Enjaymo 50 mg/ml raztopina za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- ▼
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Enjaymo 50 mg/ml
Zdravilo Enjaymo je indicirano za zdravljenje hemolitične anemije pri odraslih bolnikih z boleznijo
hladnih aglutininov (BHA).
Zdravilo Enjaymo mora dati zdravstveni delavec pod nadzorstvom zdravnika, ki ima izkušnje z
vodenjem bolnikov s hematološkimi boleznimi.
Odmerjanje
Bolniki morajo biti cepljeni v skladu z najnovejšimi lokalnimi priporočili, veljavnimi za bolnike s
trajnimi pomanjkanji komplementa (glejte poglavje 4.4).
Priporočeni odmerek temelji na telesni masi. Za bolnike s telesno maso od 39 kg do manj kot 75 kg je priporočeni odmerek 6500 mg, za bolnike s telesno maso 75 kg ali več pa 7500 mg. Zdravilo Enjaymo je treba dajati intravensko, prva dva tedna vsak teden, pozneje na dva tedna. Zdravilo Enjaymo je treba dajati ob času, priporočenem po shemi odmerjanja, ali v intervalu dveh dni okrog tega časa (glejte poglavje 4.4). Zdravilo Enjaymo je namenjeno le za neprekinjeno uporabo kot kronično zdravljenje, razen če je prenehanje zdravljenja z njim klinično indicirano.
Izpuščeni odmerek
V primeru izpuščenega odmerka je treba izpuščeni odmerek uporabiti čim prej. Če je od zadnjega odmerka minilo že več kot 17 dni, je treba zdravljenje znova začeti z uporabo enkrat na teden prva dva tedna in nato na dva tedna.
Posebne populacije
Starejše osebe
Bolnikom z BHA, starim 65 let ali več, odmerka ni treba prilagoditi (glejte poglavji 5.1 in 5.2).
Okvara jeter
Bolnikom z okvaro jeter odmerka ni treba prilagoditi.
Okvara ledvic
Bolnikom z okvaro ledvic odmerka ni treba prilagoditi.
Pediatrična populacija
Zdravilo Enjaymo pri otrocih v starosti < 18 let nima pomembne uporabe za zdravljenje BHA. Način uporabe
Zdravilo Enjaymo je namenjeno samo za intravensko infundiranje. Ne sme se ga injicirati z intravenskim vbrizganjem ali v bolusu. Za navodila za pripravo in dajanje glejte poglavje 6.6.
Po pripravi je treba raztopino za infundiranje zdravila Enjaymo dati intravensko s hitrostjo
infundiranja, prikazano v preglednici 1.
Preglednica 1. Referenčna preglednica za infundiranje
| Razpon telesne mase | Odmerek (mg) | Število potrebnih vial | Volumen(ml) | Največja hitrost infundiranja |
| 39 kg ali več in do manj kot 75 kg | 6500 | 6 | 130 | 130 ml/uro |
| 75 kg ali več | 7500 | 7 | 150 | 150 ml/uro |
Bolniki s kardiovaskularno boleznijo lahko infuzijo prejmejo v 120 minutah.
Če se med dajanjem zdravila Enjaymo pojavi kakšen neželen učinek, je treba infundiranje po zdravnikovi presoji upočasniti ali prekiniti. V primeru preobčutljivostne reakcije prenehajte z dajanjem zdravila Enjaymo in začnite ustrezno zdravljenje. Po dokončani prvi infuziji je treba bolnika vsaj 2 uri nadzorovati glede znakov ali simptomov infuzijske in/ali preobčutljivostne reakcije. Po dokončanih nadaljnjih infuzijah je treba bolnika glede znakov in simptomov infuzijske reakcije nadzorovati 1 uro.
Infundiranje doma
Infundiranje na domu mora izvajati zdravstveni delavec.
Odločitev za infundiranje doma mora temeljiti na individualnih kliničnih značilnostih bolnika in njegovih individualnih potrebah. Prehod z infundiranja v klinični ustanovi na infundiranje doma mora vključevati zagotovitev dostopnosti ustrezne infrastrukture in virov, ki so v skladu z navodili lečečega zdravnika. Infundiranje zdravila Enjaymo doma pride v poštev za bolnike, ki so infundiranje v klinični ustanovi dobro prenašali in niso imeli z infundiranjem povezanih reakcij. Pri vrednotenju bolnikove primernosti za prejemanje infuzij doma je treba upoštevati njegove pridružene bolezni in njegovo
sposobnost za upoštevanje zahtev, povezanih z infundiranjem v domačem okolju. Poleg tega je treba upoštevati naslednja merila:
-
Bolnik ne sme imeti nobenih sočasnih stanj, ki bi po zdravnikovi presoji v primeru infundiranja doma lahko povečale bolnikovo tveganje v primerjavi z infundiranjem v kliničnem okolju. Pred začetkom infundiranja doma je treba opraviti izčrpno ovrednotenje in zagotoviti, da je bolnik zdravstveno stabilen.
-
Bolnik je moral uspešno vsaj tri mesece prejemati infuzijo zdravila Enjaymo v kliničnem okolju (bolnišničnem ali ambulantnem) pod nadzorstvom zdravnika ali izvajalca zdravstvene oskrbe, ki ima izkušnje z vodenjem bolnikov z BHA.
