu Elfabrio je pegunigalsidaza alfa. Pegunigalsidaza alfa je pegilirana rekombinantna oblika človeške α-galaktozidaze A. Zaporedje aminokislin v rekombinantni obliki je podobno kot v naravno prisotnem človeškem encimu.
Pegunigalsidaza alfa dopolni ali nadomesti α-galaktozidazo A, encim, ki katalizira hidrolizo terminalnih α-galaktozilnih koncev oligosaharidov in polisaharidov v lizosomu, s čimer zmanjša količino nakopičenega globotriaozilceramida (Gb3) in globotriaozilsfingozina (Lyso-Gb3).
Klinična učinkovitost in varnost
Učinkovitost
Učinkovitost in varnost pegunigalsidaze alfa sta bili ocenjeni pri 142 bolnikih (94 moških in 48 ženskah), med katerimi jih je 112 prejemalo pegunigalsidazo alfa 1 mg/kg vsak drugi teden.
Substrat bolezni
Analize biopsij ledvic pri predhodno nezdravljenih bolnikih, ki so jih zdravili s pegunigalsidazo alfa v študiji 1./2. faze, so pokazale zmanjšanje koncentracije substrata globotriaozilceramida (Gb3) iz ledvičnih peritubularnih kapilar, izmerjene z oceno BLISS (Barisoni Lipid Inclusion Scoring System), za 68 % pri celotni populaciji (vključno z ženskami, moškimi s klasično obliko bolezni in moškimi z neklasično obliko bolezni, izpostavljenimi različnim preskusnim odmerkom; n = 13) po 6 mesecih zdravljenja. Poleg tega je imelo 11 od 13 preiskovancev z razpoložljivimi biopsijami pomembno zmanjšanje (≥ 50 %) ocene BLISS po 6 mesecih zdravljenja. Koncentracija Lyso-Gb3 v plazmi se je po 12 mesecih zdravljenja zmanjšala za 49 % (n = 16), po 60 mesecih zdravljenja pa za 83 % (n = 10). V študiji 3. faze, kjer so bolniki z agalsidaze beta prešli na pegunigalsidazo alfa, so vrednosti
Lyso-Gb3 v plazmi po 24 mesecih zdravljenja ostale stabilne (povprečna vrednost +3,3 nM; n = 48).
Delovanje ledvic
Delovanje ledvic je bilo ovrednoteno z ocenjeno hitrostjo glomerulne filtracije (eGFR – enačba CKD-EPI), njen letni meritveni naklon pa je bil primarni opazovani dogodek učinkovitosti v dveh študijah 3. faze pri odraslih bolnikih s Fabryjevo boleznijo, ki so predhodno že prejemali ERT:
BALANCE (glavna študija), randomizirana, dvojno slepa študija z neposredno primerjavo z agalsidazo beta po prehodu z agalsidaze beta v 12. mesecu (primarna analiza) in 24. mesecu, ter odprta študija z eno skupino po prehodu z agalsidaze alfa, ki jima je sledila dolgotrajna podaljšana študija.
Na podlagi glavne študije po oceni letne stopnje eGFR ni mogoče pridobiti končnega sklepa o neinferiornosti v primerjavi z agalsidazo beta, saj podatki za primerjavo primarnega opazovanega dogodka v 12. mesecu zaradi zasnove in velikosti preskušanja sami po sebi niso bili dovolj informativni. Kljub temu je bila mediana naklonov eGFR od izhodišča do 24. meseca za pegunigalsidazo in primerjalno agalsidazo beta podobna. V 12. mesecu so bili povprečni nakloni eGFR za skupino, ki je prejemala pegunigalsidazo alfa, –2,507 ml/min/1,73 m²/leto, za skupino, ki je prejemala agalsidazo beta, pa –1,748 (razlika –0,759 [–3,026, 1,507]. V 24. mesecu je bila mediana naklonov eGFR za skupino, ki je prejemala pegunigalsidazo
alfa, -2,514 [-3,788; -1,240] ml/min/1,73 m²/leto, za skupino, ki je prejemala agalsidazo beta, pa -2,155 [-3,805; -0,505] (razlika –0,359 [–2,444; 1,726]).
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je začasno odložila zahtevo za predložitev rezultatov študij z zdravilom Elfabrio za eno ali več podskupin pediatrične populacije za zdravljenje Fabryjeve bolezni (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Profile plazemske farmakokinetike pegunigalsidaze alfa so opredelili med kliničnim razvojem pri odmerkih 0,2, 1 in 2 mg/kg, ki so jih dajali vsaka dva tedna, pri odraslih bolnikih s Fabryjevo boleznijo. Rezultati farmakokinetike za vse tri velikosti odmerka so pokazali, da je bil encim razpoložljiv v celotnih 2-tedenskih obdobjih, pri čemer je bil razpolovni čas v plazmi (t1/2) od 53 do 134 ur pri vseh velikostih odmerka in obiskih. Povprečna vrednost AUC0-∞ je 1. dan in skozi celotno študijo naraščala s povečevanjem odmerka. Povprečne vrednosti za AUC0-2wk, normalizirano glede na odmerek, so bile podobne pri vseh velikostih odmerka, kar kaže na premo sorazmernost z odmerkom.
Pri bolnikih, ki so prejemali zdravilo Elfabrio v odmerku 1 in 2 mg/kg, sta povprečni vrednosti t1/2 in AUC0-∞ z daljšanjem trajanja zdravljenja naraščali, vrednosti IZ in Vz pa sta se ustrezno zmanjševali, kar kaže na nasičenje poti izločanja.
Pegunigalsidaza alfa je beljakovina, zato se pričakuje, da se bo v procesu presnove razgradila s hidrolizo peptidov. Posledično ni pričakovati, da bi okvara delovanja jeter klinično pomembno vplivala na farmakokinetiko zdravila Elfabrio. Molekulska masa pegunigalsidaze alfa je ~ 116 KDa, kar je dvakratnik mejne vrednosti za glomerulno filtracijo, zaradi česar sta izključeni filtracija in/ali proteolitična razgradnja v ledvicah.
