Fiasp 100 enot/ml FlexTouch raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Fiasp 100 enot/ml
Zdravljenje sladkorne bolezni pri odraslih, mladostnikih in otrocih, starih 1 leto ali več.
Odmerjanje
Zdravilo Fiasp je insulin za uporabo v času obroka. Uporablja se ga subkutano do 2 minuti pred začetkom obroka, lahko pa se ga uporabi tudi v 20 minutah po začetku obroka (glejte poglavje 5.1).
Odmerjanje zdravila Fiasp je individualno. Odmerek je treba določiti v skladu s potrebami posameznega bolnika. Zdravilo Fiasp v obliki subkutane injekcije je treba uporabljati v kombinaciji s srednjedolgodelujočim ali z dolgodelujočim insulinom vsaj enkrat na dan. Pri bazalno-bolusnem režimu zdravljenja se lahko približno 50 % potreb pokrije z zdravilom Fiasp, preostanek pa s srednjedolgodelujočim ali z dolgodelujočim insulinom.
Skupna dnevna potreba po insulinu je pri posameznih odraslih, mladostnikih in otrocih lahko različna, običajno pa se giblje med 0,5 in 1 enote/kg/dan.
Za dosego optimalne urejenosti glikemije priporočamo spremljanje koncentracije glukoze v krvi in prilagajanje odmerka insulina.
Pri bolnikih s povečano telesno dejavnostjo, spremembo običajne prehrane ali spremljajočimi boleznimi bo odmerek morda treba prilagoditi. V takšnih okoliščinah je treba ustrezno nadzirati koncentracijo glukoze v krvi.
Trajanje delovanja zdravila je različno. Odvisno je od odmerka, mesta injiciranja, pretoka krvi, temperature in stopnje telesne dejavnosti.
Če bolnik, ki se zdravi z bazalno-bolusnim režimom zdravljenja, pozabi uporabiti odmerek insulina v času obroka, mora spremljati koncentracijo glukoze v krvi in se na osnovi tega odločiti, če mora uporabiti odmerek insulina. Pri naslednjem obroku mora bolnik nadaljevati z običajno shemo odmerjanja.
Moč insulinskih analogov, vključno z zdravilom Fiasp, izražamo v enotah. Ena (1) enota zdravila Fiasp ustreza 1 mednarodni enoti humanega insulina ali 1 enoti drugega hitrodelujočega insulinskega analoga.
Pri predpisovanju zdravila Fiasp je treba upoštevati zgodnji začetek njegovega delovanja (glejte poglavje 5.1).
Uvedba zdravljenja
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1
Priporočeni začetni odmerek insulina pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, ki se predhodno še niso zdravili z insulinom, je približno 50 % skupnega dnevnega odmerka insulina in ga je treba porazdeliti med obroke na osnovi velikosti in sestave obrokov. Preostanek skupnega dnevnega odmerka insulina je treba zagotoviti s srednjedolgodelujočim ali z dolgodelujočim insulinom. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, ki se predhodno še niso zdravili z insulinom, se pri izračunu začetnega skupnega dnevnega odmerka insulina praviloma lahko uporabi 0,2 do 0,4 enote insulina na kilogram telesne mase.
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2
Priporočeni začetni odmerek je 4 enote pri enem ali več obrokih. Število injiciranj in kasnejše titracije odmerka so odvisne od ciljne vrednosti glikemije pri posameznem bolniku in velikosti ter sestave obrokov.
Odmerek bo morda treba prilagajati dnevno na osnovi samoizmerjene glukoze v plazmi (SMPG – self- measured plasma glucose) prejšnjega dne (prejšnjih dni) v skladu s preglednico 1.
-
Odmerek pred zajtrkom je treba prilagoditi glede na vrednost SMPG pred kosilom prejšnjega dne.
-
Odmerek pred kosilom je treba prilagoditi glede na vrednost SMPG pred večerjo prejšnjega dne.
- Odmerek pred večerjo je treba prilagoditi glede na vrednost SMPG pred spanjem prejšnjega dne.
Preglednica 1: Prilagoditev odmerka
| SMPG (glejte zgoraj) | Prilagoditev odmerka | |
| mmol/l | mg/dl | Enota |
| < 4 | < 71 | -1 |
| 4–6 | 71–108 | Brez prilagoditve |
| > 6 | > 108 | +1 |
Posebne skupine bolnikov
Starejši bolniki (≥ 65 let)
Varnost in učinkovitost zdravila Fiasp pri starejših bolnikih, starih od 65 do 75 let, sta bili dokazani. Priporočamo skrbno spremljanje koncentracije glukoze, odmerek insulina pa je treba prilagajati pri vsakem bolniku posebej (glejte poglavji 5.1 in 5.2). Pri bolnikih, starih ≥ 75 let, so terapevtske izkušnje omejene.
Okvara ledvic
Okvara ledvic lahko zmanjša potrebe bolnika po insulinu. Pri bolnikih z okvaro ledvic je treba pogosteje spremljati koncentracijo glukoze, odmerek pa prilagajati pri vsakem bolniku posebej (glejte poglavje 5.2).
Okvara jeter
Okvara jeter lahko zmanjša potrebe bolnika po insulinu. Pri bolnikih z okvaro jeter je treba pogosteje spremljati koncentracijo glukoze, odmerek pa prilagajati pri vsakem bolniku posebej (glejte
poglavje 5.2).
Pediatrična populacija
Zdravilo Fiasp se lahko uporablja pri mladostnikih in otrocih od 1 leta starosti naprej (glejte poglavje 5.1). Pri otrocih, mlajših od 2 let, kliničnih izkušenj z uporabo zdravila Fiasp ni.
Zdravilo Fiasp je priporočljivo uporabiti pred obrokom (od 0 do 2 minuti), vendar omogoča prilagodljivost, saj ga je mogoče uporabiti tudi do 20 minut po začetku obroka, v primeru, da je uživanje obroka negotovo.
Prehod z drugih insulinskih zdravil
V času prehoda in še nekaj tednov po prehodu z drugih insulinov, ki se jih uporablja v času obroka, priporočamo skrbno spremljanje koncentracije glukoze. Zamenjavo drugega insulina, ki se ga uporablja v času obroka, se lahko izvede na osnovi zamenjave enota z enoto. Prehod bolnika z druge vrste, znamke ali proizvajalca insulina na zdravilo Fiasp mora potekati pod strogim zdravniškim nadzorom. Pri prehodu bo morda treba spremeniti odmerke.
Prilagoditi bo morda treba tudi odmerke in čas uporabe srednjedolgodelujočih ali dolgodelujočih insulinskih zdravil ali drugih, sočasno uporabljenih zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni.
Način uporabe
Subkutano injiciranje
Priporočljivo je, da se zdravilo Fiasp injicira subkutano v trebušno steno ali nadlaket (glejte poglavje 5.2). Znotraj istega predela je treba mesta injiciranja vedno menjavati, da se zmanjša tveganje za lipodistrofijo in kožno amiloidozo (glejte poglavji 4.4 in 4.8).
Fiasp 100 enot/ml FlexTouch raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Napolnjen injekcijski peresnik (FlexTouch) omogoča aplikacijo 1–80 enot v korakih po 1 enoto. Peresniku FlexTouch je priloženo navodilo za uporabo s podrobnimi navodili, ki jih je treba natančno upoštevati. Napotki za uporabo injekcijskega peresnika se nahajajo na koncu navodila za uporabo zdravila.
Napolnjen injekcijski peresnik je primeren samo za podkožno injiciranje. Če je potrebno dajanje z injekcijsko brizgo ali intravensko injekcijo, je treba uporabiti vialo. Če je potrebno dajanje z infuzijsko črpalko, je treba uporabiti vialo ali vložek PumpCart.