-
Bolnik mora biti voljan in sposoben upoštevati postopke infundiranja v domačem okolju ter priporočila lečečega zdravnika ali izvajalca zdravstvene oskrbe.
-
Zdravstveni delavec, ki bolniku daje infuzijo doma, mora biti na voljo ves čas infundiranja v domačem okolju in vsaj še 1 uro po infundiranju.
Če se bolniku med infundiranjem doma pojavijo neželeni učinki, je treba postopek infundiranja takoj prekiniti, uvesti ustrezno zdravljenje (glejte poglavje 4.4) in obvestiti lečečega zdravnika. V takšnih primerih mora lečeči zdravnik presoditi, ali naj bolnik prejme nadaljnje infuzije; če se odloči za nadaljevanje infuzij, mora odločiti tudi, ali jih je treba dajati v bolnišnici ali v nadzorovani ambulantni oskrbi.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije uporabljenega zdravila.
Okužbe
Zdravilo Enjaymo deluje na klasično pot komplementa in s specifično vezavo na komplementno beljakovinsko komponento 1, podkomponento s (C1s), prepreči cepitev komplementne beljakovine C4. Čeprav lektinske in alternativne poti niso prizadete, so bolniki lahko bolj dovzetni za resne okužbe, zlasti okužbe z inkapsuliranimi bakterijami, kot so Neisseria meningitidis, Streptococcus pneumoniae in Haemophilus influenzae. Bolniki morajo cepljenje proti inkapsuliranimi bakterijami opraviti pred začetkom zdravljenja z zdravilom Enjaymo, glejte "Cepljenja", spodaj.
V kliničnih študijah pri BHA so pri bolnikih, ki so prejemali zdravljenje z zdravilom Enjaymo poročali o resnih okužbah, vključno s sepso (glejte poglavje 4.8). Zdravila Enjaymo se ne sme uvesti bolnikom z aktivnimi, resnimi okužbami. Bolnike je treba nadzorovati glede zgodnjih znakov in simptomov okužb in jim naročiti, da takoj poiščejo zdravniško pomoč, če bi se taki simptomi pojavili.
Bolniki z virusnim hepatitisom in HIV so bili izključeni iz kliničnih študij. Pred zdravljenjem in med njim morajo bolniki zdravnika obvestiti, če jim postavijo diagnozo hepatitisa B, hepatitisa C ali okužbe s HIV. Bodite previdni pri zdravljenju bolnikov, ki imajo v anamnezi okužbo s hepatitisom B, hepatitisom C ali virusom HIV.
Cepljenja
Bolnike cepite v skladu z najnovejšimi lokalnimi priporočili, ki veljajo za bolnike s trajnimi pomanjkanji komplementa, vključno s cepivi proti meningokokom in streptokokom. Bolnike ponovno cepite v skladu z lokalnimi priporočili.
Bolnike, ki v preteklosti niso bili cepljeni proti inkapsuliranimi bakterijami, cepite vsaj 2 tedna pred prvim odmerkom zdravila Enjaymo. Če bolnik, ki ni bil cepljen, nujno potrebuje zdravljenje z zdravilom Enjaymo, naj cepivo/cepiva dobi čim prej. Koristi in tveganja antibiotične profilakse za preprečevanje okužb pri bolnikih, ki prejemajo zdravilo Enjaymo, niso ugotovljeni.
Preobčutljivostne reakcije
Tako kot druga beljakovinska zdravila lahko tudi uporaba zdravila Enjaymo povzroči preobčutljivostne reakcije, vključno z anafilaksijo. V kliničnih študijah z zdravilom Enjaymo niso opazili resnih preobčutljivostnih reakcij. Če se pojavijo preobčutljivostne reakcije, prenehajte uporabljati zdravilo Enjaymo in začnite ustrezno zdravljenje.
Z infundiranjem povezane reakcije
Uporaba zdravila Enjaymo lahko povzroči z infundiranjem povezane reakcije, in sicer med infundiranjem ali takoj po njem (glejte poglavje 4.8). Bolnike je potrebno nadzirati glede reakcij, povezanih z infundiranjem. Če se takšna reakcija pojavi, je treba infundiranje prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje.
Sistemski eritematozni lupus (SLE)
Osebe z dednim klasičnim pomanjkanjem komplementa imajo večje tveganje za razvoj SLE. Bolniki s SLE so bili izključeni iz kliničnih študij z zdravilom Enjaymo. Bolnike, ki prejemajo zdravilo Enjaymo, je treba nadzorovati glede znakov in simptomov SLE ter jih ustrezno oceniti. Pri bolnikih s SLE oziroma bolnikih, ki se jim pojavijo znaki in simptomi SLE, je treba zdravilo Enjaymo uporabljati previdno.
Spremljanje manifestacij BHA po prenehanju uporabe zdravila Enjaymo
Učinki na hemolizo se zmanjšajo po koncu zdravljenja. Zato je treba bolnike v primeru prenehanja
zdravljenja nadzirati glede znakov in simptomov hemolize. Natrij
To zdravilo vsebuje 3,5 mg natrija na ml oziroma 77 mg natrija na vialo, kar je enako 3,85 %
največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Študij medsebojnega delovanja niso izvedli. Zdravilo Enjaymo je rekombinantna humana beljakovina,
zato s citokromom P450 posredovana medsebojna delovanja zdravil niso verjetna.
