Kalcijev karbonat Lekarna Ljubljana 500 mg trde kapsule
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Kalcijev 500 mg
Hiperfosfatemija pri kronični odpovedi ledvic, ne glede na to, ali so bolniki na dializi ali ne, če obstaja potreba po znižanju nivoja fosfatov v krvi.
Odmerjanje
Odmerek se individualno prilagodi glede na nivo kalcija in fosfatov v serumu. Nivo fosfatov v serumu mora biti 0,8 do 1,5 mmol/l, nivo kalcija 2,1 do 2,7 mmol/l.
Odrasli
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 3-krat po 500 mg do 5000 mg (1 do 10 kapsul).
Pediatrična populacija
Priporočeni dnevni odmerek za otroke je 3- do 5-krat po 500 mg do 1000 mg (1 do 2 kapsuli).
Način uporabe
Kalcijev karbonat je nujno potrebno jemati med obrokom.
-
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,
-
hiperkalciemija,
-
hiperkalciurija,
-
urolitiaza,
-
hipofosfatemija.
Zaradi nevarnosti hiperkalciemije in izvenkostnih osifikacij je med zdravljenjem s kalcijevim
karbonatom potrebno redno spremljanje plazemskih in urinskih koncentracij kalcija in fosfatov:
-
pri bolnikih z zmerno ali hudo ledvično odpovedjo v preddializnem obdobju zadostuje laboratorijska kontrola prej omenjenih elementov 1-krat mesečno,
-
pri bolnikih, ki se zdravijo s kronično hemodializo, je v stabilnem obdobju potrebna laboratorijska kontrola 1- krat na 2−4 tedne,
-
pri bolnikih, ki se zdravijo s CAPD (kronična ambulantna peritonealna dializa), zadostuje v stabilnem obdobju kontrola 1-krat na 4 tedne,
-
pri uvajanju zdravljenja, pri povečevanju odmerkov ali sočasni uvedbi aktivne oblike vitamina D (kalcitriola ali kalcidiola) so laboratorijske kontrole plazemske in urinske koncentracije kalcija in fosfatov potrebne vsak teden do doseženega stabilnega stanja,
-
pri bolnikih, ki prejemajo ob kalcijevem karbonatu tudi aktivno obliko vitamina D, je potrebno tudi v stabilnem stanju preverjati plazemske koncentracije kalcija in fosfatov 1-krat na 2 tedna,
-
če med zdravljenjem s kalcijevim karbonatom pride do hiperkalciemije, je potrebno odmerek znižati,
-
če pride do hiperkalciemije in je nivo fosfatov v krvi še vedno previsok, je treba odmerek kalcijevega karbonata znižati in dodati aluminijev hidroksid.
Kalcijev karbonat zmanjšuje absorpcijo zdravilnih učinkovin iz prebavil, zato je zdravila potrebno jemati ločeno in sicer vsaj dve uri pred kalcijevim karbonatom ali štiri ure po njem.
Posebna previdnost je potrebna, če sta v anamnezi ugotovljeni urolitiaza ali sarkoidoza.
Pri starejših osebah je pogosto ugotovljena aklorhidrija ali hipoklorhidrija, ki povzročata zmanjšano absorpcijo kalcija, kljub temu, da se jemlje kalcijev karbonat med obrokom.
Posebna previdnost je potrebna pri bolnikih, ki jemljejo glikozide digitalisa, ker se lahko poveča toksičnost digitalisa.
Sočasno dajanje tiazidnih diuretikov ali vitamina D zveča tveganje hiperkalciemije.
Pri sočasnem zdravljenju z antagonisti kalcija ali s tetraciklini se učinek teh zdravil lahko zmanjša. Zmanjšana je tudi absorpcija pripravkov železa, fluorokinolonov, bifosfonatov in fluoridov iz prebavil. Na absorpcijo kalcija vplivajo tudi kajenje, uživanje alkoholnih pijač in pijač, ki vsebujejo kofein, zato jih odsvetujemo.
Hrana, ki vsebuje oksalno kislino (rabarbara, špinača), fitinsko kislino (otrobi, polnozrnate žitarice) in fosfate (mleko in mlečni proizvodi), lahko zmanjša absorpcijo kalcija, zato se odsvetuje sočasno uživanje te hrane in jemanje kalcijevega karbonata.
Med nosečnostjo in dojenjem jemanje kalcijevega karbonata ni škodljivo. Kalcij prehaja v mleko, vendar le v količinah, ki ne vplivajo na dojenčka.