Fiasp 100 enot/ml Penfill raztopina za injiciranje v vložku
Aplikacija z injekcijskim peresnikom za večkratno uporabo
Če je potrebno dajanje z injekcijsko brizgo ali intravensko injekcijo, je treba uporabiti vialo. Če je potrebno dajanje z infuzijsko črpalko, je treba uporabiti vialo ali vložek PumpCart (glejte poglavje 6.6).
Fiasp 100 enot/ml raztopina za injiciranje v viali
Aplikacija z injekcijsko brizgo
Vialo je treba uporabljati z insulinskimi brizgami z ustrezno odmerno skalo (enote-100 ali 100 enot/ml).
Kontinuirano subkutano infundiranje insulina (CSII - Continuous Subcutaneous Insulin Infusion) Zdravilo Fiasp raztopina za injiciranje v viali se lahko uporablja za CSII v črpalkah, primernih za infundiranje insulina. Pri takšni uporabi zdravilo pokriva tako potrebo po bolusnem insulinu (približno 50 %) kot bazalnem insulinu. Aplicira se ga lahko v skladu z navodili proizvajalca črpalke, po možnosti v trebušno steno. Pri uporabi v insulinski infuzijski črpalki se zdravila ne sme redčiti ali mešati z nobenim drugim insulinskim zdravilom.
Bolnike, ki uporabljajo CSII, je treba poučiti o uporabi črpalke in primernem rezervoarju ter cevki za črpalko (glejte poglavje 6.6). Infuzijski komplet (cevka in kanila) je treba menjavati v skladu z navodilom za uporabo, ki je priloženo infuzijskemu kompletu.
Bolnike, ki zdravilo Fiasp uporabljajo v CSII, je treba poučiti o aplikaciji insulina z injekcijo. Na voljo morajo imeti alternativno insulinsko zdravljenje za primer okvare črpalke.
Fiasp 100 enot/ml PumpCart raztopina za injiciranje v vložku
Aplikacija v obliki CSII
Vložek (PumpCart) je namenjen le za uporabo s črpalnimi sistemi za infundiranje insulina, ki so namenjeni za uporabo s tem vložkom (glejte poglavje 6.6).
Zdravilo Fiasp pokriva potrebo po bolusnem insulinu (približno 50 %) in bazalnem insulinu. Aplicira se ga lahko v skladu z navodili proizvajalca črpalke, zaželjeno v trebušno steno. Mesta infundiranja na posameznem predelu je treba krožno menjavati, da se zmanjša tveganje za pojav lipodistrofije.
Bolnike, ki uporabljajo CSII, je treba poučiti o uporabi črpalke in primerne cevke za črpalko (glejte poglavje 6.6). Infuzijski komplet (cevko in kanilo) je treba menjavati v skladu z navodilom za uporabo, priloženo infuzijskemu kompletu.
Bolnike, ki zdravilo Fiasp uporabljajo v obliki CSII, je treba poučiti o aplikaciji insulina z injekcijo.
Na voljo morajo imeti alternativno insulinsko zdravljenje za primer okvare črpalke.
Vložek (PumpCart) je primeren le za CSII v črpalnih sistemih, namenjenih za infundiranje insulina.
Če je potrebno dajanje z injekcijsko brizgo ali intravensko injekcijo, je treba uporabiti vialo.
Intravenska uporaba
Fiasp 100 enot/ml raztopina za injiciranje v viali
Zdravilo Fiasp lahko zdravstveni delavec po potrebi aplicira intravensko.
Pri intravenski uporabi je treba zdravilo uporabljati pri koncentracijah od 0,5 enote/ml do 1 enote/ml insulina aspart v infuzijskih sistemih z infuzijskimi vrečkami iz polipropilena.
Zdravila Fiasp se ne sme mešati z nobenim drugim insulinom in z nobenim drugim zdravilom, razen s tistimi, ki so navedena v poglavju 6.6. Za navodila o redčenju zdravila pred uporabo glejte poglavje 6.6.
Med infundiranjem insulina je treba spremljati koncentracijo glukoze v krvi. Poskrbeti je treba, da se insulin injicira v infuzijsko vrečko in ne le preprosto v vstopno odprtino sistema.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije
uporabljenega zdravila.
Hipoglikemija
Izpustitev obroka ali nenačrtovana, naporna telesna dejavnost lahko povzročita hipoglikemijo.
Hipoglikemija se lahko pojavi, če je odmerek insulina prevelik glede na potrebo po insulinu (glejte
Pri bolnikih, pri katerih se urejenost glikemije zelo izboljša, npr. z intenziviranim insulinskim zdravljenjem, se običajni opozorilni simptomi hipoglikemije lahko spremenijo in jih je na to treba opozoriti. Pri bolnikih z dolgotrajno sladkorno boleznijo lahko običajni opozorilni simptomi izginejo.
Čas pojava hipoglikemije običajno odraža časovni profil delovanja uporabljene oblike insulina. Zaradi hitrega začetka delovanja zdravila Fiasp se pri njegovi uporabi lahko hipoglikemija pojavi prej, kot pri uporabi drugih insulinov za uporabo v času obroka (glejte poglavje 5.1).
Ker je zdravilo Fiasp treba aplicirati do 2 minuti pred začetkom obroka, lahko pa se ga aplicira tudi do 20 minut po začetku obroka, je čas začetka delovanja treba upoštevati pri predpisovanju zdravila bolnikom s sočasnimi boleznimi ali zdravljenjem, kjer se lahko pričakuje zakasnitev absorpcije hrane.
Pediatrična populacija
Če je to zdravilo uporabljeno po začetku zadnjega obroka v dnevu, je priporočljivo skrbno nadziranje koncentracije glukoze v krvi, da bi preprečili nočno hipoglikemijo.
Hiperglikemija in diabetična ketoacidoza
Uporaba nezadostnih odmerkov ali prekinitev zdravljenja lahko, še posebej pri bolnikih, ki potrebujejo insulin, povzroči hiperglikemijo in diabetično ketoacidozo, ki se lahko končata tudi s smrtjo.
Kontinuirano subkutano infundiranje insulina (CSII)
V primeru okvare črpalke ali infuzijskega kompleta lahko hitro pride do hiperglikemije in ketoze. Potrebno je hitro odkritje in odprava vzroka hiperglikemije ali ketoze. Morda bo potrebno začasno zdravljenje s subkutanim injiciranjem.
Napačna uporaba vložka PumpCart
Vložek (PumpCart) je namenjen le za uporabo s črpalnimi sistemi za infundiranje insulina, ki so zasnovani za uporabo s tem vložkom. Ne sme se ga uporabljati z drugimi napravami, ki niso namenjene za uporabo z vložkom, saj lahko to vodi v nepravilno odmerjanje insulina in posledično v hiper- ali hipoglikemijo (glejte poglavje 6.6).
Bolezni kože in podkožja
Bolnike je treba poučiti, naj nenehno menjavajo mesto injiciranja, da se zmanjša tveganje za pojav lipodistrofije in kožne amiloidoze. Po injiciranju insulina na mesta, kjer se pojavijo ti učinki, obstaja potencialno tveganje za zapoznelo absorpcijo insulina in poslabšan glikemični nadzor. Poročali so, da nenadna sprememba mesta injiciranja na neprizadeto območje privede do hipoglikemije. Po menjavi
mesta injiciranja s prizadetega predela na neprizadet predel se priporoča spremljanje glukoze v krvi, v poštev pa pride tudi prilagoditev odmerkov antidiabetičnih zdravil.