Medsebojno delovanje sutimlimaba s substrati CYP ni raziskano. Toda je sutimlimab pri bolnikih znižal raven vnetnih citokinov, kakršen je IL-6, za katerega je znano, da zavira izražanje določenih jetrnih encimov CYP450 (CYP1A2, CYP2C9, CYP2C19 in CYP3A4). Zato je v primeru uvedbe ali prenehanja zdravljenja s sutimlimabom potrebna previdnost pri bolnikih, ki prejemajo tudi substrate CYP450 3A4, 1A2, 2C9 ali 2C19, zlasti tiste z ozkim terapevtskim indeksom (kot so varfarin, karbamazepin, fenitoin in teofilin), odmerke pa je treba prilagoditi, če je to potrebno.
Nosečnost
Podatkov o uporabi sutimlimaba pri nosečnicah ni. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov, kar zadeva reproduktivno toksičnost (glejte poglavje 5.3).
Znano je, da človeška protitelesa IgG prehajajo skozi placentno pregrado, zato obstaja možnost za prenos sutimlimaba od matere k razvijajočemu se plodu.
Iz previdnosti se je uporabi sutimlimaba med nosečnostjo bolje izogniti. Sutimlimab naj bi med nosečnostjo uporabljali le, če je jasno indiciran.
Dojenje
Znano je, da se človeški IgG izločajo v materino mleko prvih nekaj dni po rojstvu, a se njihova koncentracija kmalu potem zmanjša na nizko. Tveganja za dojenega otroka med tem kratkim obdobjem tako ni mogoče izključiti. Ni znano, ali se sutimlumab/presnovki pri človeku izločajo v materino mleko. Odločiti se je treba bodisi za prenehanje dojenja bodisi za prenehanje/prekinitev zdravljenja z sutimlimabom, upoštevaje koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja za žensko.
Plodnost
Učinkov sutimlimaba na plodnost samcev in samic pri živalih niso raziskali. V študijah ponavljajočih se odmerkov sutimlimaba z izpostavljenostmi do približno 4-kratnega priporočenega odmerka za človeka, pri javanskih makakih niso opažali učinkov na reproduktivne organe.
Zdravilo Enjaymo nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Povzetek varnostnih značilnosti
Neželeni učinki zdravila Enjaymo, o katerih so najpogosteje poročali v kliničnih študijah CADENZA in CARDINAL, so bili glavobol, hipertenzija, okužba sečil, okužba zgornjih dihal, nazofaringitis, navzea, bolečine v trebuhu, z infundiranjem povezane reakcije in cianoza (poročana kot akrocianoza).
Seznam neželenih učinkov
Ocena varnosti zdravila Enjaymo pri bolnikih z BHA je temeljila predvsem na podatkih 66 bolnikov, ki so sodelovali v randomizirani, s placebom nadzorovani študiji 3. faze (CADENZA) in na odprtem preskušanju z eno samo skupino (CARDINAL).
V preglednici 2 so navedeni neželeni učinki, opaženi v kliničnih študijah CADENZA in CARDINAL; prikazani so po organskih sistemih in pogostnosti, upoštevaje naslednje kategorije: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Preglednica 2. Seznam neželenih učinkov v študijah CADENZA in CARDINAL
| Organski sistem po MedDRA | Zelo pogosti | Pogosti |
| Infekcijske in parazitske | Bolezni sečil | Okužbe spodnjih dihalc |
| bolezni | Cistitis | Urosepsa |
| Okužba zgornjih dihala | Okužba sečil z Echerichio | |
| Nazofaringitis b | Bakterijska okužba sečil | |
| GastroenteritisRinitis | Bakterijski cistitis Herpes na ustnicah | |
| Viremija s Herpes simplex | ||
| Herpes zoster | ||
| Herpes simplex | ||
| Splošne težave in spremembe | Pireksijaf | |
| na mestu aplikacije | Občutek mrazenjaf | |
| Z infundiranjem povezana | ||
| reakcijaf |
| Bolezni živčevja | Glavobol | Avraf Vrtoglavicaf* |
| Žilne bolezni | HipertenzijadCianoza (poročana kot akrocianoza)Raynaudov fenomen | Hipotenzija f*Stresna kardiomiopatija f |
| Bolezni prebavil | Bolečina v trebuhueNavzea | Diarejaf Dispepsijaf Aftozni ulkusf |
| Bolezni dihal, prsnega koša inmediastinalnega prostora | Neprijeten občutek v prsihf* | |
| Bolezni kože in podkožja | Pruritus f* |
aOkužba zgornjih dihal: vključuje okužbe zgornjih dihal, bronhitis in virusne okužbe zgornjih dihal
bNazofaringitis: nazofaringitis, faringitis
cOkužba spodnjih dihal: pljučnica zaradi Klebsielle, pljučnica zaradi COVID-19, okužba spodnjih dihal, virusna okužba dihal, okužba dihal, pljučnica
dHipertenzija: hipertenzija, zvišan krvni tlak, esencialna hipertenzija, hipertenzivna kriza, hipertenzija bele halje
eBolečine v trebuhu: bolečine v trebuhu, bolečine v spodnjem delu trebuha, bolečine v zgornjem delu trebuha, občutljivost trebuha
fZ infundiranjem povezana reakcija: vse so se pojavile v 24 urah po začetku infundiranja zdravila Enjaymo. *Dogodki, ki so povezani s preobčutljivostnimi reakcijami so navedeni v preglednici.
