Rokuronijev bromid Kalceks 10 mg/ml raztopina za injiciranje/infundiranje

Rokuronijev bromid je indiciran za odrasle in pediatrične bolnike (od donošenih novorojenčkov do mladostnikov [0 let do < 18 let]) kot dodatek splošni anesteziji za olajšanje trahealne intubacije med načrtovanim uvajanjem v anestezijo in za relaksacijo skeletnih mišic med kirurškim posegom. Pri odraslih je rokuronijev bromid indiciran tudi za olajšanje trahealne intubacije med hitrim uvajanjem v anestezijo in kot dodatek za olajšanje intubacije in umetnega predihavanja na oddelku za intenzivno nego (OIN).

Odmerjanje

Tako kot druge živčno-mišične blokatorje, sme tudi rokuronijev bromid dajati le izkušen zdravnik oziroma mora dajanje potekati pod nadzorom izkušenih zdravnikov, ki poznajo delovanje in uporabo teh zdravil.

Kot pri drugih živčno-mišičnih blokatorjih je treba odmerek rokuronijevega bromida individualno prilagoditi vsakemu bolniku. Pri določanju odmerka je treba upoštevati metodo anestezije in predvideno trajanje operacije, način sedacije in predvideno trajanje umetnega predihavanja, možna medsebojna delovanja z drugimi zdravili, ki se uporabljajo sočasno, in tudi stanje bolnika.

Za oceno blokade živčno-mišičnega prenosa in njegovega popuščanja se priporoča ustrezna tehnika živčno-mišičnega spremljanja.

Inhalacijski anestetiki okrepijo učinke blokiranja živčno-mišičnega prenosa rokuronijevega bromida. Ta okrepitev postane klinično pomembna med anestezijo, ko hlapljivi anestetiki dosežejo tkivne koncentracije, ki so potrebne za to medsebojno delovanje. Zaradi tega je potrebna prilagoditev odmerjanja rokuronijevega bromida, in sicer z dajanjem manjših vzdrževalnih odmerkov v daljših intervalih ali pa z uporabo manjših hitrosti infuzije rokuronijevega bromida med dolgo trajajočimi

posegi (več kot 1 uro) pod inhalacijsko anestezijo (glejte poglavje 4.5).

Pri odraslih bolnikih lahko naslednja priporočila služijo kot splošne smernice pri odmerjanju za trahealno intubacijo in mišično relaksacijo pri kratkotrajnih ali dolgotrajnih kirurških posegih ter za uporabo na oddelku za intenzivno nego.

Kirurški posegi

Trahealna intubacija

Standardni odmerek za intubacijo ob uvajanju v anestezijo za načrtovane posege je 0,6 mg/kg rokuronijevega bromida; pri skoraj vseh bolnikih se primerni pogoji za intubacijo vzpostavijo v 60 sekundah. Odmerek 1,0 mg/kg rokuronijevega bromida se priporoča za olajšanje pogojev

trahealne intubacije med hitrim uvajanjem v anestezijo; pri skoraj vseh bolnikih se primerni pogoji za intubacijo vzpostavijo v 60 sekundah. Če se odmerek 0,6 mg/kg rokuronijevega bromida uporabi za hitro uvajanje v anestezijo, je priporočljivo bolnika intubirati 90 sekund po dajanju rokuronijevega bromida.

Za uporabo rokuronijevega bromida med hitrim uvajanjem v anestezijo pri bolnicah s carskim rezom

glejte poglavje 4.6.

Večji odmerki

Če obstaja pri posameznih bolnikih razlog za izbiro večjih odmerkov, klinične študije ne kažejo, da bi uporaba začetnih odmerkov do 2 mg/kg rokuronijevega bromida bila povezana z večjo pogostnostjo ali resnostjo učinkov na srce in ožilje. Pri uporabi tako velikih odmerkov rokuronijevega bromida se skrajša čas do nastopa delovanja, čas delovanja pa se podaljša (glejte poglavje 5.1).