Prehod z drugih insulinskih zdravil
Prehod bolnika na drugo vrsto ali znamko insulina mora potekati pod strogim zdravniškim nadzorom. Spremembe v jakosti, znamki (proizvajalec), vrsti, izvoru (živalski, humani insulin ali analog humanega insulina) in/ali načinu izdelave (rekombinantna DNA ali živalski vir insulina) imajo lahko za posledico potrebo po spremembi odmerka. Bolniki, ki preidejo na zdravilo Fiasp z druge vrste insulina, utegnejo potrebovati drugačen odmerek kot med uporabo svojih običajnih insulinskih zdravil.
Sočasne bolezni
Sočasne bolezni, še posebej okužbe in stanja z zvišano telesno temperaturo, običajno povečajo potrebe bolnika po insulinu. V primeru sočasne bolezni ledvic, jeter ali bolezni, ki vplivajo na delovanje nadledvične žleze, hipofize ali ščitnice, bo odmerek insulina morda treba prilagoditi.
Kombinacija pioglitazona in insulinskih zdravil
Pri uporabi pioglitazona v kombinaciji z insulinom so poročali o primerih kongestivnega srčnega popuščanja, še posebej pri bolnikih z dejavniki tveganja za razvoj kongestivnega srčnega popuščanja. To je treba upoštevati pri načrtovanju zdravljenja s kombinacijo pioglitazona in insulinskih zdravil. Pri uporabi te kombinacije je pri bolnikih treba nadzirati znake in simptome srčnega popuščanja, povečanja telesne mase in pojava edema. Če se srčni simptomi kakor koli poslabšajo, je treba zdravljenje s tiazolidindioni ukiniti.
Uvedba zdravljenja z insulinom in intenziviranje urejenosti glikemije
Intenzivirana ali hitro izboljšana urejenost glikemije je lahko povezana s prehodno, reverzibilno okvaro refrakcije očesa, poslabšanjem diabetične retinopatije, akutno bolečo periferno nevropatijo in perifernim edemom. Kljub temu pa se pri dolgoročni urejenosti glikemije zmanjša tveganje za diabetično retinopatijo in nevropatijo.
Protitelesa proti insulinu
Uporaba insulina je lahko povezana s tvorbo protiteles proti insulinu. V redkih primerih bo zaradi prisotnosti protiteles proti insulinu treba odmerek insulina prilagoditi, da se popravi nagnjenost k hiperglikemiji ali hipoglikemiji.
Preprečevanje nenamerne zamenjave zdravil/napak pri zdravljenju
Bolnikom je treba pojasniti, da morajo pred vsakim injiciranjem zdravila preveriti nalepko insulina, da pomotoma to zdravilo ne zamenjajo s katerim drugim zdravilom z insulinom.
Bolniki morajo pred injiciranjem preveriti število enot odmerka. Sposobnost bolnikov, da lahko odčitajo odmerno skalo je pogoj, da si lahko sami injicirajo zdravilo. Slepim ali slabovidnim bolnikom je treba naročiti, da jim mora pri vsaki aplikaciji zdravila pomagati oseba, ki dobro vidi in je ustrezno usposobljena za aplikacijo insulinov.
Potovanja med različnimi časovnimi pasovi
Pred potovanjem med različnimi časovnimi pasovi se mora bolnik posvetovati z zdravnikom.
Pomožne snovi
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na odmerek, kar v bistvu pomeni "brez natrija".
Znano je, da številna zdravila vplivajo na presnovo glukoze.
Naslednje učinkovine lahko zmanjšajo potrebo po insulinu:
Peroralni antidiabetiki, zaviralci monoaminoksidaz (zaviralci MAO), antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, zaviralci angiotenzinske konvertaze (zaviralci ACE), salicilati, anabolni steroidi, sulfonamidi in agonisti receptorjev GLP-1.
Naslednje učinkovine lahko povečajo potrebo po insulinu:
Peroralni kontraceptivi, tiazidi, glukokortikoidi, ščitnični hormoni, simpatikomimetiki, rastni hormon
in danazol.
Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko prikrijejo simptome hipoglikemije.
Oktreotid in lanreotid lahko potrebo po insulinu zvečata ali zmanjšata. Alkohol lahko okrepi ali zmanjša hipoglikemični učinek insulina.
Nosečnost
Zdravilo Fiasp se lahko uporablja med nosečnostjo.
Podatki iz dveh randomiziranih, nadzorovanih kliničnih preskušanj, izvedenih z insulinom aspart (322 in 27 izpostavljenih nosečnosti), ne kažejo neželenih učinkov insulina aspart na nosečnost ali na zdravje plodu/novorojenca v primerjavi s topnim humanim insulinom.
Med celotno nosečnostjo in v obdobju načrtovanja zanositve priporočamo intenzivno spremljanje koncentracije glukoze v krvi in skrbno nadziranje bolnic s sladkorno boleznijo (sladkorna bolezen tipa 1, sladkorna bolezen tipa 2 ali nosečnostna sladkorna bolezen). V prvem trimesečju nosečnosti se
potreba po insulinu običajno zmanjša, v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti pa poveča. Po porodu se potreba po insulinu običajno hitro vrne na vrednosti pred nosečnostjo.
Dojenje
Zdravilo Fiasp se med dojenjem lahko uporablja brez omejitev. Zdravljenje doječe matere z insulinom ne predstavlja nobene nevarnosti za dojenega otroka. Kljub temu pa bo odmerek zdravila morda treba prilagoditi.
Plodnost
Študije vpliva na sposobnost razmnoževanja pri živalih glede plodnosti niso pokazale nobenih razlik
med insulinom aspart in humanim insulinom.
Hipoglikemija lahko zmanjša sposobnost koncentracije in reakcijske sposobnosti bolnika. To lahko predstavlja tveganje pri dejavnostih, pri katerih so takšne sposobnosti še posebej pomembne (npr. vožnja vozil ali upravljanje strojev).
Bolnikom je treba svetovati, da morajo upoštevati ustrezne previdnostne ukrepe, da med vožnjo vozila ne bi prišlo do hipoglikemije. To je še posebej pomembno pri tistih bolnikih, pri katerih je zaznavanje opozorilnih znakov hipoglikemije zmanjšano ali odsotno, in pri bolnikih, pri katerih so hipoglikemije pogoste. V takšnih okoliščinah je treba presoditi, če je vožnja vozil sploh priporočljiva.
Povzetek varnostnega profila
Najpogosteje opisani neželeni učinek med zdravljenjem je hipoglikemija (glejte podpoglavje "Opis izbranih neželenih učinkov" v nadaljevanju).
Preglednica neželenih učinkov
V nadaljevanju navedeni neželeni učinki (preglednica 2) temeljijo na podatkih iz 6 dokončanih terapevtskih potrditvenih preskušanj pri odraslih. Skupine pogostnosti so navedene v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do
< 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
Preglednica 2: Neželeni učinki iz kliničnih preskušanj
| Organski sistemi po MedDRA | Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Neznana pogostnost |
| Bolezni imunskegasistema | preobčutljivost | anafilaktičnareakcija | ||
| Presnovne in prehranske motnje | hipoglikemija | |||
| Bolezni kože in podkožja | alergijske kožnespremembe | lipodistrofija | kožna amiloidoza† | |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | reakcije na mestu injiciranja/infundiranja |
†Neželen učinek zdravila iz virov po prihodu zdravila na trg.
Opis izbranih neželenih učinkov
Alergijske reakcije
Alergijske kožne spremembe, o katerih so poročali pri uporabi zdravila Fiasp (1,8 % v primerjavi z 1,5 % pri primerjalnem zdravilu), vključujejo ekcem, izpuščaj, srbeči izpuščaj, koprivnico in dermatitis.