Resne okužbe
Med 66 bolniki, ki so sodelovali v študijah CADENZA in CARDINAL, so o resnih okužbah poročali pri 10 (15,2 %) bolnikih. Resne okužbe, naštete v preglednici neželenih učinkov zdravila (NUZ), vključujejo okužbo dihal [pljučnica zaradi Klebsielle (n = 1), okužba dihal (n = 1), pljučnica zaradi COVID-19 (n = 1)], okužbo sečil [urospesa (n = 1), okužba sečil (n = 1), bakterijska okužba sečil
(n = 1)], okužbo s Hepres zoster (n = 1). Pri enem bolniku je bil sutimlimab opuščen, zaradi resne pljučnice zaradi Klebsielle s smrtnim izidom. O drugih primerih okužb s smrtnim izidom niso poročali. Za informacije o priporočilih za cepljenje proti resnim okužbam ter nadzor za odkrivanje zgodnjih znakov in simptomov okužb glejte poglavje 4.4.
Imunogenost
Imunogenost sutimlimaba so pri bolnikih z BHA ocenili v študijah CARDINAL in CADENZA ob izhodišču, med obdobjem zdravljenja in ob koncu zdravljenja (26. teden). Med zdravljenjem nastala protitelesa proti zdravilu (ADA – anti-drug antibodies) so se pojavila pri 2 od 24 bolnikov (8,3 %), ki so bili vključeni v študijo CARDINAL in so prejeli vsaj en odmerek sutimlimaba. V študiji CADENZA so se med zdravljenjem nastala protitelesa proti zdravilu pojavila pri 6 od 42 bolnikov (14,3 %), ki so prejemali sutimlimab. Ta ADA so bila prehodne narave, njihov titer je bil nizek in niso bila povezana s spremembami v farmakokinetičnem profilu, kliničnega odziva ali neželenih učinkov.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Farmakološke lastnosti - Enjaymo 50 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: imunosupresivi, inhibitorji komplementa, oznaka ATC: L04AJ04
Mehanizem delovanja
Sutimlimab je monoklonsko protitelo IgG podskupine 4 (IgG4), ki zavre klasično pot komplementa in se specifično veže na komplementno beljakovinsko komponento 1, podkomponento s (C1s), serinsko proteazo, ki cepi C4. Sutimlimab ne zave delovanja lektinske in alternativnih poti komplementa.
Zavrtje klasične poti komplementa na ravni C1s prepreči odlaganje komplementnih opsoninov na površino eritrocitov. Tako pri bolnikih z BHA zavre hemolizo, prepreči nastajanje provnetnih anafilatoksinov C3a in C5a ter terminalnega komplementnega kompleksa C5b-9.
Klinična učinkovitost in varnost
Več kot 90-odstotno zavrtje poti komplementa so opažali po prvi infuziji zdravila Enjaymo, ravni C4 pa so se pri bolnikih z BHA povrnile na normalno raven (0,2 g/l) v enem tednu po prvem odmerku zdravila Enjaymo.
Varnost in učinkovitost zdravila Enjaymo pri bolnikih z boleznijo hladnih aglutininov (BHA) so
ocenili v randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji 3. faze (CADENZA) pri
42 bolnikih (n = 22 prejemnikov zdravila Enjaymo in n = 20 prejemnikov placeba) ter v odprti študiji
3. faze z eno samo skupino (CARDINAL) pri 24 bolnikih v trajanju 26 tednov. Po dokončanju šestmesečnega obdobja zdravljenja (del A) so bolniki v obeh študijah še naprej prejemali zdravilo Enjaymo med dolgoročnim obdobjem spremljanja varnosti in trajnosti odziva (del B) dodatnih
12 mesecev (v študiji CADENZA) oziroma 24 mesecev (študija CARDINAL) po tem, ko je zadnji bolnik dokončal del A. Obe študiji sta vključevali 9-tedensko spremljanje po zadnjem odmerku zdravila Enjaymo. Ključni merili primernosti sta bili izhodiščna koncentracija hemoglobina (Hb)
≤ 10 g/dl in aktivna hemoliza s koncentracijo bilirubina nad normalnim referenčnim območjem. Bolniki s sindromom hladnih aglutininov (SHA) so bili izključeni. Bolniki v študiji CADENZA v anamnezi niso imeli nobene transfuzije krvi v 6 mesecih oziroma ne več kot ene transfuzije krvi v
12 mesecih pred vključitvijo v študijo, bolniki v študiji CARDINAL pa so imeli v anamnezi vsaj eno dokumentirano transfuzijo krvi v 6 mesecih pred vključitvijo v študijo. Bolniki s telesno maso od
39 do < 75 kg so prejeli 6500 mg, bolniki s telesno maso ≥ 75 kg pa 7500 mg zdravila Enjaymo intravensko v 60 minutah na 0. dan, 7. dan in nato na vsakih 14 dni. Glavne izhodiščne značilnosti populacije v preskušanju so povzete v preglednici 3, spodaj.
