Zdravilo Banavin je indicirano za zdravljenje epizod velike depresije pri odraslih.

Odmerjanje

Pri odraslih bolnikih, mlajših od 65 let, je začetni in priporočeni odmerek zdravila Banavin 10 mg vortioksetina enkrat na dan.

Glede na odziv posameznega bolnika se odmerek lahko zviša na največ 20 mg vortioksetina enkrat na dan ali zniža na najmanj 5 mg vortioksetina enkrat na dan.

Po odpravi depresivnih simptomov je priporočljivo nadaljevati z zdravljenjem vsaj še 6 mesecev, za utrditev antidepresivnega učinka.

Prekinitev zdravljenja

Za preprečevanje pojava odtegnitvenih simptomov se lahko razmisli o postopnem zmanjševanju odmerka (glejte poglavje 4.8). Vendar pa je na voljo premalo podatkov, da bi lahko podali posebna priporočila glede režima postopnega zmanjševanja odmerka pri bolnikih, ki se zdravijo s tem zdravilom.

Posebne skupine bolnikov

Starejši bolniki

Pri bolnikih, starih ≥ 65 let, je za začetni odmerek treba uporabljati najnižji učinkovit odmerek, 5 mg vortioksetina enkrat na dan. Pri zdravljenju z odmerki, višjimi od 10 mg vortioksetina enkrat na dan, je pri bolnikih, starih ≥ 65 let, potrebna previdnost, saj je podatkov malo (glejte poglavje 4.4).

Zaviralci citokroma P450

Glede na odziv posameznega bolnika je potrebno razmisliti o nižjem odmerku vortioksetina, če je k zdravljenju z vortioksetinom dodan močan zaviralec CYP2D6 (npr. bupropion, kinidin, fluoksetin, paroksetin) (glejte poglavje 4.5).

Spodbujevalci citokroma P450

Glede na odziv posameznega bolnika je potrebno razmisliti o prilagoditvi odmerka vortioksetina, če je k zdravljenju z vortioksetinom dodan širok spodbujevalec citokroma P450 (npr. rifampicin, karbamazepin, fenitoin) (glejte poglavje 4.5).

Pediatrična populacija

Vortioksetina se ne sme uporabljati pri pediatričnih bolnikih (mlajših od 18 let) z veliko depresivno motnjo (MDD – Major Depressive Disorder), ker učinkovitost ni bila dokazana (glejte poglavje 5.1). Varnost vortioksetina pri pediatričnih bolnikih je opisana v poglavjih 4.4,

4.8 in 5.1.

Okvara ledvic ali jeter

Prilagajanje odmerka pri bolnikih z okvaro ledvic ali jeter ni potrebno (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Način uporabe

Zdravilo Banavin je za peroralno uporabo.

Filmsko obložene tablete se lahko jemlje s hrano ali brez nje.

Za bolnike, ki tablet ne morejo pogoltniti celih, so na trgu morda na voljo zdravila, ki vsebujejo vortioksetin v drugih farmacevtskih oblikah.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Sočasno jemanje neselektivnih zaviralcev monoaminooksidaze (MAO – Monoamine oxidase) ali selektivnih zaviralcev MAO-A (glejte poglavje 4.5).

Uporaba pri pediatrični populaciji

Vortioksetina se ne sme uporabljati pri otrocih in mladostnikih, starih od 7 do 17 let, z veliko depresivno motnjo (MDD), ker učinkovitost ni bila dokazana (glejte poglavje 5.1). Na splošno je bil profil neželenih učinkov vortioksetina pri otrocih in mladostnikih podoben profilu, ki so ga opazili pri odraslih, razen večje incidence dogodkov, povezanih z bolečinami v trebuhu, ter večje incidence samomorilne miselnosti, zlasti pri mladostnikih, v primerjavi z odraslimi (glejte poglavji 4.8 in 5.1). Samomorilno vedenje (poskuse samomora in samomorilne misli) ter sovražnost (predvsem napadalnost, nasprotovalno vedenje in jezo) so v kliničnih študijah pogosteje opažali pri otrocih ter mladostnikih, zdravljenih z antidepresivi, kot pri tistih, ki so jemali placebo.