Pri uporabi zdravila Fiasp so občasno poročali o generaliziranih preobčutljivostnih reakcijah, ki so se kazale z generaliziranim kožnim izpuščajem in edemom obraza (0,2 % v primerjavi z 0,3 % pri primerjalnem zdravilu).
Hipoglikemija
Hipoglikemija se lahko pojavi, če je odmerek insulina prevelik glede na potrebo po insulinu. Huda hipoglikemija lahko povzroči nezavest in/ali konvulzije in ima lahko za posledico prehodno ali trajno okvaro delovanja možganov ali celo smrt. Simptomi hipoglikemije se običajno pojavijo nenadoma. Vključujejo lahko hladno znojenje, hladno in bledo kožo, utrujenost, živčnost ali tresenje, tesnobo, nenavadno utrujenost ali oslabelost, zmedenost, težave s koncentracijo, zaspanost, hudo lakoto, motnje vida, glavobol, navzeo in palpitacije (glejte poglavji 4.4 in 5.1). Zaradi hitrega začetka delovanja zdravila Fiasp se pri njegovi uporabi lahko hipoglikemija pojavi prej, kot pri uporabi drugih insulinov za uporabo v času obroka.
Bolezni kože in podkožja
Na mestu injiciranja se lahko pojavita lipodistrofija (vključno z lipohipertrofijo in lipoatrofijo) in kožna amiloidoza in upočasnita lokalno absorpcijo insulina. Pri bolnikih, ki so se zdravili z zdravilom Fiasp, so poročali o pojavu lipodistrofije na mestu injiciranja/infundiranja (0,5 % v primerjavi z 0,2 % pri primerjalnem zdravilu). Stalno menjavanje mesta injiciranja znotraj določenega predela injiciranja lahko pripomore k zmanjšanju ali preprečevanju teh učinkov (glejte poglavje 4.4).
Reakcije na mestu injiciranja/infundiranja
Pri bolnikih, ki so se zdravili z zdravilom Fiasp, so poročali o pojavu reakcij na mestu injiciranja, vključno z izpuščajem, rdečino, vnetjem, bolečinami in modricami (1,3 % med prejemniki zdravila Fiasp v primerjavi z 1,0 % med prejemniki primerjalnega zdravila). Pri bolnikih, ki zdravilo Fiasp uporabljajo v CSII (N=261), so poročali o reakcijah na mestu infundiranja, vključno z rdečino, vnetjem, draženjem, bolečinami, podplutbami in srbenjem (10,0 % v primerjavi z 8,3 % pri primerjalnem zdravilu). Te reakcije so običajno blage in prehodne, med nadaljevanjem zdravljenja pa običajno izzvenijo.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost so raziskali v terapevtskem potrditvenem preskušanju pri otrocih s sladkorno boleznijo tipa 1, starih od 2 do manj kot 18 let. V tem preskušanju so z zdravilom Fiasp zdravili 519 bolnikov. Na splošno se pogostnost, vrsta in izrazitost neželenih učinkov v pediatrični populaciji ne razlikuje od izkušenj pri odrasli populaciji. V tem preskušanju pri pediatričnih bolnikih so o lipodistrofiji (vključno z lipohipertrofijo in lipoatrofijo) na mestu injiciranja poročali pogosteje kot v preskušanju pri odraslih (glejte zgoraj). V pediatrični populaciji je bila pogostnost lipodistrofije z zdravilom Fiasp 2,1 % in z zdravilom NovoRapid 1,6 %.
Druge posebne skupine bolnikov
Na osnovi rezultatov iz kliničnih preskušanj, izvedenih z insulinom aspart, se neželeni učinki pri starejših bolnikih in bolnikih z okvaro ledvic ali jeter po pogostnosti, vrsti in resnosti na splošno ne razlikujejo od širših izkušenj v splošni populaciji. Varnostni profil pri starejših starostnikih (≥ 75 let) ali bolnikih z zmerno do hudo okvaro ledvic ali jeter je omejen. Starejši bolniki so zdravilo Fiasp prejemali pri raziskavah farmakokinetičnih lastnosti (glejte poglavje 5.2).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Specifičnega prevelikega odmerjanja insulina ni mogoče opredeliti. Če so uporabljeni odmerki
insulina preveliki glede na potrebo, se lahko postopoma razvije hipoglikemija.
-
Blage hipoglikemije se lahko zdravi z zaužitjem glukoze ali drugih živil, ki vsebujejo sladkor. Priporočljivo je, da ima bolnik s sladkorno boleznijo vedno pri sebi živila, ki vsebujejo glukozo.
-
Hude hipoglikemije, ko bolnik ne more ukrepati sam, se lahko zdravi z glukagonom (0,5 do
1 mg), ki ga intramuskularno ali subkutano aplicira ustrezno poučena oseba, ali z glukozo, ki jo intravensko aplicira zdravstveni delavec. Če se bolnik na aplikacijo glukagona ne odzove v 10 do 15 minutah, mora prejeti glukozo intravensko. Ko se bolnik ozavesti je priporočljivo, da za preprečitev ponovitve zaužije ogljikove hidrate.
Farmakološke lastnosti - Fiasp 100 enot/ml
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za zdravljenje diabetesa, insulini in analogi za injiciranje s
hitrim delovanjem. Oznaka ATC: A10AB05
Mehanizem delovanja
Zdravilo Fiasp vsebuje hitrodelujoči insulin aspart.
Glavno delovanje zdravila Fiasp je uravnavanje presnove glukoze. Specifično delovanje insulinov, vključno z insulinom aspart, učinkovino zdravila Fiasp, je posledica vezave na insulinske receptorje. Insulin po vezavi na receptorje znižuje koncentracijo glukoze v krvi tako, da olajša privzem glukoze v celice skeletnih mišic in maščevja ter zavira sproščanje glukoze iz jeter. Insulin zavira lipolizo v adipocitih, zavira proteolizo in pospešuje sintezo beljakovin.
Farmakodinamični učinki
Fiasp je zdravilo z insulinom aspart za uporabo v času obroka. Dodan nikotinamid (vitamin B3) v
zdravilu omogoča hitrejšo začetno absorpcijo insulina v primerjavi z zdravilom NovoRapid.
Zdravilo Fiasp je začelo delovati 5 minut prej, čas do največje hitrosti infundiranja glukoze pa je bil 11 minut krajši kot pri zdravilu NovoRapid. Največji učinek zdravila Fiasp na znižanje koncentracije glukoze se je pojavil med 1 in 3 urami po injiciranju. Učinek na znižanje koncentracije glukoze v prvih 30 minutah (AUCGIR, 0–30 min) je pri uporabi zdravila Fiasp znašal 51 mg/kg, pri uporabi zdravila NovoRapid pa 29 mg/kg (razmerje Fiasp/NovoRapid: 1,74 [1,47; 2,10]95% IZ). Skupni učinek na znižanje koncentracije glukoze in največji (GIRmax) učinek na znižanje koncentracije glukoze sta bila pri zdravilu Fiasp in zdravilu NovoRapid primerljiva. Skupni in največji učinek zdravila Fiasp na znižanje koncentracije glukoze se v razponu terapevtskih odmerkov povečujeta linearno s povečevanjem odmerka.
Zdravilo Fiasp začne delovati hitreje kot zdravilo NovoRapid (glejte poglavje 5.2) in ima posledično večji učinek na hitrejše znižanje koncentracije glukoze v krvi. To je treba upoštevati pri predpisovanju zdravila Fiasp.
Trajanje delovanja zdravila Fiasp je bilo krajše od trajanja delovanja zdravila NovoRapid in je trajalo od 3 do 5 ur.