Preglednica 3. Izhodiščne značilnosti bolnikov, vključenih v klinične študije
| Parameter | Statistika | CADENZA | CARDINAL | |
| PlaceboN = 20 | Zdravilo EnjaymoN = 22 | Zdravilo EnjaymoN = 24 | ||
| Starost | PovprečjeMin, Maks | 68,251, 83 | 65,346, 88 | 71,355, 85 |
| Parameter | Statistika | CADENZA | CARDINAL | |
| PlaceboN = 20 | Zdravilo EnjaymoN = 22 | Zdravilo EnjaymoN = 24 | ||
| SpolMoškiŽenske | n (%) | 4 (20,0)16 (80,0) | 5 (22,7)17 (77,3) | 9 (37,5)15 (62,5) |
| Telesna masa | Povprečje, kgMin, Maks | 64,948, 95 | 66,839, 100 | 67,840, 112 |
| Hemoglobin | Povprečje,g/dl | 9,33 | 9,15 | 8,59 |
| Bilirubin (celokupni)* | µmol/l | 35,77(1,75 X ZMN) | 41,17(2 X ZMN) | 53,26(2,6 X ZMN†) |
| AnamnezatransfuzijeV zadnjih 6 mesecihV zadnjih12 mesecih | Povprečno število transfuzij (razpon) | 00 | 00,14 (0, 1) | 3,2 (1, 19)4,8 (1, 23) |
| Lestvica utrujenosti FACIT† | Povprečje | 32,99 | 31,67 | 32,5 |
*N = 21 v preskušanju CARDINAL; placebo N = 18 in zdravilo Enjaymo N = 20 v preskušanju CADENZA za podatke o bilirubinu, izključujoč bolnike, ki so imeli pozitiven izvid testiranja za Gilbertov sindrom ali izvida takšnega testiranja niso imeli.
†ZMN: zgornja meja normale, FACIT: lestvica Functional Assessment of Chronic Illness Therapy (utrujenost po FACIT je merjena na lestvici od 0 (najhujša utrujenost) do 52 (brez utrujenosti).
Študija CADENZA
Dvainštirideset bolnikov je bilo randomiziranih ali na prejemanje zdravila Enjaymo (N = 22) ali placeba (N = 20) do 25. tedna.
Ocena učinkovitosti je temeljila na deležu bolnikov, ki so dosegli primarni opazovani dogodek: zvišanje koncentracije Hb za ≥ 1,5 g/dl ob času ocene zdravljenja (povprečna vrednost 23., 25. in 26. teden), brez transfuzije krvi od 5. do 26. tedna in brez zdravljenja BHA, ki bi presegalo po protokolu dovoljeno zdravljenje, od 5. do 26. tedna. Bolnik je prejel transfuzijo krvi, če je dosegel naslednji mejni vrednosti hemoglobina: Hb < 7 g/dl ali Hb < 9 g/dl s simptomi. Prepovedano zdravljenje je obsegalo rituksimab sam ali v kombinaciji s citotoksičnimi zdravili.
Učinkovitost so dodatno ocenili na podlagi naslednjih dveh sekundarnih opazovanih dogodkov: na podlagi vpliva zdravila Enjaymo na povprečno spremembo Hb v primerjavi z izhodiščem in ocene utrujenosti po FACIT (FACIT-fatigue) za ovrednotenje spremembe v kakovosti življenja. Dodatni sekundarni opazovani dogodki so bili: laboratorijska merila hemolize, vključno s povprečno
spremembo celokupnega bilirubina v primerjavi z izhodiščem. Zbrani podporni podatki o
učinkovitosti so vključevali uporabo transfuzij po petih tednih zdravljenja. Rezultati učinkovitosti so prikazani v preglednicah 4 in 5 spodaj.
Preglednica 4. Rezultati učinkovitosti pri bolnikih z BHA v študiji CADENZA – Del A
| Parameter | Statistika | PlaceboN = 20 | Zdravilo EnjaymoN = 22 | Terapevtskiučinek |
| Odziven bolnika | % | 3 (15,0) | 16 (72,7) | |
| (95-% IZ) | (3,2; 37,9) | (49,8; 89,3) | ||
| Razmerje | 15,94 | |||
| obetov (95-%IZ) | (2,88; 88,04) | |||
| Vrednost p | < 0,001 | |||
| Hemoglobin | Povprečna sprememba od izhodišča (povprečje po mNK†), g/dl | 0,09 | 2,66 | 2,56 |
| 95 % IZpovprečja po mNK | (-0,5; 0,68) | (2,09; 3,22) | (1,75; 3,38) | |
| Vrednost p | < 0,001 | |||
| Povprečno število transfuzij (od5. do 26. tedna) | n (SD) | 0,5 (1,1) | 0,05 (0,2) | NI |
| Lestvica utrujenosti FACIT† | Povprečje | 33,66 | 43,15 | |
| Povprečna | ||||
| sprememba od | ||||
| izhodišča | ||||
| (povprečje po | ||||
| mNK†) | 1,91 | 10,83 | 8,93 | |
| 95-% IZ | ||||
| povprečja po | (-1,65; | (7,45; | ||
| mNK | 5,46) | 14,22) | (4; 13,85) | |
| Vrednost p | < 0,001 | |||
| Celokupni bilirubin* | Povprečje,µmol/l | 33,95 | 12,12 | |
| Povprečna sprememba od izhodišča | -1,83 | -22,13 | NI |
| Parameter | Statistika | PlaceboN = 20 | Zdravilo EnjaymoN = 22 | Terapevtskiučinek |
| Število bolnikov, ki se jim je stanje normaliziralo (%) | 4 (22,2 %) | 15 (88,2) |
aKot odziven je bil opredeljen bolnik, ki se mu je koncentracija Hb od izhodišča do časa ocene zdravljenja zvišala za ≥ 1,5 g/dl (povprečna vrednost 23., 25. in 26. teden), ni prejel transfuzije krvi od 5. do 26. tedna ter od 5. do 26. tedna ni prejemal zdravljenja za BHA, ki bi presegalo po protokolu dovoljeno zdravljenje.