Vzdrževalno odmerjanje

Priporočeni vzdrževalni odmerek je 0,15 mg/kg rokuronijevega bromida; pri dolgotrajni inhalacijski anesteziji ga je treba zmanjšati na 0,075-0,1 mg/kg rokuronijevega bromida. Najbolje je, če se vzdrževalni odmerki dajejo takrat, ko se moč kontrakcije mišice povrne na 25 % kontrolne vrednosti ali kadar so prisotni 2-3 odzivi na niz štirih stimulacij.

Neprekinjena infuzija

Kadar dajemo rokuronijev bromid z neprekinjeno infuzijo, je priporočljivo dati začetni odmerek 0,6 mg/kg rokuronijevega bromida in nadaljevati z dajanjem v infuziji, ko začne živčno-mišična blokada popuščati. Hitrost infundiranja je treba prilagajati tako, da se ohrani kontrakcija mišice na 10 % kontrolne vrednosti ali da se vzdržujeta 1-2 odziva na niz štirih stimulacij. Pri odraslih

v intravenski anesteziji je za vzdrževanje te ravni živčno-mišične blokade potrebna hitrost infuzije 0,3-0,6 mg/kg/h (300-600 mikrogramov/kg/h), pri inhalacijski anesteziji pa hitrost infuzije znaša 0,3-0,4 mg/kg/h. Neprekinjeno spremljanje živčno-mišične blokade je bistvenega pomena, saj se zahteve glede hitrosti infuzije razlikujejo od bolnika do bolnika in so odvisne tudi od uporabljene metode anestezije.

Pediatrična populacija

Pri novorojenčkih (0-27 dni), dojenčkih (28 dni-2 meseca), malčkih (3-23 mesecev), otrocih (2-11 let) in mladostnikih (12-17 let) sta priporočeni odmerek za intubacijo ob uvajanju v anestezijo za načrtovani poseg ter vzdrževalni odmerek podobna kot pri odraslih.

Vendar pa bo učinek posameznega odmerka za intubacijo daljši pri novorojenčkih in dojenčkih kot pri otrocih (glejte poglavje 5.1).

Za neprekinjeno infuzijo v pediatriji so hitrosti infundiranja, razen pri otrocih (2–11 let), enake kot pri odraslih. Pri otrocih, starih 2-11 let, so lahko potrebne večje hitrosti infundiranja.

Zato se pri otrocih (2–11 let) priporočajo enake začetne hitrosti infundiranja kot pri odraslih in te je potem treba prilagajati tako, da se ohrani maksimalna kontrakcija mišice na 10 % kontrolne vrednosti ali da se vzdržujeta 1-2 odziva na niz štirih stimulacij med posegom.

Izkušnje z rokuronijevim bromidom za hitro uvajanje v anestezijo pri pediatričnih bolnikih so omejene. Zato se rokuronijevega bromida ne priporoča za olajšanje pogojev trahealne intubacije pri hitrem uvajanju v anestezijo pri pediatrični populaciji.

Starejši bolniki in bolniki z boleznimi jeter in/ali žolčnika in žolčevodov ter/ali odpovedjo ledvic Standardni odmerek za intubacijo pri starejših bolnikih in pri bolnikih z boleznijo jeter in/ali boleznimi žolčnika in žolčevodov ter/ali odpovedjo ledvic med rutinsko anestezijo je 0,6 mg/kg rokuronijevega bromida. O odmerku 0,6 mg/kg je treba razmisliti pri hitrem uvajanju v anestezijo pri bolnikih, pri katerih se predvideva podaljšano trajanje delovanja. Ne glede na uporabljeno tehniko anestezije se za te bolnike priporoča vzdrževalni odmerek 0,075–0,1 mg/kg rokuronijevega bromida, priporočena hitrost infundiranja pa je 0,3–0,4 mg/kg/h (glejte Neprekinjena infuzija). (Glejte tudi poglavje 4.4.).

Bolniki s preveliko telesno maso in debeli bolniki

Kadar ga uporabljamo pri bolnikih s preveliko telesno maso ali pri debelih bolnikih (opredeljenih kot bolniki s telesno maso 30 % ali več nad idealno telesno maso) morajo biti odmerki zmanjšani, upoštevajoč idealno telesno maso.