Variabilnost učinka zdravila Fiasp na znižanje koncentracije glukoze med posameznimi dnevi pri
posameznem bolniku je bila majhna tako pri zgodnjem (AUCGIR, 0-1 ura, koeficient
variabilnosti ~ 26 %), skupnem (AUCGIR, 0-12 ur, koeficient variabilnosti ~ 18 %) kot največjem učinku na znižanje koncentracije glukoze (GIRmax, koeficient variabilnosti ~ 19 %).
Klinična učinkovitost in varnost
Zdravilo Fiasp so raziskovali pri 2.068 odraslih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 (1.143 bolnikov) in sladkorno boleznijo tipa 2 (925 bolnikov) v 3 randomiziranih preskušanjih učinkovitosti in varnosti (18–26 tednov zdravljenja). Poleg tega so zdravilo Fiasp raziskali v randomiziranem preskušanju učinkovitosti in varnosti pri 777 pediatričnih preiskovancih s sladkorno boleznijo tipa 1 (26 tednov zdravljenja). V preskušanje niso randomizirali nobenega otroka, mlajšega od 2 let.
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1
Učinek zdravljenja z zdravilom Fiasp pri doseganju urejenosti glikemije so vrednotili pri uporabi zdravila v času obroka ali po obroku. Zdravilo Fiasp, uporabljeno v času obroka, je bilo neinferiorno zdravilu NovoRapid pri zmanjšanju vrednosti HbA1c, izboljšanje vrednosti HbA1c pa je bilo statistično značilno večje pri zdravilu Fiasp. Pri uporabi zdravila Fiasp po obroku je bilo doseženo podobno zmanjšanje vrednosti HbA1c kot pri uporabi zdravila NovoRapid v času obroka (preglednica 3).
| Preglednica 3: Rezultati 26-tedenskega kliničnega preskušanja bazalno-bolusnega zdravljenja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 | |||
| Zdravilo Fiasp v času obroka+ insulin detemir | Zdravilo Fiasp po obroku+ insulin detemir | Zdravilo NovoRapidv času obroka+ insulin detemir | |
| N | 381 | 382 | 380 |
| HbA1c (%) | |||
| Izhodišče Konec preskušanja | 7,6 7,3 | 7,6 7,5 | 7,6 7,4 |
| Prilagojena razlika od izhodišča | -0,32 | -0,13 | -0,17 |
| Ocenjena razlika zdravljenja | -0,15 [-0,23;-0,07]CE | 0,04 [-0,04;0,12]D | |
| HbA1c (mmol/mol) | |||
| Izhodišče Konec preskušanja | 59,7 56,4 | 59,9 58,6 | 59,3 57,6 |
| Prilagojena razlika od izhodišča | -3,46 | -1,37 | -1,84 |
| Ocenjena razlika zdravljenja | -1,62 [-2,50;-0,73]CE | 0,47[-0,41;1,36]D | |
| Porast glukoze 2 uri po obroku(mmol/l)A | |||
| Izhodišče Konec preskušanja | 6,1 5,9 | 6,1 6,7 | 6,2 6,6 |
| Prilagojena razlika od izhodišča | -0,29 | 0,67 | 0,38 |
| Ocenjena razlika zdravljenja | -0,67 [-1,29;-0,04]CE | 0,30 [-0,34;0,93]D | |
| Porast glukoze 1 uro po obroku(mmol/l)A | |||
| Izhodišče Konec preskušanja | 5,4 4,7 | 5,4 6,6 | 5,7 5,9 |
| Prilagojena razlika od izhodišča | -0,84 | 1,27 | 0,34 |
| Ocenjena razlika zdravljenja | -1,18[-1,65;-0,71]CE | 0,93[0,46;1,40]D | |
| Telesna masa (kg) | |||
| Izhodišče Konec preskušanja | 78,6 79,2 | 80,5 81,2 | 80,2 80,7 |
| Prilagojena razlika od izhodišča | 0,67 | 0,70 | 0,55 |
| Ocenjena razlika zdravljenja | 0,12 [-0,30;0,55]C | 0,16 [-0,27;0,58]D | |
| Opaženi delež hude ali z glukozo v krvi potrjene hipoglikemijeB na bolnikov-leto izpostavljenosti(odstotek bolnikov) | |||
| 59,0 (92,7) | 54,4 (95,0) | 58,7 (97,4) | |
| Ocenjeno razmerje deleža | 1,01 [0,88;1,15]C | 0,92 [0,81;1,06]D | |
| Vrednosti v izhodišču in na koncu preskušanja temeljijo na povprečnih, zadnje opaženih vrednostih.95 % interval zaupanja je naveden v "[]"A Testni obrokB Huda hipoglikemija (epizoda pri kateri je potrebna pomoč druge osebe) ali z glukozo v krvipotrjena hipoglikemija, opredeljena kot epizoda, potrjena s koncentracijo glukoze v plazmi< 3,1 mmol/l, ne glede na simptomeC Razlika: zdravilo Fiasp v času obroka – zdravilo NovoRapid v času obrokaD Razlika: zdravilo Fiasp po obroku – zdravilo NovoRapid v času obrokaE Statistično pomembno v korist zdravila Fiasp v času obroka | |||
Ciljna vrednost HbA1c < 7 % je bila dosežena pri 33,3 % bolnikov, ki so se zdravili z zdravilom Fiasp
v času obroka, v primerjavi s 23,3 % bolnikov, ki so se zdravili z zdravilom Fiasp po obroku, in 28,2 % bolnikov, ki so se zdravili z zdravilom NovoRapid v času obroka. Ocenjeni obeti za dosego vrednosti HbA1c < 7 % so bili statistično značilno večji pri uporabi zdravila Fiasp v času obroka kot
pri uporabi zdravila NovoRapid v času obroka (razmerje obetov: 1,47 [1,02; 2,13]95% IZ). Med uporabo zdravila Fiasp po obroku in uporabo zdravila NovoRapid v času obroka ni bilo statistično pomembne razlike.
Pri uporabi zdravila Fiasp v času obroka je bila koncentracija glukoze 1 uro in 2 uri po obroku
statistično značilno manjša kot pri uporabi zdravila NovoRapid v času obroka. Pri uporabi zdravila
Fiasp po obroku je bila koncentracija glukoze 1 uro po obroku večja, koncentracija glukoze 2 uri po
obroku pa primerljiva s koncentracijo pri uporabi zdravila NovoRapid v času obroka (preglednica 3).
Mediani skupni odmerek bolusnega insulina ob koncu preskušanja je bil podoben pri uporabi zdravila Fiasp v času obroka, uporabi zdravila Fiasp po obroku in pri uporabi zdravila NovoRapid v času obroka (sprememba od izhodišča do konca preskušanja: zdravilo Fiasp v času obroka:
0,33→0,39 enot/kg/dan, zdravilo Fiasp po obroku: 0,35→0,39 enot/kg/dan, zdravilo NovoRapid v času obroka: 0,36→0,38 enot/kg/dan). Spremembe medianega skupnega odmerka bazalnega insulina od izhodišča do konca preskušanja so bile primerljive pri uporabi zdravila Fiasp v času obroka (0,41→0,39 enot/kg/dan), uporabi zdravila Fiasp po obroku (0,43→0,42 enot/kg/dan) in uporabi zdravila NovoRapid v času obroka (0,43→0,43 enot/kg/dan).