*N = 18 za placebo in N = 17 za zdravilo Enjaymo za podatke o bilirubinu, izključujoč bolnike, ki so imeli pozitiven izvid testiranja za Gilbertov sindrom ali izvida takšnega testiranja niso imeli.
†mNK = metoda najmanjših kvadratov, FACIT = lestvica Functional Assessment of Chronic Illness
Therapy, NI = ni izračunano.
Povprečna sprememba hemoglobina (Hb) od izhodišča je prikazana na sliki 1, spodaj.
Slika 1. Študija CADENZA dela A: prikaz povprečne spremembe hemoglobina od izhodišča
(g/dl) (+/- std. napaka) glede na obisk
Povprečne vrednosti bilirubina po posameznih obiskih so prikazane na sliki 2, spodaj.
Slika 2. Študija CADENZA dela A: prikaz povprečne koncentracije bilirubina (µmol/l) (+/- std. napaka) po obiskih (izključujoč preiskovance s pozitivnim ali neznanim izvidom testiranja za Gilbertov sindrom)
Z zdravjem povezana kakovost življenja
V delu A so povečanje povprečne ocene FACIT-utrujenost (FACIT-fatigue) prikazane na sliki 3, spodaj.
Slika 3. Študija CADENZA: prikaz povprečne spremembe ocene utrujenosti po FACIT (std. napaka) po obiskih – opaženo – celotni nabor za analizo
V delu B se je povprečna koncentracija hemoglobina ohranila na > 11 g/dl in opažali so trajno normalizacijo povprečne koncentracije bilirubina, kar kaže na trajno zmanjšanje hemolize. Izboljšanja ocene utrujenosti FACIT-Fatigue, opažena v delu A, so se ohranila.
Po zadnjem odmerku zdravila Enjaymo v študiji so opažali znake in simptome ponovne hemolize. Povprečni hemoglobin se je devet tednov po zadnjem odmerku v delu B znižal za 2,41 g/dl, standardni odklon (std. odklon) 2,21, in povprečni bilirubin se je zvišal za 21,80 µmol/l (std. odklon: 18,14) v primerjavi z zadnjima razpoložljivima vrednostima med zdravljenjem. Povprečna ocena utrujenosti FACIT-Fatigue se je vrnila skoraj na izhodiščno raven, 31,29, povprečna sprememba SD od izhodišča je bila -1,40 (11,48).
Študija CARDINAL
Štiriindvajset bolnikov je zdravilo Enjaymo prejemalo do 25. tedna.
Ocena učinkovitosti je temeljila na deležu bolnikov, ki so dosegli primarni opazovani dogodek: zvišanje koncentracije Hb za ≥ 2 g/dl ali koncentracijo Hb ≥ 12 g/dl ob času ocene zdravljenja (povprečna vrednost 23., 25. in 26. teden), brez transfuzije krvi od 5. do 26. tedna in brez zdravljenja BHA, ki bi presegalo po protokolu dovoljeno zdravljenje, od 5. do 26. tedna. Bolnik je prejel transfuzijo krvi, če je dosegel naslednji mejni vrednosti hemoglobina: Hb < 7 g/dl ali Hb < 9 g/dl s simptomi. Prepovedano zdravljenje je obsegalo rituksimab sam ali v kombinaciji s citotoksičnimi zdravili.
Učinkovitost so dodatno ocenili na podlagi naslednjih sekundarnih opazovanih dogodkov: na podlagi vpliva zdravila Enjaymo na Hb in laboratorijska merila hemolize, vključno s povprečno spremembo celokupnega bilirubina od izhodišča. Sprememba kakovosti življenja je bila ocenjena kot sekundarni opazovani dogodek, in sicer s povprečno spremembo ocene utrujenosti po FACIT od izhodišča. Zbrani podporni podatki o učinkovitosti so vključevali uporabo transfuzij po petih tednih zdravljenja.
Preglednica 5 prikazuje rezultate učinkovitosti pri bolnikih z BHA v študiji CARDINAL.