Postopki intenzivne nege

Trahealna intubacija

Za trahealno intubacijo je treba uporabljati enake odmerke, kot so opisani zgoraj pri kirurških posegih.

Vzdrževalno odmerjanje

Priporočljiva je uporaba začetnega odmerka 0,6 mg/kg rokuronijevega bromida, ki mu sledi neprekinjena infuzija, kakor hitro se maksimalna moč kontrakcije mišice povrne na 10 % ali ob pojavu 1-2 odzivov na niz štirih stimulacij. Odmerek je treba vedno titrirati tako, da se doseže učinek pri posameznem bolniku. Priporočena začetna hitrost infundiranja za vzdrževanje 80–90 % živčno-mišične blokade (1-2 odziva na niz štirih stimulacij) pri odraslih bolnikih v prvi uri dajanja znaša

0,3-0,6 mg/kg/h in jo je v naslednjih 6–12 urah treba zmanjšati, glede na individualni odziv. Po tem

ostajajo individualne potrebe po odmerkih relativno konstantne.

V kontroliranih kliničnih študijah so ugotovili velike razlike v hitrosti infundiranja na uro med bolniki. Srednje vrednosti hitrosti infundiranja na uro so se gibale med 0,2 mg/kg/h in 0,5 mg/kg/h, odvisno od narave in obsega odpovedi organa(-ov), sočasne medikacije in bolnikovih individualnih značilnosti.

Za optimalno kontrolo posameznih bolnikov se močno priporoča spremljanje živčno-mišičnega prenosa. Proučili so dajanje do 7 dni.

Posebne skupine bolnikov

Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti se rokuronijev bromid ne priporoča za olajšanje umetnega predihavanja pri pediatričnih in geriatričnih bolnikih v intenzivni negi.

Način uporabe

Rokuronijev bromid se uporablja intravensko v obliki bolusne injekcije ali neprekinjene infuzije

(glejte poglavje 6.6).

Preobčutljivost na rokuronij ali bromidni ion ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Ker rokuronijev bromid povzroča paralizo respiratornih mišic, je za bolnike, ki jih zdravimo s tem zdravilom, obvezna dihalna podpora, dokler se ponovno ne vzpostavi zadovoljivo spontano dihanje. Kot pri vseh živčno-mišičnih blokatorjih je pomembno, da predvidimo težave z intubacijo, še posebej kadar ga uporabljamo kot del tehnike hitrega uvajanja v anestezijo.

Kot pri drugih živčno-mišičnih blokatorjih so tudi pri rokuronijevemu bromidu poročali o rezidualni

živčno-mišični blokadi. Da bi preprečili zaplete, ki nastanejo kot posledica rezidualne živčno-mišične blokade, priporočamo, da prenehate z dihalno podporo in ekstubirate bolnika šele, ko živčno-mišična blokada pri bolniku dovolj popusti. Pri geriatričnih bolnikih (65 let in več) je lahko prisotno večje tveganje za rezidualno živčno-mišično blokado. Upoštevati morate tudi druge dejavnike, ki bi lahko povzročili rezidualno živčno-mišično blokado po odstranitvi tubusa v pooperativnem obdobju (na primer medsebojno delovanje zdravil ali stanje bolnika). Če ga že ne uporabljate v okviru standardne klinične prakse, razmislite o uporabi zdravila za izničenje učinka živčno-mišične blokade (kot so sugamadeks ali zaviralci acetilholinesteraze), še posebej v tistih primerih, kjer je verjetnost za rezidualno živčno-mišično blokado večja.

Poročali so o visokih stopnjah navzkrižne občutljivosti pri zdravilih za živčno-mišično blokado. Zato morate, kjer je mogoče, pred dajanjem rokuronijevega bromida izključiti preobčutljivost na druga zdravila za živčno-mišično blokado. Pri dovzetnih bolnikih se sme rokuronijev bromid uporabljati le, ko je to absolutno nujno. Bolnike, ki so imeli preobčutljivostno reakcijo v splošni anesteziji, je treba testirati na preobčutljivost na druga zdravila za živčno-mišično blokado.

Rokuronij lahko pospeši srčni utrip.