Zdravilo Kalcijev karbonat Lekarna Ljubljana nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Neželeni učinki, ki se lahko pojavljajo med zdravljenjem z zdravilom Kalcijev karbonat Lekarna Ljubljana, so po pogostnosti razvrščeni v naslednje skupine:
-
zelo pogosti (≥ 1/10),
- pogosti (≥ 1/100 do < 1/10),
- občasni (≥ 1/1000 do < 1/100),
- redki (≥ 1/10.000 do < 1/1000),
- zelo redki (< 1/10.000),
-
neznani (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). Pogostnost neželenih učinkov na posamezne organske sisteme:
Bolezni prebavil
Redki: zaprtost, napenjanje, slabost, bruhanje, driska, zmanjšan apetit, dispepsija, hiperacidnost (prehodna in lahko nastane po nagli prekinitvi dolgotrajnega zdravljenja).
Presnovne in prehranske motnje
Občasni: hiperkalciemija, hipofosfatemija
Redki: mlečno-alkalijski sindrom (hiperkalciemija, alkaloza, motnje v delovanju ledvic). Pojavi se skoraj izključno po velikih odmerkih, posebej pa so mu podvrženi dehidrirani bolniki in tisti, ki imajo moteno elektrolitsko ravnovesje.
Med neželenimi učinki zdravljenja s kalcijevim karbonatom je najpomembnejša hiperkalciemija, ki jo je potrebno nadzorovati in po potrebi ustrezno ukrepati.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Dolgotrajno jemanje velikih odmerkov kalcijevega karbonata lahko, zlasti pri sočasnem jemanju pripravkov vitamina D, povzroči hiperkalciemijo, urolitiazo in kalcinacijo mehkih tkiv. V takih primerih je potrebno zmanjšati odmerke kalcijevega karbonata ali začasno prenehati z dajanjem ter pozneje nadaljevati z manjšimi odmerki. Učinkovitost se lahko poveča z znižanjem kalcija v dializni raztopini. Zgodnji simptomi hiperkalciemije se kažejo v močnem zaprtju, suhih ustih, glavobolu, žeji, vzdražljivosti, zmanjšanem apetitu, depresiji, okusu po kovini, neobičajni utrujenosti ali slabosti.
Kasnejši simptomi hiperkalciemije pa v zmedenosti, zaspanosti, visokem krvnem pritisku, povečani občutljivosti oči in kože na svetlobo (posebno pri dializnih bolnikih), nepravilnem (hitrem ali počasnem) srčnem utripu, slabosti in bruhanju, povečani količini urina in pogostem uriniranju.
Pri zaužitju večjega števila (kot je predpisano) kapsul naenkrat je potrebno vzpodbuditi bruhanje ali izprati želodec in posledice zdraviti simptomatsko.
Farmakološke lastnosti - Kalcijev 500 mg
Farmakoterapevtska skupina: minerali; oznaka ATC: A12AA04. Mehanizem delovanja
Kalcijev karbonat je učinkovit vezalec fosfatov v prehrani, s katerim je ob pravilnem odmerjanju mogoče doseči normalizacijo plazemske koncentracije fosfatov in preprečiti napredovanje sekundarnega hiperparatireoidizma pri delu odraslih bolnikov in tudi otrok s kronično ledvično odpovedjo.
Absorpcija
Kalcijev karbonat se v želodcu raztaplja počasi. Po reakciji s klorovodikovo kislino v želodcu nastanejo kalcijev klorid, ogljikov oksid in voda. Aktivna absorpcija poteka predvsem v duodenumu. Približno 90
% kalcijevega karbonata se v tankem črevesu pretvori v netopne kalcijeve soli, ki se ne absorbirajo. Na absorpcijo vplivajo pH želodčnega soka (pomemben za ionizacijo kalcija), aktivne oblike vitamina D in parathormon.
Pri starejših osebah je pogosto ugotovljena aklorhidrija ali hipoklorhidrija, ki povzročata zmanjšano absorpcijo kalcija.
Prisotnost oksalatov, fitatov, sulfatov ali maščobnih kislin zaradi nastanka težko topljivih kompleksov s kalcijem zmanjšuje absorpcijo kalcija. Povprečno se ga absorbira 10 do 30 %.
Porazdelitev
Absorbirani kalcij se hitro porazdeli po zunajcelični tekočini in se kmalu vgradi v okostje, kjer je vezanega 99 % kalcija. Preostali 1 % kalcija je dokaj enakomerno porazdeljen med zunaj- in znotrajcelično tekočino. V plazmi ga je približno 45 % vezanega na beljakovine.
V cerebrospinalni tekočini je koncentracija kalcija 50% plazemske in se spreminja s plazemsko koncentracijo.
Izločanje
Večina (80%) zaužitega neabsorbiranega kalcija se v obliki netopnih soli izloča z blatom. Manjši del kalcija se izloči v žolč in pankreatični sok. Plazemski kalcij se v ledvičnih glomerulih filtrira. Večina filtriranega kalcija se nato absorbira v proksimalnih in distalnih tubulih. Izločanje kalcija skozi ledvice se zmanjša pri zmanjšani koncentraciji ioniziranega kalcija, pri povečani aktivnosti parathormona, hipervitaminozi vitamina D ali med uporabo tiazidnih diuretikov. Le majhen del kalcija se izloča z znojem.