Preglednica 5. Rezultati učinkovitosti pri bolnikih z BHA v študiji CARDINAL – Del A
| Parameter | Statistika | ZDRAVILOENJAYMON = 24 |
| Odziven bolnika | n (%) | 13 (54) |
| Parameter | Statistika | ZDRAVILOENJAYMON = 24 |
| Hemoglobin | Povprečna sprememba od izhodišča (povprečje po mNK†), g/dl95-% IZ povprečja po mNK | 2,60(0,74; 4,46) |
| Povprečno število transfuzij (od 5. do 26. tedna) | n | 0,9 |
| Celokupni bilirubin* | Povprečje, µmol/lPovprečna sprememba od izhodišča (povprečje po mNK†)Število bolnikov, ki se jim je stanjenormaliziralo (%) | 15,48 (0,76 ×ZMN†)-38,1813 (54,2) |
| Lestvica utrujenosti FACIT† | PovprečjePovprečna sprememba od izhodišča (povprečje po mNK†)95-% IZ povprečja po mNK | 44,2610,85(8,0; 13,7) |
aKot odziven je bil opredeljen bolnik, ki se mu je do časa ocene zdravljenja koncentracija Hb od izhodišča zvišala za ≥ 2 g/dl ali je imel Hb ≥ 12 g/dl (povprečna vrednost 23., 25. in 26. teden), ni prejel transfuzije krvi od 5. do 26. tedna ter od 5. do 26. tedna ni prejemal zdravljenja za BHA, ki bi presegalo po protokolu dovoljeno zdravljenje.
*N = 21 za podatke o bilirubinu, izključujoč bolnike z Gilbertovim sindromom
†mNK: metoda najmanjših kvadratov, ZMN: zgornja meja normale, FACIT: lestvica Functional Assessment of Chronic Illness Therapy.
V delu B se je povprečna koncentracija hemoglobina ohranila na > 11 g/dl in opažali so trajno normalizacijo povprečne koncentracije bilirubina, kar kaže na trajno zmanjšanje hemolize.
Po zadnjem odmerku zdravila Enjaymo v študiji so opažali znake in simptome ponovne hemolize.
Povprečni hemoglobin se je devet tednov po zadnjem odmerku v delu B znižal za 2,28 g/dl
(std. odklon: 1,80) in povprečni bilirubin se je zvišal za 24,27 µmol/l (std. odklon: 13,51) v primerjavi z zadnjima razpoložljivima vrednostima med zdravljenjem. Povprečna ocena utrujenosti
FACIT-Fatigue se je vrnila proti izhodiščni vrednosti, povprečna sprememba SD od izhodiščne vrednosti pred zdravljenjem je bila 1,05 (8,15).
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila (EMA) je odstopila od obveze za predložitev rezultatov študij z zdravilom Enjaymo za vse podskupine pediatrične populacije za zdravljenje primarne bolezni hladnih aglutininov (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Starejša populacija
Večina bolnikov (43/66; 65 %), vključenih v klinične študije z zdravilom Enjaymo za BHA, je bila stara 65 let ali več. Klinične izkušnje, o katerih so poročali, niso pokazale nobenih razlik v odzivu med bolniki, starejšimi od 65 let, in mlajšimi bolniki.
Farmakokinetiko sutimlimaba so raziskali pri 24 bolnikih (CARDINAL) oziroma 42 bolnikih
(CADENZA). Študiji sta zajeli 51 bolnikov, zdravljenih s 6500 mg, in 15 bolnikov, zdravljenih s 7500
mg skladno s priporočeno odmerno shemo. Celotne izpostavljenosti v stanju dinamičnega ravnovesja
ob predlagani shemi odmerjanja so prikazane v preglednici 6.
Preglednica 6. Povprečna parametra izpostavljenosti (std. odklon) v stanju dinamičnega ravnovesja
| Študiji CARDINAL in CADENZA | Odmerek (mg) | Cmin (µg/ml)* | AUCSS (µg h/ml)* |
| Povprečje (std. odklon) | 6500 (n = 51)7500 (n = 15) | 1397 (721)1107 (661) | 697449 (256234)576017 (253776) |
* Okrajšave: AUCss = površina pod krivuljo med 2 zaporednima odmerkoma po doseženem stanju dinamičnega ravnovesja, Cmin = najnižja koncentracija v stanju dinamičnega ravnovesja, opredeljeno kot 1 uro pred uporabo naslednjega odmerka.
Stanje dinamičnega ravnovesja je bilo doseženo do 7. tedna po začetku zdravljenja s sutimlimabom, pri čemer je bilo razmerje kopičenja manjše od 2.
Porazdelitev
Volumen porazdelitve v stanju dinamičnega ravnovesja je bil pri bolnikih z BHA v centralnem in
perifernem razdelku približno 5,8 l.
Biotransformacija
Sutimlimab je beljakovina. Splošno znano je, da se protitelesa presnovijo z razgradnjo v majhne
peptide in posamezne aminokisline.
Izločanje
Eliminacijski razpolovni čas je odvisen od plazemske koncentracije. Terminalni eliminacijski razpolovni čas sutimlimaba v stanju dinamičnega ravnovesja na podlagi celokupnega očistka (linearni in nelinearni očistek) je 16 dni.
Linearnost/nelinearnost
Po enkratnih odmerkih se je očistek sutimlimaba uvodoma strmo zmanjšal pri odmerkih, manjših od
30 mg/g (~ 2 g), pri odmerkih od 60 do 100 mg/kg sutimlimaba pa je postal neodvisen od odmerka. Posebne populacije
Klinično pomembnih sprememb v farmakokinetiki sutimlimaba glede na spol, starost, okvaro jeter ali okvaro ledvic, niso opazili. Raven izpostavljenosti (Cmax, Cmin in AUC) v stanju dinamičnega ravnovesja je bila ocenjena na podlagi odmerkov 6500 mg (< 75 kg) in 7500 mg (≥ 75 kg), uporabljenih na 0. in 7. dan ter nato vsakih 14 dni. Populacijska farmakokinetična analiza je pokazala podobne parametre izpostavljenosti med spoloma (101 udeležencev in 95 udeleženk).