Na splošno so po dolgotrajni uporabi zdravil za živčno-mišično blokado na oddelku za intenzivno nego opazili podaljšano paralizo in/ali oslabljenost skeletnih mišic. Da bi laže preprečili morebitno podaljšanje živčno-mišične blokade in/ali preveliko odmerjanje, je v času uporabe živčno-mišičnih blokatorjev zelo priporočljivo spremljanje živčno-mišičnega prenosa. Poleg tega bi bolniki morali prejemati ustrezno analgezijo in sedacijo. Nadalje morajo biti živčno-mišični blokatorji titrirani tako, da učinkujejo na posamezne bolnike, s strani ali pod nadzorom izkušenih kliničnih zdravnikov, ki so seznanjeni z njihovim delovanjem ter z ustreznimi tehnikami živčno-mišičnega spremljanja.

Po dolgotrajni uporabi drugih nedepolarizirajočih živčno-mišičnih blokatorjev in kortikosteroidov na oddelkih za intenzivno nego so redno poročali o miopatiji. Zato mora biti pri bolnikih, ki sočasno prejemajo živčno-mišične blokatorje in kortikosteroide, trajanje uporabe živčno-mišičnih blokatorjev čim bolj omejeno.

Če se za intubacijo uporablja suksametonium, je treba dajanje rokuronijevega bromida odložiti za toliko časa, da bolnik klinično okreva od živčno-mišične blokade, povzročene s suksametonium.

Ker se rokuronijev bromid vedno uporablja z drugimi zdravili in ker med anestezijo tudi kljub odsotnosti znanih sprožilnih dejavnikov obstaja tveganje za maligno hipertermijo, morajo biti zdravniki pred uvedbo anestezije seznanjeni z zgodnjimi simptomi, potrditveno diagnozo in zdravljenjem maligne hipertermije.

Študije na živalih so pokazale, da rokuronijev bromid ni sprožilni dejavnik za maligno hipertermijo. V okviru spremljanja po začetku trženja rokuronijevega bromida so opazili redke primere maligne hipertermije, vendar vzročna povezanost ni bila dokazana.

Na farmakokinetiko in/ali farmakodinamiko rokuronijevega bromida lahko vplivajo naslednja

stanja:

Bolezni jeter in/ali bolezni žolčnika in žolčnih vodov ter odpoved ledvic

Ker se rokuronij izloča v urin in žolč, ga je treba pri bolnikih s klinično pomembnimi boleznimi jeter in/ali boleznimi žolčnika in žolčnih izvodil ter/ali odpovedjo ledvic uporabljati previdno. Pri teh skupinah bolnikov so pri odmerku 0,6 mg/kg rokuronijevega bromida opazili podaljšano delovanje.

Podaljšan cirkulacijski čas

Stanja, povezana s podaljšanim cirkulacijskim časom, kot so bolezni srca in ožilja, starost in prisotnost edemov, katerih rezultat je povečan volumen porazdelitve, lahko prispevajo k počasnejšemu nastopu delovanja. Zaradi zmanjšanega plazemskega očistka se lahko podaljša tudi čas delovanja.

Živčno-mišične bolezni

Kot druge živčno-mišične blokatorje je tudi rokuronijev bromid treba uporabljati izjemno previdno pri

bolnikih z živčno-mišično boleznijo ali po poliomielitisu, saj se v teh primerih odziv na

živčno-mišične blokatorje lahko pomembno spremeni. Obseg in smer te spremembe lahko zelo

variirata. Pri bolnikih z miastenijo gravis ali miastenijskim (Eaton-Lambert) sindromom imajo lahko majhni odmerki rokuronijevega bromida zelo močne učinke, zato je treba rokuronijev bromid titrirati v skladu z odzivom.

Hipotermija

Pri operaciji pod hipotermičnimi pogoji se učinek živčno-mišične blokade rokuronijevega bromida poveča, trajanje pa podaljša.

Debelost

Tako kot pri drugih živčno-mišičnih blokatorjih, se lahko tudi pri rokuronijevemu bromidu izkaže podaljšano trajanje in podaljšano spontano okrevanje debelih bolnikov, kadar so dani odmerki preračunani na dejansko telesno maso.