Samomor/samomorilne misli ali klinično poslabšanje

Depresija je povezana z večjim tveganjem za pojav samomorilnih misli, samopoškodovanja in samomorilnosti (s samomorom povezani dogodki). Takšno tveganje obstaja vse dokler ne pride do znatnega izboljšanja zdravstvenega stanja. Ker se prvih nekaj tednov zdravljenja ali dlje zdravstveno stanje morda še ne bo izboljšalo, je treba bolnike skrbno nadzirati vse dokler ne pride do izboljšanja. Splošne klinične izkušnje kažejo, da se tveganje za samomor v zgodnji fazi izboljšanja lahko poveča.

Znano je, da pri bolnikih s samomorom povezanimi dogodki v anamnezi, ali bolnikih, ki kažejo znatno stopnjo samomorilne miselnosti pred uvedbo zdravljenja, obstaja večje tveganje za pojav samomorilnih misli ali poskusov samomora in jih je treba med zdravljenjem skrbno spremljati. Metaanaliza s placebom nadzorovanih kliničnih študij antidepresivov pri odraslih bolnikih s psihiatričnimi motnjami je pokazala, da pri bolnikih, mlajših od 25 let, pri uporabi antidepresivov obstaja večje tveganje za pojav samomorilnega vedenja kot pri uporabi placeba.

Med zdravljenjem, še posebej po uvedbi zdravljenja in pri vsaki spremembi odmerka, je treba bolnike skrbno nadzirati. Še posebej skrbno je treba nadzirati bolnike z velikim tveganjem. Bolnike (in skrbnike bolnikov) je treba opozoriti, da morajo biti pozorni na kakršnokoli klinično poslabšanje, pojav samomorilnega vedenja, misli na samomor in pojav neobičajnih vedenjskih sprememb, ter da se morajo v primeru, da se pojavijo takšni simptomi, nemudoma posvetovati z zdravnikom.

Epileptični napadi

Epileptični napadi so možno tveganje pri antidepresivih. Zato je treba vortioksetin pri bolnikih, ki so že imeli epileptične napade in bolnikih z nestabilno epilepsijo, uvajati previdno (glejte poglavje 4.5). Zdravljenje je treba prekiniti pri vsakem bolniku, ki dobi epileptične napade ali se jim pogostnost epileptičnih napadov poveča.

Serotoninski sindrom (SS) ali nevroleptični maligni sindrom (NMS)

Serotoninski sindrom (SS) ali nevroleptični maligni sindrom (NMS), potencialno življenjsko nevarni stanji, se lahko pojavita pri uporabi vortioksetina. Tveganje za SS ali NMS je povečano pri sočasni uporabi serotonergičnih učinkovin (vključno z opioidi in triptani), zdravil, ki ovirajo presnovo serotonina (vključno z zaviralci MAO), antipsihotikov in drugih dopaminskih antagonistov. Bolnike je treba spremljati glede možnih znakov in simptomov SS ali NMS (glejte poglavji 4.3 in 4.5).

Simptomi serotoninskega sindroma vključujejo spremembe duševnega stanja (npr. vznemirjenost,

halucinacije, komo), avtonomno nestabilnost (npr. tahikardijo, labilen krvni tlak, povišano telesno temperaturo) nevromuskularne aberacije (npr. hiperrefleksijo, motnje koordinacije) in/ali prebavne simptome (npr. navzeo, bruhanje, drisko). Če se to zgodi, je treba zdravljenje z vortioksetinom takoj prekiniti in uvesti simptomatsko zdravljenje.

Manija/hipomanija

Pri bolnikih z manijo ali hipomanijo v anamnezi je potrebna previdnost pri zdravljenju z vortioksetinom. Zdravljenje z vortioksetinom je potrebno prekiniti, če bolnik preide v manično fazo.

Napadalnost/vznemirjenost

Pri bolnikih, ki se zdravijo z antidepresivi, vključno z vortioksetinom, se lahko pojavijo tudi občutki napadalnosti, jeze, vznemirjenosti in razdražljivosti. Stanje bolnika in bolezni je treba skrbno spremljati. Bolnike (in skrbnike bolnikov) je treba opozoriti, da se morajo ob pojavu ali poslabšanju napadalnega/vznemirjenega vedenja posvetovati z zdravnikom.