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2
Zmanjšanje vrednosti HbA1c od izhodišča do konca preskušanja je potrdilo neinferiornost v primerjavi
z vrednostjo pri zdravilu NovoRapid (preglednica 4).
| Preglednica 4: Rezultati 26-tedenskega kliničnega preskušanja bazalno-bolusnega zdravljenja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 | ||
| Zdravilo Fiasp+ insulin glargin | Zdravilo NovoRapid+ insulin glargin | |
| N | 345 | 344 |
| HbA1c (%) | ||
| Izhodišče Konec preskušanja | 8,0 6,6 | 7,9 6,6 |
| Prilagojena razlika od izhodišča | -1,38 | -1,36 |
| Ocenjena razlika zdravljenja | -0,02[-0,15;0,10] | |
| HbA1c (mmol/mol) | ||
| Izhodišče Konec preskušanja | 63,5 49,0 | 62,7 48,6 |
| Prilagojena razlika od izhodišča | -15,10 | -14,86 |
| Ocenjena razlika zdravljenja | -0,24 [-1,60;1,11] | |
| Porast glukoze 2 uri po obroku(mmol/l)A | ||
| Izhodišče Konec preskušanja | 7,6 4,6 | 7,3 4,9 |
| Prilagojena razlika od izhodišča | -3,24 | -2,87 |
| Ocenjena razlika zdravljenja | -0,36 [-0,81;0,08] | |
| Porast glukoze 1 uro po obroku(mmol/l)A | ||
| Izhodišče Konec preskušanja | 6,0 4,1 | 5,9 4,6 |
| Prilagojena razlika od izhodišča | -2,14 | -1,55 |
| Ocenjena razlika zdravljenja | -0,59 [-1,09;-0,09]C | |
| Telesna masa (kg) | ||
| Izhodišče Konec preskušanja | 89,0 91,6 | 88,3 90,8 |
| Prilagojena razlika od izhodišča | 2,68 | 2,67 |
| Ocenjena razlika zdravljenja | 0,00 [-0,60;0,61] | |
| Opaženi delež hude ali z glukozo v krvi potrjene hipoglikemijeB na bolnikov-leto izpostavljenosti(odstotek bolnikov) | 17,9 (76,8) | 16,6 (73,3) |
| Ocenjeno razmerje deleža | 1,09 [0,88;1,36] | |
| Vrednosti v izhodišču in na koncu preskušanja temeljijo na povprečnih, zadnje opaženih vrednostih.95 % interval zaupanja je naveden v "[]"A Testni obrok | ||
B Huda hipoglikemija (epizoda pri kateri je potrebna pomoč druge osebe) ali z glukozo v krvi
potrjena hipoglikemija, opredeljena kot epizoda, potrjena s koncentracijo glukoze v plazmi
< 3,1 mmol/l, ne glede na simptome
C Statistično pomembno v korist zdravila Fiasp
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 odmerjanja po obroku niso raziskovali.
Ciljna vrednost HbA1c < 7 % je bila dosežena pri 74,8 % bolnikov, ki so se zdravili z zdravilom Fiasp, v primerjavi s 75,9 % bolnikov, ki so se zdravili z zdravilom NovoRapid. Ocenjeni obeti za dosego vrednosti HbA1c < 7 % niso pokazali statistično značilne razlike med zdravilom Fiasp in zdravilom NovoRapid.
Mediani skupni odmerek bolusnega insulina ob koncu preskušanja je bil podoben pri zdravilu Fiasp in
zdravilu NovoRapid (sprememba od izhodišča do konca preskušanja: zdravilo Fiasp:
0,21→0,49 enot/kg/dan in zdravilo NovoRapid: 0,21→0,51 enot/kg/dan). Spremembe medianega skupnega odmerka bazalnega insulina od izhodišča do konca preskušanja so bile primerljive pri zdravilu Fiasp (0,56→0,53 enot/kg/dan) in zdravilu NovoRapid (0,52→0,48 enot/kg/dan).
Starejši bolniki
V treh nadzorovanih kliničnih preskušanjih je bilo 192 od 1.219 (16 %) bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 ali sladkorno boleznijo tipa 2, ki so se zdravili z zdravilom Fiasp, starih ≥ 65 let, 24 od 1.219
(2 %) bolnikov pa starih ≥ 75 let. Med starejšimi in mlajšimi bolniki niso opazili razlik v varnosti in
učinkovitosti.
Kontinuirano subkutano infundiranje insulina (CSII)
V 6-tedenskem, randomiziranem (2:1), dvojno slepem, z učinkovino nadzorovanem preskušanju s paralelnimi skupinami so pri odraslih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 vrednotili kompatibilnost zdravila Fiasp in zdravila NovoRapid za aplikacijo preko sistema CSII. Niti v skupini z zdravilom Fiasp (N=25) niti v skupini z zdravilom NovoRapid (N=12) niso poročali o mikroskopsko potrjenih primerih zapore infuzijskega kompleta. Pri dveh bolnikih iz skupine z zdravilom Fiasp so pri vsakem poročali o dveh reakcijah na mestu infundiranja.
V 2-tedenskem presečnem preskušanju zdravljenja v obliki CSII je zdravilo Fiasp v primerjavi z zdravilom NovoRapid pri testu s standardiziranim obrokom imelo večji učinek na znižanje koncentracije glukoze po obroku glede na koncentracijo glukoze 1 uro in 2 uri po obroku (razlika zdravljenja: -0,50 mmol/l [-1,07; 0,07]95% IZ in -0,99 mmol/l [-1,95; -0,03]95% IZ).
Pediatrična populacija
Učinkovitost in varnost zdravila Fiasp so v obdobju 26 tednov raziskali v randomiziranem (razmerje 1:1:1), z zdravilno učinkovino nadzorovanem kliničnem preskušanju pri otrocih in mladostnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, starih od 1 do 18 let (N = 777). V tem preskušanju so primerjali učinkovitost in varnost zdravila Fiasp, uporabljenega ob obroku (od 0 do 2 minuti pred obrokom) ali po obroku (20 minut po začetku obroka), in zdravila NovoRapid, uporabljenega ob obroku, oba v kombinaciji z insulinom degludek.
V skupini, ki je uporabljala zdravilo Fiasp ob obroku, je bilo 16 otrok, starih od 2 do 5 let, 100 otrok, starih od 6 do 11 let, in 144 mladostnikov, starih od 12 do 17 let. V skupini, ki je uporabljala zdravilo Fiasp po obroku, je bilo 16 otrok, starih od 2 do 5 let, 100 otrok, starih od 6 do 11 let, in 143 mladostnikov, starih od 12 do 17 let.
Urejenost glikemije (kar zadeva spremembo HbA1c) je bila z zdravilom Fiasp, uporabljenim ob obroku, superiorna v primerjavi z zdravilom NovoRapid, uporabljenim ob obroku (ocenjena razlika med zdravljenjema [ETD]: -0,17 % [-0,30; -0,03] 95 % IZ). Urejenost glikemije z zdravilom Fiasp, uporabljenim po obroku, je bila neinferiorna v primerjavi z zdravilom NovoRapid, uporabljenim ob obroku (ETD: 0,13 % [-0,01; 0,26] 95 % IZ).
Zdravilo Fiasp, uporabljeno ob obroku, je v primerjavi z zdravilom NovoRapid doseglo statistično značilno izboljšanje povprečnega 1-urnega porasta glukoze po obroku pri vseh treh glavnih obrokih (merjeno s samomeritvami glukoze v plazmi). Za zdravilo Fiasp, uporabljeno po obrokih, pa je bila ta primerjava v korist zdravila NovoRapid, uporabljenega ob obrokih.
Na splošno v primerjavi z zdravilom NovoRapid niso opažali večjega tveganja za hude ali z glukozo v
krvi potrjene hipoglikemije.
Opaženi učinki in varnostne značilnosti so bile v vseh starostnih skupinah primerljive.