Opekline

Znano je, da se pri bolnikih z opeklinami razvije odpornost na nedepolarizirajoče živčno-mišične blokatorje. Priporočljivo je, da se odmerek titrira na odziv.

Stanja, ki lahko ojačajo učinke rokuronijevega bromida:

Hipokaliemija (npr. po hudem bruhanju, driski in diuretični terapiji), hipermagneziemija, hipokalciemija (po obsežnih transfuzijah), hipoproteinemija, dehidracija, acidoza, hiperkapnija, kaheksija.

Hude elektrolitske motnje, spremenjen pH krvi ali dehidracijo je zato treba korigirati, kadar je le mogoče.

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na 1 ml, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.

Za naslednja zdravila se je izkazalo, da vplivajo na obseg in/ali trajanje delovanja nedepolarizirajočih živčno-mišičnih blokatorjev.

Učinki drugih zdravil na rokuronijev bromid

Povečan učinek:

• Halogenirani hlapni anestetiki okrepijo živčno-mišično blokado rokuronijevega bromida. Ta učinek postane očiten šele pri vzdrževalnem odmerjanju (glejte poglavje 4.2). Tudi izničenje učinka blokade z zaviralci acetilholinesteraze je lahko zavrto.

• Veliki odmerki: tiopentala, metoheksitala, ketamina, fentanila, gama-hidroksibutirata, etomidata

  in propofola.

• Drugi nedepolarizirajoči živčno-mišični blokatorji.

• Po intubaciji s suksametonijem (glejte poglavje 4.4).

• Dolgotrajna sočasna uporaba kortikosteroidov in rokuronijevega bromida na oddelku za intenzivno nego lahko povzroči podaljšano trajanje živčno-mišične blokade ali miopatijo (glejte poglavji 4.4 in 4.8).

  Druga zdravila:

• Antibiotiki: aminoglikozid, linkozamid in polipeptidni antibiotiki, acilamino-penicilinski antibiotiki, tetraciklini, veliki odmerki metronidazola.

• Diuretiki, tiamin, zaviralci MAO, kinidin in njegov izomer kinin, protamin, adrenergični blokatorji, magnezijeve soli, zaviralci kalcijevih kanalčkov, litijeve soli, lokalni anestetiki (lidokain i.v., bupivakain epiduralno), akutno dajanje fentoina ali beta-blokatorjev.

  Po pooperativni uporabi aminoglikozida, linkozamida, polipeptidnih in acilamino-penicilinskih antibiotikov, kinidina, kinina in magnezijevih soli so poročali o ponovni kurarizaciji/povrnitvi mišične relaksacije (glejte poglavje 4.4).

  Zmanjšan učinek:

• Neostigmin, edrofonij, piridostigmin, derivati aminopiridina.

• Predhodna kronična uporaba kortikosteroidov, fenitoina ali karbamazepina.

• Noradrenalin (norepinefrin), azatioprin (samo prehoden in omejen učinek), teofilin, kalcijev

  klorid, kalijev klorid.

• Zaviralci proteaze (gabeksat, ulinastatin).

  Spremenljiv učinek:

• Uporaba drugih nedepolarizirajočih živčno-mišičnih blokatorjev skupaj z rokuronijevim bromidom lahko povzroči zmanjšanje ali okrepitev živčno-mišične blokade, odvisno od vrstnega reda uporabe in uporabljenega živčno-mišičnega blokatorja.

• Kadar po rokuronijevem bromidu dajemo suksametonium, se lahko poveča ali zmanjša učinek živčno-mišične blokade rokuronijevega bromida.

  Učinek rokuronijevega bromida na druga zdravila

  Rokuronijev bromid lahko pri kombinirani uporabi z lidokainom povzroči hitrejši začetek delovanja

  lidokaina.

  Pediatrična populacija

  Formalnih študij medsebojnega delovanja niso izvedli. Zgoraj omenjena medsebojna delovanja za odrasle ter z njimi povezana posebna opozorila in previdnostne ukrepe (glejte poglavje 4.4) je treba upoštevati tudi pri pediatričnih bolnikih.