Krvavitve

Pri uporabi antidepresivov s serotonergičnim učinkom, vključno z vortioksetinom, so redko poročali o nenormalnih krvavitvah, kot so ekhimoze, purpura in druge krvavitve, kot so krvavitve iz prebavil ali ginekološke krvavitve. Selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI - Selective Serotonin Reuptake Inhibitors) / neselektivni zaviralci privzema monoaminov(NSRI - Non-selective Monoamine Reuptake Inhibitors) lahko povečajo tveganje za poporodno krvavitev, kar bi lahko veljalo tudi za vortioksetin (glejte poglavje 4.6). Pri bolnikih, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi in/ali druga zdravila, za katere je znano, da vplivajo na delovanje trombocitov [npr. atipični antipsihotiki in fenotiazini, večina tricikličnih antidepresivov, nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID - Nonsteroidal Anti-Inflammatory Drugs), acetilsalicilna kislina (ASA - Acetylsalicylic acid)] (glejte poglavje 4.5), ter pri bolnikih z znano nagnjenostjo h krvavitvam/motnjami krvavitev je potrebna previdnost.

Hiponatriemija

Hiponatriemija, ki verjetno nastane zaradi nepravilnega izločanja antidiuretičnega hormona (SIADH

- Syndrome of Inappropriate Antidiuretic Hormone Release), je bila redko opisana v zvezi z jemanjem antidepresivov s serotonergičnim učinkom (SSRI, NSRI).

Previdnost je potrebna pri ogroženih bolnikih, kot so starejši bolniki ali bolniki s cirozo jeter oziroma bolniki, sočasno zdravljeni z zdravili, za katere je znano, da povzročajo hiponatriemijo. Pri bolnikih s simptomatsko hiponatriemijo je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja z vortioksetinom.

Glavkom

V povezavi z uporabo antidepresivov, vključno z vortioksetinom, so poročali o midriazi. Ta midriatični učinek lahko povzroči zoženje očesnega zakotja, kar povzroči povišan očesni tlak in glavkom zaprtega zakotja. Svetujemo previdnost pri predpisovanju vortioksetina bolnikom s povišanim očesnim tlakom ali tistim, pri katerih obstaja tveganje za akutni glavkom zaprtega zakotja.

Starejši bolniki

Podatkov o uporabi vortioksetina pri starejših bolnikih z epizodami velike depresije je malo. Zato je potrebna previdnost pri zdravljenju bolnikov, starih ≥ 65 let, z odmerki, višjimi od 10 mg vortioksetina enkrat na dan (glejte poglavja 4.2, 4.8 in 5.2).

Okvara ledvic ali jeter

Zaradi občutljivosti oseb z okvaro ledvic ali jeter in ker je podatkov o uporabi vortioksetina pri tej podpopulaciji malo, je treba te bolnike zdraviti previdno (glejte poglavji 4.2

in 5.2).

Zdravilo Banavin vsebuje natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni "brez natrija".

Vortioksetin se obsežno presnavlja v jetrih, v glavnem z oksidacijo, ki jo katalizira CYP2D6 in v manjši meri CYP3A4/5 in CYP2C9 (glejte poglavje 5.2).

Možnost vpliva drugih zdravil na vortioksetin

Neselektivni ireverzibilni zaviralci MAO

Zaradi nevarnosti za serotoninski sindrom je vortioksetin kontraindiciran v kombinaciji z neselektivnimi ireverzibilnimi zaviralci MAO. Vortioksetina se ne sme uvesti še vsaj 14 dni po prenehanju zdravljenja z neselektivnim ireverzibilnim zaviralcem MAO. Uporabo vortioksetina je treba prekiniti vsaj 14 dni pred začetkom zdravljenja z neselektivnim ireverzibilnim zaviralcem MAO (glejte poglavje 4.3).

Selektivni reverzibilni zaviralec MAO-A (moklobemid)

Kombinacija vortioksetina z reverzibilnim in selektivnim zaviralcem MAO-A, kakršen je moklobemid, je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). Če se izkaže, da je sočasna uporaba obeh zdravil nujna, je treba zdravilo, ki se doda, dati v najmanjšem odmerku in pod skrbnim kliničnim spremljanjem bolnika zaradi tveganja za pojav serotoninskega sindroma (glejte poglavje 4.4).

Neselektivni reverzibilni zaviralec MAO (linezolid)

Kombinacija vortioksetina s šibkim reverzibilnim in neselektivnim zaviralcem MAO, kakršen je antibiotik linezolid, je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). Če se izkaže, da je sočasna uporaba obeh zdravil nujna, je treba dodano zdravilo dati v najmanjšem odmerku in pod skrbnim kliničnim spremljanjem bolnika zaradi tveganja za pojav serotoninskega sindroma (glejte poglavje 4.4).