Absorpcija
Fiasp je zdravilo z insulinom aspart za uporabo v času obroka. Dodan nikotinamid (vitamin B3) v
zdravilu omogoča hitrejšo začetno absorpcijo insulina. Insulin je bilo v obtoku mogoče zaznati
4 minute po aplikaciji (slika 1). Pri zdravilu Fiasp je bilo insulin mogoče zaznati dvakrat hitreje (kar pomeni 5 minut prej), čas do 50 % največje koncentracije pa je bil 9 minut krajši kot pri zdravilu NovoRapid, pri čemer je med prvimi 15 minutami na voljo štirikrat več insulina med prvimi
Koncentracija insulina aspart (pmol/l)
30 minutami pa dvakrat več insulina.
Fiasp NovoRapid
Čas (min)
Slika 1: Povprečni profil insulina pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 po subkutanem injiciranju
Skupna izpostavljenost insulinu je bila primerljiva med zdravilom Fiasp in zdravilom NovoRapid. Povprečna vrednost Cmax pri odmerku 0,2 enote/kg telesne mase znaša 298 pmol/l in je primerljiva z zdravilom NovoRapid.
Skupna izpostavljenost in največja koncentracija insulina se v razponu terapevtskih odmerkov povečujeta sorazmerno s povečevanjem subkutanega odmerka zdravila Fiasp.
Absolutna biološka uporabnost insulina aspart po subkutani aplikaciji zdravila Fiasp v predelu
trebuha, deltoidne mišice ali stegna znaša približno 80 %.
Po aplikaciji zdravila Fiasp se hitra pojavnost v obtoku ohrani ne glede na mesto injiciranja. Pri injiciranju zdravila v predelu trebuha, nadlakti ali stegna sta čas do največje koncentracije in skupna izpostavljenost insulinu primerljivi. Pri injiciranju zdravila v predelu trebuha in nadlakti sta zgodnja izpostavljenost insulinu in največja koncentracija primerljivi, pri injiciranju v predelu stegna pa manjši.
Kontinuirano subkutano infundiranje insulina (CSII)
Pri uporabi zdravila Fiasp v obliki CSII je bil začetek izpostavljenosti (čas do največje koncentracije) 26 minut krajši kot pri zdravilu NovoRapid. Posledično je bilo med prvimi 30 minutami na voljo trikrat več insulina (slika 2).
Fiasp
NovoRapid
Izhodiščno prilagojena koncentracija
insulina aspart (pmol/l)
Čas od injiciranja bolusa (min)
Slika 2: Povprečen profil insulina pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 pri uporabi v obliki CSII (0–5 ur), prilagojen za infundiranje bazalnega insulina
Porazdelitev
Insulin aspart ima nizko afiniteto za vezavo na beljakovine v plazmi (< 10 %), podobno kot humani insulin.
Volumen porazdelitve (Vd) po intravenski aplikaciji znaša 0,22 l/kg (npr. 15,4 l pri 70 kg težki osebi),
kar ustreza volumnu zunajcelične tekočine v telesu.
Biotransformacija
Razgradnja insulina aspart je podobna kot pri humanem insulinu, vsi nastali presnovki pa so neaktivni.
Izločanje
Razpolovni čas po subkutani aplikaciji zdravila Fiasp znaša 57 minut in je primerljiv z razpolovnim
časom zdravila NovoRapid.
Po intravenski aplikaciji zdravila Fiasp je bil očistek hiter (1 l/uro/kg), razpolovni čas izločanja pa je
znašal 10 minut.
Posebne skupine bolnikov
Starejši bolniki
Pri starejših bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 je bil pri uporabi zdravila Fiasp začetek izpostavljenosti insulinu hitrejši, zgodnja izpostavljenost insulinu pa večja kot pri zdravilu NovoRapid. Skupna izpostavljenost in največja koncentracija sta bili podobni kot pri zdravilu NovoRapid.
Pri starejših bolnikih sta bili skupna izpostavljenost insulinu aspart in največja koncentracija po
aplikaciji zdravila Fiasp 30 % večji kot pri mlajših odraslih osebah.
Spol
Vpliv spola na farmakokinetiko zdravila Fiasp so raziskali z analizo farmakokinetičnih preskušanj. Pri bolnicah in bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 je bil pri uporabi zdravila Fiasp začetek izpostavljenosti insulinu primerljivo hitrejši, zgodnja izpostavljenost insulinu pa večja kot pri zdravilu NovoRapid. Skupna izpostavljenost in največja koncentracija sta bili podobni kot pri zdravilu NovoRapid.
Pri uporabi zdravila Fiasp sta bili zgodnja in največja izpostavljenost insulinu pri bolnicah in bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 primerljivi. Skupna izpostavljenost insulinu je bila pri bolnicah večja kot pri bolnikih sladkorno boleznijo tipa 1.
Debelost
Z naraščanjem vrednosti ITM se je začetna hitrost absorpcije manjšala, skupna izpostavljenost pa je
bila pri vseh vrednostih ITM podobna. V primerjavi z zdravilom NovoRapid je bil vpliv vrednosti ITM na absorpcijo pri zdravilu Fiasp manj izrazit s posledično relativno večjo začetno izpostavljenostjo.
Rasa in etnična pripadnost
Vpliv rase in etnične pripadnosti (črna rasa v primerjavi z belo raso in hispansko poreklo v primerjavi z ne-hispanskim poreklom) na skupno izpostavljenost insulinu pri uporabi zdravila Fiasp so vrednotili z analizo populacijske farmakokinetike pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1. Pri uporabi zdravila Fiasp niso ugotovili sprememb pri izpostavljenosti med raziskovanimi skupinami na osnovi rase in etnične pripadnosti.
Okvara jeter
Farmakokinetično študijo z enkratnim odmerkom insulina aspart so pri 24 bolnikih z okvaro delovanja jeter v razponu od normalnega delovanja do hude okvare jeter izvedli z zdravilom NovoRapid. Pri bolnikih z okvaro jeter je bila hitrost absorpcije manjša in bolj variabilna.
Okvara ledvic
Farmakokinetično študijo z enkratnim odmerkom insulina aspart so pri 18 bolnikih z okvaro delovanja ledvic v razponu od normalnega delovanja do hude okvare ledvic izvedli z zdravilom NovoRapid.
Očitnega učinka različnih vrednosti kreatininskega očistka na AUC, Cmax, CL/F in Tmax insulina aspart niso ugotovili. Pri bolnikih z zmerno in hudo okvaro ledvic so podatki omejeni. Bolnikov z okvaro ledvic, ki potrebujejo zdravljenje z dializo, niso raziskovali.
Pediatrična populacija
Pri otrocih (6–11 let) in mladostnikih (12–18 let) je bil pri uporabi zdravila Fiasp začetek izpostavljenosti insulinu hitrejši, zgodnja izpostavljenost insulinu pa večja kot pri zdravilu NovoRapid. Skupna izpostavljenost in največja koncentracija sta bili podobni kot pri zdravilu NovoRapid.
Pri uporabi zdravila Fiasp sta bili začetek izpostavljenosti in zgodnja izpostavljenost insulinu pri otrocih in mladostnikih podobni kot pri odraslih. Pri odmerjanju 0,2 enote/kg telesne mase je bila skupna izpostavljenost zdravilu Fiasp pri otrocih in mladostnikih manjša kot pri odraslih, največja koncentracija insulina aspart v serumu pa je bila v vseh starostnih skupinah podobna.
Farmacevtski podatki - Fiasp 100 enot/ml
fenol metakrezol glicerol cinkov acetat
natrijev hidrogenfosfat dihidrat argininijev klorid
nikotinamid (vitamin B3) klorovodikova kislina (za uravnavo pH) natrijev hidroksid (za uravnavo pH) voda za injekcije
Zdravila ne smemo redčiti ali mešati z drugimi zdravili, razen z infuzijskimi tekočinami, kot je
opisano v poglavju 6.6.