Nosečnost

Klinični podatki za nosečnosti, izpostavljene rokuronijevemu bromidu, niso na voljo. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na nosečnost, razvoj zarodka/ploda, porod ali razvoj po rojstvu. Pri predpisovanju rokuronijevega bromida nosečnicam je potrebna previdnost.

Carski rez

Pri bolnicah s carskim rezom se rokuronijev bromid lahko uporabi kot del tehnike za hitro uvajanje

v anestezijo pod pogojem, da ni pričakovati nobenih težav z intubacijo in da je dan zadosten odmerek anestetika ali da se rokuronijev bromid daje po intubaciji, ki jo je olajšal suksametonium. Vendar pa rokuronijev bromid, ki se ga daje v odmerkih 0,6 mg/kg, morda ne vzpostavi zadostnih pogojev za intubacijo prej kot v 90 sekundah po dajanju. Za ta odmerek je bilo dokazano, da je varen pri porodnicah s carskim rezom.

Rokuronijev bromid ne vpliva na oceno po Apgarju, mišični tonus ploda ali kardiorespiratorno adaptacijo. Iz krvnih vzorcev popkovine je razvidno, da pride samo do omejenega prenosa rokuronijevega bromida prek posteljice, kar ne vodi v opazne klinične neželene učinke pri novorojenčku.

Opomba 1: Odmerki 1,0 mg/kg so bili raziskani med hitrim uvajanjem v anestezijo, vendar ne pri bolnicah s carskim rezom. Zato se pri tej skupini bolnikov priporoča le odmerek 0,6 mg/kg.

Opomba 2: Popustitev živčno-mišične blokade je lahko zavrta ali nezadovoljiva pri bolnicah, ki dobivajo magnezijeve soli zaradi toksemije v nosečnosti, saj magnezijeve soli okrepijo živčno-mišično blokado. Zato je treba odmerke rokuronijevega bromida pri teh bolnicah zmanjšati in titrirati glede na maksimalno kontrakcijo mišice po stimulaciji.

Dojenje

Ni znano, ali se rokuronijev bromid izloča v materino mleko. Študije na živalih so pokazale

nepomembne koncentracije rokuronijevega bromida v materinem mleku.

Podatkov o uporabi rokuronijevega bromida med dojenjem pri ljudeh ni. Rokuronijev bromid se sme

dati doječim ženskam samo, kadar lečeči zdravnik odloči, da koristi odtehtajo tveganja. Po prejemu

enkratnega odmerka se priporoča, da ženska ne doji pet razpolovnih časov izločanja rokuronija, kar znaša približno 6 ur.

Plodnost

Podatkov o vplivu tega zdravila na plodnost ni.

Rokuronijev bromid ima pomemben vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Ker se rokuronijev bromid uporablja kot dodatek k splošni anesteziji, morate pri ambulantnih bolnikih upoštevati običajne previdnostne ukrepe po splošni anesteziji. Upravljanje potencialno nevarnih strojev ali vozil v prvih 24 urah po polnem okrevanju od učinka živčno-mišične blokade rokuronijevega bromida ni priporočljivo.

Povzetek varnostnega profila

Med najpogostejše neželene učinke zdravila sodijo bolečine/reakcija na mestu injiciranja, spremembe vitalnih znakov in podaljšana živčno-mišična blokada. Neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali v okviru spremljanja po začetku trženja, »anafilaktične in anafilaktoidne reakcije« ter z njimi povezani simptomi. Glejte tudi pojasnila pod preglednico.

Pogostnost neželenih učinkov je razvrščena v naslednje kategorije: občasni (≥ 1/1000 do < 1/100)

redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000) zelo redki (< 1/10 000)

neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov) Seznam neželenih učinkov v obliki preglednice

1 Pogostnosti so ocenjene na podlagi poročil iz časa trženja zdravila in podatkov iz splošne literature.

2 Podatki iz časa trženja zdravila ne morejo dati natančne slike pojavnosti. Zato je bila pogostnost poročanja razdeljena

v dve namesto v pet kategorij.