Selektivni ireverzibilni zaviralec MAO-B (selegilin, razagilin)

Čeprav se s selektivnimi zaviralci MAO-B pričakuje manjše tveganje za serotoninski sindrom kot z zaviralci MAO-A, je treba kombinacijo vortioksetina z ireverzibilnimi zaviralci MAO-B, kakršna sta selegilin in razagilin, uporabljati previdno. Pri sočasni uporabi je potrebno skrbno spremljanje zaradi tveganja za pojav serotoninskega sindroma (glejte poglavje 4.4).

Serotonergična zdravila

Sočasna uporaba zdravil s serotonergičnim učinkom npr. opioidov (vključno s tramadolom) in triptanov (vključno s sumatriptanom), lahko privede do serotoninskega sindroma (glejte poglavje 4.4).

Šentjanževka

Sočasna uporaba antidepresivov s serotonergičnim učinkom in izdelkov rastlinskega izvora, ki vsebujejo šentjanževko (Hypericum perforatum) lahko privede do večjega pojavljanja neželenih učinkov, vključno s serotoninskim sindromom (glejte poglavje 4.4).

Zdravila, ki znižujejo prag za pojav epileptičnih napadov

Antidepresivi s serotonergičnim učinkom lahko znižajo prag za pojav epileptičnih napadov. Previdnost je priporočljiva ob sočasni uporabi drugih zdravil, ki lahko znižujejo prag za pojav epileptičnih napadov [npr. antidepresivi (triciklični, SSRI, NSRI), nevroleptiki (fenotiazini,

tioksanteni in butirofenoni), meflokin, bupropion in tramadol] (glejte poglavje 4.4).

EKT (elektrokonvulzivna terapija)

Ni kliničnih izkušenj s sočasnim zdravljenjem z vortioksetinom in EKT, zato je priporočljiva previdnost.

Zaviralci CYP2D6

Izpostavljenost vortioksetinu je povečala površino pod krivuljo (AUC) za 2,3-krat pri sočasni uporabi vortioksetina v odmerku 10 mg/dan in bupropiona (močan zaviralec CYP2D6 v odmerku 150 mg dvakrat na dan) v 14 dnevih pri zdravih osebah. Sočasna uporaba je privedla do večjega pojavljanja neželenih učinkov, ko je bil bupropion dodan vortioksetinu, kot pa takrat, ko je bil vortioksetin dodan bupropionu. Glede na odziv posameznega bolnika je potrebno razmisliti o nižjem odmerku vortioksetina, če je k zdravljenju z vortioksetinom dodan močan zaviralec CYP2D6 (npr. bupropion, kinidin, fluoksetin, paroksetin) (glejte poglavje 4.2).

Zaviralci CYP3A4, zaviralci CYP2C9 in zaviralci CYP2C19

Pri sočasni uporabi vortioksetina in ketokonazola v odmerku 400 mg/dan (zaviralec CYP3A4/5 in P-glikoproteina) ali flukonazola v odmerku 200 mg/dan (zaviralec CYP2C9, CYP2C19 in CYP3A4/5) so po 6 dnevih pri zdravih osebah opazili 1,3-kratno (s ketokonazolom) in 1,5-kratno (s flukonazolom) povečanje AUC vortioksetina. Prilagajanje odmerka ni potrebno.

Zaviralnega učinka omeprazola (zaviralecCYP2C19) 40 mg v enkratnem odmerku na farmakokinetiko večkratnih odmerkov vortioksetina pri zdravih osebah niso opazili.

Medsebojno delovanje pri bolnikih z upočasnjeno presnovo CYP2D6

Sočasna uporaba močnih zaviralcev CYP3A4 (kot so itrakonazol, vorikonazol, klaritromicin, telitromicin, nefazodon, konivaptan in številni zaviralci proteaz HIV) in zaviralcev CYP2C9 (kot sta flukonazol in amjodaron) pri bolnikih z upočasnjeno presnovo CYP2D6 (glejte poglavje 5.2) ni bila posebej raziskovana, vendar se pričakuje, da bo to vodilo k bolj izrazitem povečanju izpostavljenosti vorioksetina pri teh bolnikih v primerjavi z zmernim učinkom, opisanim zgoraj. Glede na odziv posameznega bolnika je treba razmisliti o nižjem odmerku vortioksetina, če se sočasno uporablja močan zaviralec CYP3A4 ali CYP2C9 pri bolnikih z upočasnjeno presnovo CYP2D6.