Populacijska farmakokinetična analiza je pokazala podobne parametre izpostavljenosti med rasami udeležencev (94 belcev, 10 črncev, 42 Azijcev).
Populacijska farmakokinetična analiza je pokazala, da sta na farmakokinetiko sutimlimaba vplivali telesna masa in etnična pripadnost (japonska v primerjavi z ne-japonsko). Pri udeležencih z večjo
telesno maso so opažali manjšo izpostavljenost. Na podlagi primerjave med študijami je bila AUC0-168 sutimlimaba po 30 do 100 mg/kg pri japonskih udeležencih do 38 % višja kot pri ne-japonskih.
Farmakokinetično/farmakodinamično razmerje
Koncentracija sutimlimaba nad 100 µg/ml je dosegla maksimalno zavrtje poti komplementa. Predlagana shema odmerjanja je v stanju dinamičnega ravnovesja ustvarila ustrezno izpostavljenost sutimlimabu, da so bili doseženi klinično pomembni učinki na koncentracijo Hb, bilirubina in celotne ravni C4.
Farmacevtski podatki - Enjaymo 50 mg/ml
Polisorbat 80 (E 433)
Natrijev klorid
Natrijev dihidrogenfosfat (E 339) Natrijev hidrogenfosfat (E 339) Voda za injekcije
V primeru pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.
Neodprta viala:
4 leti
Shranjevanje zdravila po odprtju:
Kemijska in fizikalna stabilnost med uporabo sta dokazani za 16 ur pri temperaturi od 18 °C do 25 °C in za 72 ur pri temperaturi od 2 °C do 8 °C. Z mikrobiološkega stališča je treba zdravilo uporabiti takoj.
Če ni uporabljeno takoj, so čas shranjevanja med uporabo in pogoji pred uporabo odgovornost uporabnika; čas običajno ne sme presegati 24 ur na temperaturi od 2 °C do 8 °C ali 8 ur na sobni temperaturi, razen če je bilo odpiranje viale in dodajanje v infuzijsko vrečko opravljeno v nadzorovanih in preverjenih aseptičnih pogojih.
Shranjujte v hladilniku (pri temperaturi od 2 °C do 8 °C). Shranjujte v originalni ovojnini z zagotovitev zaščite pred svetlobo. Ne zamrzujte.
Za pogoje shranjevanja po prvem odpiranju viale zdravila glejte poglavje 6.3.
22 ml raztopine v viali (steklo tipa I) z zamaškom (butilna guma), zaporo (aluminij) in snemno
zaporko.
Eno pakiranje vsebuje 1 ali 6 vial.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Neporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.
Zdravilo Enjaymo je na voljo kot raztopina v enoodmerni viali in ga mora pripraviti zdravstveni
delavec; postopek mora biti opravljen z uporabo aseptične tehnike.
Priprava:
-
Zdravilo Enjaymo vzemite iz hladilnika. Zdravila Enjaymo ne stresajte, da boste čim bolj
omejili penjenje.
-
Viale pred uporabo preglejte in se prepričajte, da ne vsebujejo vidnih delcev in da vsebina ni obarvana. Raztopina je opalescentna in brezbarvna do rumenkasta tekočina. Ne uporabite je, če je spremenjene barve ali so prisotni drugi tuji delci.
-
Izvlecite izračunani volumen iz ustreznega števila vial na podlagi priporočenega odmerka (glejte
preglednico 1) in ga dajte v prazno infuzijsko vrečko. Neporabljeni preostali del v viali zavrzite.
-
Pripravljeno raztopino je treba uporabiti takoj. Za pogoje shranjevanja glejte poglavje 6.3.
Dajanje:
-
Pred dajanjem pustite, da se raztopina za infundiranje ogreje na sobno temperaturo (od 18 °C do
25 °C). Za hitrost infundiranja glejte preglednico 1, poglavje 4.2. Infuzijo je treba dati v 1 do
2 urah, odvisno od bolnikove telesne mase. Infundirajte samo skozi 0,22-mikronski filter s polietersulfonsko (PES) membrano. Uporabiti je mogoče infuzijske grelce, vendar temperatura ne sme preseči 40 °C.
-
Infuzijski kateter in sistem je treba neposredno pred infundiranjem napolniti z odmerno raztopino, takoj po dokončanem infundiranju pa ju je treba splakniti z zadostno količino (približno 20 ml) 9 mg/ml (0,9-%) raztopino natrijevega klorida za injiciranje.
-
Med raztopino za infundiranje zdravila Enjaymo ter infuzijskimi vrečkami iz polivinilklorida (PVC), plastificiranega z di-(2-etilheksil)ftalatom (DEHP), etilvinil acetatom (EVA) in poliolefinom (PO), kompleti za apliciranje iz PVC, plastificiranega z DEHP, polipropilena (PP) in polietilena (PE) brez DEHP ter nastavki za viale iz polikarbonata (PC) ali akrilnitril-butadien- stirena (ABS) niso opazili nobenih inkompatibilnosti.