3 V zvezi z morebitnim povečanjem prepustnosti ali ogroženo integriteto krvno-možganske pregrade (KMP).

4 Po dolgotrajni uporabi na oddelku za intenzivno nego.

Anafilaksa

Poročali so o hudih, čeprav zelo redkih anafilaktičnih reakcijah na živčno-mišične blokatorje, vključno z rokuronijevim bromidom. Anafilaktične/anafilaktoidne reakcije so: bronhospazem, srčno-žilne spremembe (npr. hipotenzija, tahikardija, cirkulatorni kolaps – šok) ter kožne spremembe (npr. angioedem, urtikarija). Te reakcije so bile v nekaterih primerih smrtne. Zaradi možne resnosti teh reakcij je treba vedno predpostavljati, da se lahko pojavijo, in uvesti potrebne previdnostne ukrepe.

Na splošno je znano, da lahko živčno-mišični blokatorji spodbudijo tako lokalno sproščanje histamina na mestu injiciranja kot tudi sistemsko sproščanje histamina, zato morate pri njihovi uporabi vedno upoštevati možnost, da se bo na mestu injiciranja pojavilo srbenje in rdečina in/ali da bodo nastopile generalizirane histaminoidne (anafilaktoidne) reakcije (glejte tudi anafilaktične reakcije zgoraj).

V kliničnih študijah so opazili samo rahlo povečanje srednje vrednosti plazemskega histamina po hitrem dajanju bolusnih injekcij 0,3-0,9 mg/kg rokuronijevega bromida.

Podaljšana živčno-mišična blokada

Najpogostejša neželena reakcija na učinkovino iz razreda nedepolarizirajočih blokatorjev je podaljšanje farmakološkega delovanja učinkovine preko potrebnega časa. Gre lahko za reakcije od šibkosti skeletnih mišic do močne in podaljšane paralize skeletnih mišic, ki povzroči respiratorno insuficienco ali apnejo.

Miopatija

Poročali so o miopatiji po uporabi različnih živčno-mišičnih blokatorjev s kortikosteroidi na oddelku za intenzivno nego (glejte poglavje 4.4).

Lokalne reakcije na mestu injiciranja

Poročali so o bolečini ob injiciranju med hitrim uvajanjem v anestezijo, še posebej pri bolnikih, ki še

niso povsem izgubili zavesti, in zlasti kadar je bil kot indukcijsko sredstvo uporabljen propofol.

V kliničnih študijah je bila bolečina ob injiciranju opažena pri 16 % bolnikov, pri katerih je bil za hitro sekvenčno intubacijo uporabljen propofol, in pri manj kot 0,5 % bolnikov, pri katerih sta bila za hitro sekvenčno intubacijo uporabljena fentanil in tiopental.

Pediatrična populacija

Metaanaliza 11 kliničnih študij pri pediatričnih bolnikih (n = 704) z rokuronijevim bromidom (do

1 mg/kg) je pokazala tahikardijo kot neželeni učinek, ki se pojavlja s pogostnostjo 1,4 %.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

V primeru prevelikih odmerkov in podaljšane živčno-mišične blokade mora bolnik še naprej prejemati

dihalno podporo in sedacijo. Za odpravo živčno-mišične blokade imamo na voljo dve možnosti:

1. Pri odraslih lahko uporabimo sugamadeks za odpravo močne (globoke) in manj močne živčno-mišične blokade. Odmerek sugamadeksa, ki ga je treba dati bolniku, je odvisen od stopnje živčno-mišične blokade.

2. Ko se začne spontano popuščanje, lahko uporabimo zaviralec acetilholinesteraze (npr. neostigmin, edrofonij, piridostigmin) ali sugamadeks v ustreznih odmerkih. Kadar z uporabo zaviralca acetilholinesteraze ni mogoče zavreti živčno-mišičnih učinkov rokuronijevega bromida, je treba nadaljevati z umetnim predihavanjem, dokler se ponovno ne vzpostavi spontano dihanje. Ponovljeni odmerki zaviralca acetilholinesteraze so lahko nevarni.

Pri študijah na živalih se je huda depresija srčno-žilne funkcije, ki je nazadnje privedla do srčne odpovedi, pojavila šele po dajanju kumulativnega odmerka 750 × ED⁹⁰ (135 mg/kg rokuronijevega bromida).