Spodbujevalci citokroma P450

Pri sočasni uporabi vortioksetina v enkratnem odmerku 20 mg in rifampicina v odmerku

600 mg/dan (širok spodbujevalec izoencimov CYP) so po 10 dnevih pri zdravih osebah opazili 72

% zmanjšanje AUC vortioksetina. Glede na odziv posameznega bolnika je potrebno razmisliti o prilagoditvi odmerka, če je k zdravljenju z vortioksetinom dodan širok spodbujevalec citokroma P450 (npr. rifampicin, karbamazepin, fenitoin) (glejte poglavje 4.2).

Alkohol

Pri zdravih osebah niso opazili učinka na farmakokinetiko vortioksetina ali etanola ali pomembnega poslabšanja kognitivne funkcije pri sočasni uporabi vortioksetina v enkratnem odmerku 20 mg ali 40 mg in enkratnega odmerka etanola 0,6 g/kg, v primerjavi s placebom. Vendar pa vnos alkohola med zdravljenjem z antidepresivom ni priporočljiv.

Acetilsalicilna kislina

Učinka večkratnih odmerkov acetilsalicilne kisline v odmerku 150 mg/dan na farmakokinetiko večkratnih odmerkov vortioksetina pri zdravih osebah niso opazili.

Možnost vpliva vortioksetina na druga zdravila

Antikoagulanti in antitrombotiki

Pri sočasni uporabi večkratnih odmerkov vortioksetina s stalnimi odmerki varfarina pri zdravih osebah, v primerjavi s placebom, niso opazili pomembnega učinka na vrednosti INR, protrombina ali R-/S-varfarina v plazmi. Prav tako pri sočasni uporabi acetilsalicilne kisline v odmerku 150 mg/dan z

večkratnimi odmerki vortioksetina pri zdravih osebah niso opazili, v primerjavi s placebom, pomembnega zaviralnega učinka na agregacijo trombocitov ali farmakokinetiko acetilsalicilne kisline ali salicilne kisline. Vendar pa je pri kombinaciji vortioksetina s peroralnimi antikoagulanti ali antitrombotičnimi zdravili ali zdravili, ki se uporabljajo za lajšanje bolečin (npr. acetilsailicilna kislina (ASA) ali nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID)), potrebna previdnost zaradi možnega povečanega tveganja za krvavitev, ki se lahko pripiše farmakodinamični interakciji (glejte poglavje 4.4).

Substrati citokroma P450

In vitro vortioksetin ni pokazal relevantnega potenciala za zaviranje ali spodbujanje izoencimov citokroma P450 (glejte poglavje 5.2).

Pri zdravih osebah niso opazili zaviralnega učinka večkratnih odmerkov vortioksetina na izoencime citokroma P450 CYP2C19 (omeprazol, diazepam), CYP3A4/5 (etinilestradiol, midazolam), CYP2B6 (bupropion), CYP2C9 (tolbutamid, S-varfarin), CYP1A2 (kofein) ali CYP2D6 (dekstrometorfan).

Farmakodinamičnih interakcij niso opazili. Po sočasni uporabi vortioksetina in enkratnega 10 mg odmerka diazepama niso opazili pomembnega poslabšanja kognitivne funkcije v primerjavi s placebom. Pri sočasni uporabi vortioksetina s hormonskimi sistemskimi kontraceptivi (etinilestradiol 30 µg / levonorgestrel 150 µg) niso opazili pomembnega učinka na raven spolnih hormonov v primerjavi s placebom.

Litij, triptofan

Klinično pomembnega učinka niso opazili v dinamičnem stanju izpostavljenosti litiju po sočasni uporabi večkratnih odmerkov vortioksetina pri zdravih osebah. Vendar obstajajo poročila o povečanih učinkih antidepresivov s serotonergičnim učinkom ob sočasnem dajanju litija ali triptofana, zato je pri sočasni uporabi vortioksetina in teh zdravil potrebna previdnost.

Vpliv na teste za ugotavljanje prisotnosti drog v urinu

Pri bolnikih, ki so jemali vortioksetin, so poročali o lažno pozitivnih urinskih imunoloških presejalnih testih za metadon. Pri interpretaciji pozitivnih rezultatov testov za ugotavljanje prisotnosti drog v urinu moramo biti previdni in razmisliti o potrditvi z alternativno analizno tehniko (npr. s kromatografskimi metodami).