30 mesecev
Fiasp 100 enot/ml FlexTouch raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Po prvem odprtju ali če ima bolnik zdravilo pri sebi za rezervo, se zdravilo lahko shranjuje največ
4 tedne. Shranjujte pri temperaturi do 30 °C. Lahko shranjujete v hladilniku (2 °C – 8 °C). Ne
zamrzujte. Injekcijski peresnik shranjujte pokrit s pokrovčkom za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Fiasp 100 enot/ml Penfill raztopina za injiciranje v vložku
Po prvem odprtju ali če ima bolnik zdravilo pri sebi za rezervo, se zdravilo lahko shranjuje največ
4 tedne. Shranjujte pri temperaturi do 30 °C. Ne shranjujte v hladilniku. Ne zamrzujte. Če imate vložek pri sebi za rezervo in ga ne uporabljate, vložek shranjujte v škatli za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Fiasp 100 enot/ml raztopina za injiciranje v viali
Po prvem odprtju se zdravilo lahko shranjuje največ 4 tedne (vključno s časom v rezervoarju insulinske črpalke, glejte poglavje 6.6). Shranjujte pri temperaturi do 30 °C. Lahko shranjujete v hladilniku (2 °C – 8 °C). Ne zamrzujte. Vialo shranjujte v škatli za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Fiasp 100 enot/ml PumpCart raztopina za injiciranje v vložku
Po prvem odprtju ali če ima bolnik zdravilo pri sebi za rezervo, se zdravilo lahko shranjuje največ 2 tedna pri temperaturi do 30 °C. Po tem času se ga lahko uporablja največ 7 dni pri temperaturi do 37 °C v insulinskih črpalkah, ki so zasnovane za uporabo s tem vložkom (glejte poglavje 6.6). Ne
shranjujte v hladilniku. Ne zamrzujte. Če imate vložek pri sebi za rezervo in ga ne uporabljate, vložek shranjujte v škatli za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Fiasp 100 enot/ml FlexTouch raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku Shranjujte v hladilniku (2 °C – 8 °C). Ne zamrzujte. Ne shranjujte v bližini hladilnega elementa. Injekcijski peresnik shranjujte pokrit s pokrovčkom za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Fiasp 100 enot/ml Penfill raztopina za injiciranje v vložku
Shranjujte v hladilniku (2 °C – 8 °C). Ne zamrzujte. Ne shranjujte v bližini hladilnega elementa. Vložek shranjujte v škatli za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Fiasp 100 enot/ml raztopina za injiciranje v viali
Shranjujte v hladilniku (2 °C – 8 °C). Ne zamrzujte. Ne shranjujte v bližini hladilnega elementa. Vialo shranjujte v škatli za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Fiasp 100 enot/ml PumpCart raztopina za injiciranje v vložku
Shranjujte v hladilniku (2 °C – 8 °C). Ne zamrzujte. Ne shranjujte v bližini hladilnega elementa.
Vložek shranjujte v škatli za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Za pogoje shranjevanja po prvem odprtju ali če ima bolnik zdravilo pri sebi za rezervo, glejte
poglavje 6.3.
Fiasp 100 enot/ml FlexTouch raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku Vložek (steklo tipa 1) z batom (halobutil) in gumijasto zaporko (halobutil/poliizopren), vstavljen v večodmerni napolnjen injekcijski peresnik iz polipropilena, polioksimetilena, polikarbonata in akrilonitril butadien stirena.
En napolnjen injekcijski peresnik vsebuje 3 ml raztopine.
Pakiranja z 1 napolnjenim injekcijskim peresnikom (z iglami ali brez), s 5 napolnjenimi injekcijskimi peresniki (brez igel) in skupno pakiranje, ki vsebuje 10 napolnjenih injekcijskih peresnikov (brez igel) (2 pakiranji po 5).
Fiasp 100 enot/ml Penfill raztopina za injiciranje v vložku
Vložek (steklo tipa 1) z batom (halobutil) in zamaškom (halobutil/poliizopren) v škatli.
En vložek vsebuje 3 ml raztopine. Pakiranja s 5 in z 10 vložki.
Fiasp 100 enot/ml raztopina za injiciranje v viali
Viala (steklo tipa 1), zaprta z gumijasto ploščico iz halobutila/poliizoprena in zaščitno plastično zaporko, ki onemogoča nepooblaščeno odpiranje vsebnika v škatli.
Ena viala vsebuje 10 ml raztopine.
Pakiranja z 1 vialo, s 5 vialami in skupno pakiranje, ki vsebuje 5 vial (5 pakiranj po 1).
Fiasp 100 enot/ml PumpCart raztopina za injiciranje v vložku
Vložek (steklo tipa 1) z batom (halobutil) in gumijasto zaporko (halobutil/poliizopren) v škatli.
En vložek vsebuje 1,6 ml raztopine.
Pakiranja s 5 vložki in skupno pakiranje, ki vsebuje 25 vložkov (5 pakiranj po 5).
Zdravila Fiasp ne smete uporabiti, če raztopina ni bistra in brezbarvna.
Zdravila Fiasp, ki je bilo zamrznjeno, ne smete uporabiti.
Fiasp 100 enot/ml FlexTouch raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku Napolnjen injekcijski peresnik (FlexTouch) je namenjen za uporabo z injekcijskimi iglami, razvitimi po standardu ISO za peresniške igle z dolžino od 4 mm do 8 mm in premerom od 30 G do 32 G, namenjenimi le za subkutano uporabo.
Igel in napolnjenih injekcijskih peresnikov se ne sme deliti z drugimi. Vložka se ne sme znova polniti.
Po vsakem injiciranju zdravila mora bolnik iglo zavreči.
Fiasp 100 enot/ml Penfill raztopina za injiciranje v vložku
Vložek (Penfill) je namenjen za uporabo z injekcijskimi peresniki za večkratno uporabo Novo Nordisk in injekcijskimi iglami, razvitimi po standardu ISO za peresniške igle z dolžino od 4 mm do 8 mm in premerom od 30 G do 32 G, namenjenimi le za subkutano uporabo.
Igel in vložkov se ne sme deliti z drugimi. Vložka se ne sme znova polniti. Po vsakem injiciranju zdravila mora bolnik iglo zavreči.
Fiasp 100 enot/ml raztopina za injiciranje v viali Igel in injekcijskih brizg se ne sme deliti z drugimi.
Po vsakem injiciranju zdravila mora bolnik iglo zavreči.
Aplikacija v obliki CSII
Ko se zdravilo Fiasp izvleče iz viale, se ga lahko v infuzijski črpalki (CSII) uporablja največ 6 dni, kot je opisano v poglavju 4.2 in navodilu za uporabo. Cevke z notranjo površino iz polietilena ali poliolefina so raziskali in so kompatibilne z uporabo črpalke.
Intravenska uporaba
Insulin Fiasp je na sobni temperaturi dokazano stabilen 24 ur v tekočinah za infundiranje, kot sta 0,9 % (9 mg/ml) raztopina natrijevega klorida za injekcije ali 5 % raztopina glukoze za injekcije. Za intravensko dajanje je treba insulin aspart uporabiti v koncentraciji od 0,5 do 1 enoto/ml v infuzijskih sistemih – uporabiti je treba polipropilenske vreče za infundiranje.
Fiasp 100 enot/ml PumpCart raztopina za injiciranje v vložku Vložka se ne sme deliti z drugimi ali znova polniti.
Vložek (PumpCart) je namenjen le za uporabo z naslednjima črpalnima sistemoma za infundiranje insulina: insulinski črpalki Accu-Chek Insight in YpsoPump. Cevke z notranjo površino iz polietilena ali poliolefina so raziskali in so kompatibilne z uporabo črpalke.
Odstranjevanje
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.