Nosečnost

Podatkov o uporabi vortioksetina pri nosečnicah je malo.

Študije na živalih so pokazale škodljiv vpliv na razmnoževanje (glejte poglavje 5.3).

Pri novorojenčkih žensk, ki so v kasnejših obdobjih nosečnosti jemale serotonergično zdravilo, so navajali naslednje učinke: dihalno stisko, cianozo, apnejo, epileptične napade, nestabilno telesno temperaturo, težave pri hranjenju, bruhanje, hipoglikemijo, hipertonijo, hipotonijo, hiperrefleksijo, tremor, živčnost, razdražljivost, letargijo, neprestan jok, zaspanost in težave s spanjem. Ti simptomi so lahko posledica odtegnitvenih učinkov ali presežne serotonergične aktivnosti. V večini primerov do zapletov pride takoj ali kmalu (< 24 ur) po rojstvu.

Epidemiološki podatki nakazujejo, da bi lahko uporaba zdravil iz skupine SSRI v nosečnosti, zlasti v pozni nosečnosti, povečala tveganje za nastanek persistentne pljučne hipertenzije pri novorojenčku (PPHN - Persistent Pulmonary Hypertension in the Newborn). Čeprav nobena študija ni preiskovala povezanosti med PPHN in zdravljenjem z vortioksetinom, tega potencialnega tveganja ni mogoče izključiti, saj je potrebno upoštevati, da gre za podoben način delovanja (povečanje koncentracij serotonina).

Nosečnice lahko zdravilo Banavin prejmejo le, če so pričakovane koristi večje od možnega tveganja za plod.

Podatki iz opazovanj kažejo na povečano tveganje (manj kot dvakratno) za poporodno krvavitev po izpostavitvi zdravilom iz skupine SSRI/NSRI v mesecu pred porodom. Čeprav v nobeni študiji niso raziskovali povezave med zdravljenjem z vortioksetinom in poporodno krvavitvijo, obstaja možno tveganje, glede na podoben mehanizem delovanja (glejte poglavje 4.4).

Dojenje

Razpoložljivi podatki pri živalih kažejo na izločanje vortioksetina/njegovih presnovkov v mleko. Pričakovati je, da se bo vortioksetin izločal v materino mleko (glejte poglavje 5.3).

Tveganja za dojenega otroka ni mogoče izključiti.

Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja z zdravilom Banavin, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.

Plodnost

Študije o vplivu na sposobnost razmnoževanja pri samcih in samicah podgan niso pokazale nobenega vpliva vortioksetina na plodnost, kakovost sperme ali uspešnost parjenja (glejte poglavje 5.3).

Poročila primerov pri ljudeh, ki so jemali antidepresive iz podobne farmakološke skupine (SSRI), so pokazala učinek na kakovost sperme, ki je reverzibilen. Vpliv na plodnost pri človeku doslej še ni bil opažen.

To zdravilo nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Vendar pa morajo biti bolniki previdni pri vožnji ali upravljanju strojev, še posebej na začetku zdravljenja z vortioksetinom ali ob spremembi odmerka, saj so poročali o neželenih učinkih, kot je omotica.

Povzetek varnostnega profila zdravila

Najpogostejši neželeni učinek je bila navzea.

Tabelarični povzetek neželenih učinkov

Neželeni učinki so našteti po naslednji razvrstitvi: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). Seznam temelji na podatkih iz kliničnih preskušanj in izkušenj po začetku trženja zdravila.

* Na podlagi primerov po začetku trženja zdravila. Opis posameznih neželenih učinkov

Navzea

Neželeni učinki so bili običajno blagi ali zmerni in so se pojavljali v prvih dveh tednih zdravljenja. Neželeni učinki so običajno bili prehodni in zaradi njih na splošno ni bilo treba prekiniti zdravljenja. Gastrointestinalni neželeni učinki, kot je navzea, so pogostejši pri ženskah kot pri moških.

Starejši bolniki

Za odmerke ≥ 10 mg vortioksetina enkrat na dan je bila pogostnost odtegnitve iz študij večja pri bolnikih, starih ≥ 65 let.

Za odmerke ≥ 20 mg vortioksetina enkrat na dan je bila incidenca neželenih učinkov navzea in zaprtje večja pri bolnikih, starih ≥ 65 let (navzea 42 % in zaprtje 15 %), kot pri bolnikih, starih < 65 let (navzea 27 % in zaprtje 4 %) (glejte poglavje 4.4).

Spolna disfunkcija

V kliničnih študijah je bila spolna disfunkcija ocenjena z uporabo arizonske lestvice spolne izkušnje (ASEX - Arizona Sexual Experience Scale). Odmerki od 5 mg do 15 mg ne kažejo nobene razlike od placeba. Vendar pa je bil odmerek 20 mg vortioksetina povezan s povišano pojavnostjo spolne disfunkcije (TESD - Treatment-Emergent Sexual Dysfunction) (glejte poglavje 5.1). V obdobju trženja zdravila so poročali tudi o primerih spolne disfunkcije pri odmerkih vortioksetina, manjših od 20 mg.

Razredni učinek

Epidemiološke študije, opravljene večinoma pri bolnikih, starih 50 let ali več, kažejo povečano tveganje za zlome kosti pri bolnikih, ki dobivajo antidepresive iz podobne farmakološke skupine (SSRI in TCA (TCA - Tricyclic antidepressants)). Mehanizem, ki privede do tega tveganja, ni znan. Prav tako ni znano, če je to tveganje relevantno za vortioksetin.

Pediatrična populacija

Skupno 304 otroke, stare od 7 do 11 let, in 308 mladostnikov, starih od 12 do 17 let, z veliko depresivno motnjo (MDD) so zdravili z vortioksetinom v dveh dvojno slepih, s placebom nadzorovanih študijah. Na splošno je bil profil neželenih učinkov vortioksetina pri otrocih in mladostnikih podoben profilu, ki so ga opazili pri odraslih, razen večje incidence dogodkov, povezanih z bolečinami v trebuhu, ter večje incidence samomorilne miselnosti, zlati pri mladostnikih, v primerjavi z odraslimi (glejte poglavje 5.1).

Izvedeni sta bili dve dolgoročni, odprti, razširjeni študiji z odmerki vortioksetina od 5 mg/dan do 20 mg/dan in s trajanjem zdravljenja 6 mesecev (n = 662) oziroma 18 mesecev (n = 94). Na splošno je bil profil varnosti in prenašanja vortioksetina v pediatrični populaciji po dolgotrajni uporabi primerljiv s tistim, ki so ga opazili po kratkotrajni uporabi.

Simptomi po prekinitvi zdravljenja z vortioksetinom

V kliničnih študijah so sistematično ocenjevali odtegnitvene simptome po nenadnem prenehanju zdravljenja z vortioksetinom. Klinično pomembnih razlik v incidenci ali naravi odtegnitvenih simptomov po zdravljenju z vortioksetinom v primerjavi s placebom ni bilo (glejte poglavje 5.1). V obdobju trženja zdravila so poročali o primerih z opisanimi odtegnitvenimi simptomi, ki so vključevali simptome, kot so omotica, glavobol, senzorične motnje (vključno s parestezijo in občutki električnih tresljajev), motnje spanja (vključno z nespečnostjo), navzea in/ali bruhanje, anksioznost, razdražljivost, vznemirjenost, utrujenost in tremor. Ti simptomi se lahko pojavijo prvi teden po prekinitvi zdravljenja z vortioksetinom.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Zaužitje vortioksetina v razponu odmerkov od 40 mg do 75 mg je v kliničnih preskušanjih povzročilo poslabšanje naslednjih neželenih učinkov: navzeje, posturalne vrtoglavice, diareje, bolečine v trebuhu, generaliziranega srbenja, zaspanosti in zardevanja.

Izkušnje po začetku trženja zdravila se večinoma nanašajo le na prekomerne odmerke vortioksetina do 80 mg. V večini primerov niso poročali o simptomih ali so poročali o blagih simptomih. Simptoma, o katerih so poročali najpogosteje, sta bila navzea in bruhanje.

O prevelikem odmerjanju z vortioksetinom nad 80 mg je le malo izkušenj. Po odmerkih, ki so večkrat višji od terapevtskega razpona odmerkov, so poročali o epileptičnih napadih in serotoninskem sindromu.

Obravnavanje prevelikega odmerjanja naj vključuje zdravljenje kliničnih simptomov in relevantno spremljanje. Priporočljivo je zdravniško spremljanje v specializirani enoti.